<•*:,' it~ dg, Št. 1. V Gorici, v sredo dne 3. januvarija 190& Tečaj XXXVI. Izhaja dvakrat na teden, in sicer t sredo in soboto ob u. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »KaZipotonu ob novem letu vred po poŠti pre-iemanaali v Oorii-i na dom pošiljana: vs0 iuto . . • 'S K 20 h. ali pld. frtiO ,«.! leta........« * «" » » » 3-30 četrt leta.......3 » 40 . » * t'70 Posamične številko stanejo 10 vin. Naročnino *sprejeinV*o,pIaVfiištvb"\ Gosposki -tiiiota..,^, tev. T- v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od S. ure ziiitraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od S. do 12. ure. .Ia naroČila brez doposlane na roEnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se račimijo po petit-vrstah čt» tiskano' 1-kriit 8 kr., 2-krat 7 kr., **tat- 6 kr„ vsaks vrsta. Večkrat po dogodili. — Večjo Črke po prostorih — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od* govornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici It* 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom je mogoSe govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od J), do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljalo le upravnHtvu. ____ < »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v-Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jollersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Casenna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Talafon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Ob novem letu. Ob novem letu je čas raznoterega razmtšljevanja. Po vseh listih, v kateregakoli se pogleda, se nahajajo novoletna razmotrivanja. Umevno, da je tudi pri nas navada, obračati se ob novem letu do javnosti, do naročnikov, do somišljenikov ter spregovoriti kako priložnostno besedo. Te navade se poslužujemo tudi letos. Ne bomo razkladali na-dolgo in široko programa napreduj akov, ne bomo obljubljali kdovek j, kakor delajo kričaški listi, ne bomo vzdihovali, da se Slovencem slabo godi pa da naj pomaga ljubi Bog v novem letu, ne, nič tega, marveč na nekaj moramo opozoriti z nova goriške Slovence. V naših hudih domačih političnih bojih so še dandanašnji, kljubu temu, da poteče kmalu 7 let, odkar je počil razkol, tuintam še kar ne more ločiti o s e b in n a č e 1. Še vedno se dobijo ljudje, ki trdijo, da se bije na Goriškem le osebnostni boj, da na obeh straneh je nekaj nemirnežev, in če bi se te odstranilo, pa bi zavladala zopot zlata sloga po goriški deželi. Ali tisti, ki vodijo osebnostni boj, ki ne poznajo drugega boja od takega, iker so vsa njihova »načela« skrita le v farovški nadvladi, so klerikalci. Tako milo znajo zajavkati, da jim marsikatera rahločutna dušica verjame, kako da so spravljivi, kako da želijo miru in sloge ter da se le radi ljubega miru dotaknejo tega ali onega — v resnici pa bijejo osebnostni boj le radi tega, kerbizvsebo radi ubili tudi napredna načela. .Načela seveda ne letajo po zraku, marveč osebe s{o nositelj ice načel. Tako pač je bilo vedno, je in bo. »Soča« zastopa dandanašji mutatis mutandis načela jednaka onim za časa Lavriča. če pogledamo v stare letnike, naletimo na članke in notice, katere bi lahko po potrebnih malih spremembah ' kar ponatisnili, in tikale bi v sedanji čas kakor te, katere pišemo sproti po J listovih številkah. Takrat so bili pač drugi možje v krogu lista, boj pa je bil prav jednak sedanjemu. In tako bo tudi po desetletjih, ko ne bo več sedanjih voditeljev, kajti ni misliti na to, da bi se še tako kmalu pregnalo nevarnega sovražnika izpod domače strehe, da bi nastalo tako razmerje, da bi ponehal domači boj ter bi se borili skupno le proti drugorodnemu sovražniku in proti nam vedno nasprotujoči vladi. Vse ja\V"*.