Štev. 5. V lijubljanl, 1. velikega travna 1902. Leto III. Pomladno jutro. jfiredl trate ob potočku In prikllle so vrh zemlje zvonček lahno je zadremal, In očasca vprle v vesno, a nad njim v meglici beli a Iz časic nežnih plaval plavala je črna noč. vonj sladak je pod nebo . . , In skoz trudno noč kot angel V gozdu ptlčke so zacule je priplula k zvončku pomlad zvončka blaženo zvonjenje, in nebeske, sladke sanje pa v radosti so pustlle dahnlla je v njega cvet temo mraČno gozdnih senc. Tam na tnahu je odeia Bratec, to }e bila sreča, se z dehtečim, rosnim cvetlem, ko so rože, ko so ptičke tam na mahu tiho, sladko s spevom sladkim ob potočku btažen je objel jo sen . . . vesni se poklanjalel Aj, ko jutra Žarek zvončka 5 solnčnim žarkom ]e smehljaje z dihom toplim je prebudfl: svetlo jutro Šepetalo: to se zvonček je začudll, nOlej, no glej, tl jasnl žarek, ko je vesne vzrl obraz! ptičke vse so sem prišlčl i • L Pa zazvonM je tja v Jutro: Le golobčok mtada Marte [ tiOjt vstanite, mlade rože! sem Iz mesta ni pripiaval, , I Ah, ve ptlčke, drobne ptičke, da v pozdrav z gruijenj&m sladkim l vesna k meni je prlšlal" vesno svojo počastl." *" I Na poljani so začule ....Ves II, jutro, zdaj golobčsk [ cvetke mlade to zvonjenje, dremlje pri zaspanki Martf ... I pa v radostf so pustile tam ob posteljcl in sanja, f domke tesne pod zsmljo. da v njl vesna zlata spl."" | Aj, kako se je smejalo ... svetto jutro ob potočkul .,. , , I -*. i ¦ i AJ< kako ves&lo pluto k solnce je nad zemljico! lj Cvetko Slavin