*je o osebnostnih bojih kaže le prefriganost ljudij, ki radi v motnem ribarijo, ali pa veliko nevednost in brezbrižnost. Zlasti je tisto mahanje na levo in desno že naravnost neprebavljivo Mi povdarjamo, da se borimo za načela. V naših polemikah se pač to jasno vidi. V kolikor se moramo tuintam dotakniti oseb, na tem so krivi klerikalci, ki poetavljajo v ospredje vedno le osebe, ki sploh ne znajo napisati ničesar, da ne bi pri tem udarili s polenom po tem ali onem — potem pa v eni sapi očitajo drugim osebnostni boj. Rečem ti, da mi ne porečeš. » Krivo si tolmačijo politične boje oni, ki vidijo le osebe, ki govorijo o »komandiranju«, ter zvračajo izmišljene krivde na ledja tega ali onega, prav in trezno pa gleck/Af te boje vsi tisti, ki so si s vesti nac&, W katera se borijo napredni življi na (Soriškem, ki imajo pred očmi načela, katera morajo prej ali sloj prodreti, ki stojijo trdno pod bojno zastavo za omiko, svobodo in napredek. V naši stranki ima vsak svobodno besedo, in predali našega lista so odprti za vsak resen boj za boljše čase goriških Slovencev. Borimo se za načela, dotikati pa se moramo tudi oseb, ker se pač zaganjajo v nas, ker kričijo nad nami ter so te osebe in osebico vse polne le csc^nostn.^a, nr.jveč prav grdega boja, Boj s klerikalci je pač tak, kakoršen mora biti, kakoršnega so ustvarili oni sami od razkola naprej. Stvarnost puščajo v str^n, osebe pehajo v ospredje. Boj traje dalje. Za vse one, ki se hočejo boriti za našo jednakopravnost, za naše svete pravice, za povzdigo kinet-skega stanu, obrtnega, trgovskega, za vseobči blagor goriških Slovencev, je prostor le v vrstah napredne stranke. Zlasti mladina naj ima zavetje le pod napredno zastavo. Za načela se borimo in se bomo borili, ta načela morajo zmagati, svoboden in napreden mora biti goriški Slovenec \ Zato pa naprej po znanem zlatem Lavričevem geslu: Vse za omiko, svobodo in napredek! Iz Plantanovega govora. (Konec.) Sprememba pri kranjski vladi. Način, kako so je rešilo vprašanje o za-sedenju deželne vlade v Ljubljani, nas popolnoma uverja, da je ekscelenca gospod mini-stejski predsednik napram nam postopal ne-odkritosrčnd ter nam dal čutiti vse svoje"na-sprotstvo. — Gosp. ministerski predsednik nam je — stvar je nezaslišana — za hrbtom strank večine v deželi kar čez noč na vrat na nos poslal v deželo moža, ki je moral prevzeti deželno predsedništvo. — Poslal pa nam je zraven tega moža tudi podpredsednika, dvornega svetnika, ki je pri deželni vladi namestnik deželnega predsednika. Dobili smo v osebi bivšega podpredsednika iz Trsta. Teod. Schwarza, novega deželnega predsednika in v osebi grofa Chorinskega namestnika, ki je nameščen kot dvorni svetnik. — Deželni predsednik Sehvvarz je Nemec, ki zna sicer slovenščino za silo govoriti. Ima pa dobro lastnost: črn je do kosti, klerikalno je pobarvan. To je bil velik, najbrž glavni nagib, ki je lebdel ekscelenci pred otmi. Vprašal bi le: Kdo vlada danes na Kranjskem, ker je deželni predsednik šele tri mesece pri nas in je grof Chorinskv deloval dosedaj v vseh mogočih službah, le v politični službi ne. Potemtakem jmamo vodstvo deželne vlade, ki ne razume političnih razmer v deželi. Biti morajo torej še skrite moči, ki tajno vodijo posle, drugače si ne moremo misliti, kako se vleče dalje vladni voz na Kranjskem. Noben obeh gospodov ni poučen o naših razmerah, in pri nas so se razmere od tedaj, ko je grof Chorinskv služil na Kranjskem za praktikanta, tako zamotale, da more le odločen mož, ki razmere natanko pozna, vzeti zanesljivo v roke politične razmere in vladati, sicer ne vladajo, temuč se vladajo in vzroka imamo dovolj za domnevanje, da se zadnje godi pri nas;zakaj množe se dejstva, da pride na Kranjskem državna oblast pod zakrivljeno palico fanatičnega škofa in zgledov imamo za to, da je škofova palica že zmagala nad državno oblastjo. Vlada pa si je prej premislila, češ, da vendai ne gre, popolnoma brez vzroka in samo eni politični stranki na ljubo odstraniti vrlega deželnega predsednika iz Ljubljane, le zategadelj, ker se ni dopadel morda dr. Šusteršiču. Hipoma je sveti duh gospoda Gautscha razsvetlil in čez noč je moral mož kot sekcijski načelnik izginiti v ministerstvo notranjih zadev. Na to je obširno pojasnil našim čitaljem s?««*«* afero z župnikom Bercetoin v Sori, ka-... t ljubljanski škof p^r,. .aja v družbi ž vlado. Šusteršič je pri omembi župnika Berceta klical, da je lump. Ta človek sploh rad zmerja druge z lumpi, čitatelji pa Že vedo, kako jim je soditi ta njemu tako priljubljeni klic. Pa jo je tudi skupil ter bil zavrnjen pošteno. Poslanec Plantan je govoril potem o tolovaj-stvu v Knežaku, Prešernovi slavnosti, o šolstvu, zlasti na Kranjskem, ter med drugim tudi o Ricmanjili. Povedal je, kako je hodil okoli nuncija, ministerstva itd. ter kaj je izvedel. Papež v Rimu mu je odgovoril po svojem kaplanu Bressanu: „Njega Svetost obžaluje, da ne more ustreči želji po spremenitvi obreda, in Grof Motite Cristo. flapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) „I)a, fizične moči, kajti čisto nič ne more rabiti svojih udov in ne more govoriti, a kakor vidite, pri vsem tem misli, hv e in dela. Pred petimi minutami sem ga zapustil, in ta hip -- •'ekujje dvema notarjema svojo oporoko." „A potem mora vendar govoriti ?" »Storil je še več: jasno je pokazal, kaj hoče." .,In kako?" „S pomočjo svojega pogleda. Njegove- oči so ostale žive ia prizadevajo smrt, kakor vidite." »Prijatelj," pravi gospa Villefort, ki med tem vstopi, »niorda smatrate situacijo za slabšo, nego je v resnici." »Miiostiva..." pravi grof in se pokloni. Gospa Villefort mu vrne pozdrav s svojim najljubeznivej-šim smehljajem. »Kaj mi je povedal pravkar vaš gospod soprog!" se obrne Minte Cristo h gospej Villefort. „Kakšna nezapopadljiva ne-siofcal...* „Nezapopadljiva, to je prava beseda," ga prekine kraljev prokurator in zmaje z rameni. „Starčeva kaprica V" „In ali ga ni na noben način možno pregovoriti, da bi opustil ta sklepi-"' „0 da," pravi gospa Villefort; »odvisno je celo od mojega moža, da se ta oporoka, napravljena v Valentinino škodo, izpremeni baš nasprotno v njeno korist." - Ko grof vidi, da pričenjata govoriti gospod in gospa Vil- lefort v nejasnih frazah, napravi kolikor mogoče raztresen obraz ter opazuje z največjo pozornostjo in odobravanjem Edvarda, ki vliva črnilo v ptičjo skledico. »Moja ljuba," odvrne Villefort svoji ženi, znano vam je, da mi ni na tem, da bi igrali v svoji hiši ulogo patriarha in da mi nikdar ni prišlo na um, da bi menil, da je usoda vsega odvisna od tega, kako zmajem jaz z glavo. Vendar pa mi je na tem in zdt se mi važno, da se moji sklepi v moji rodbini spoštujejo in da mi neumnost starčeva in trmoglavost otrokova ne prekrižata načrta, ki je že dolga leta gorel v mojem duhu. Kakor veste, je bil baron d' Epinav moj prijatelj, in zveza z njegovim sinom je tako primerna, kakor si je le mogoče misliti." »Vi menite," pravi gospa Villefort, »da se Valentina z njim ne strinja?... Resnično... vedno je nasprotovala tej možitvi, in ne čudila bi se, če bi bilo vse, kar sva zdaj videla ni slišala, med njima dogovorjeno." „Milostiva," pravi Villefort, »premoženju, zuašajočemu devetsto tisoč frankov, se človek ne odreče tako lahko." »Vsekakor se je že odrekla svetu," odvrne gospa Villefort ; „saj je vendar hotela iti že pred jednim letom v samostan." »Mogoče je," odvrne Villefort, :,toda jaz pravim, madame, da se ta možitev izvrši!" »Proti volji vašega očeta?" pravi gospa Villefort, ubravšii drugo struno. „To je vendar precej težko!" , I Monte-Cristo, ki se je delal, kakor da ne pazi na ta pogovor, ne preshši niti namanjše besedice. »Milostiva," odvrne Villefort; »lahko rečem, da sem adno| spoštoval svojega očeta, ker so je pridružilo pri meni narav-nerau otročjemu čutu spoštovanje pred moralično premočjo in ker je oče dvakrat svet kot oni, od katerega imamo svoje živ- ljenje in ki je naš gospod; toda od danes naprej več ne morem priznavati duševnih zmožnostij starca, ki samo vsled spomina, da je sovražil nekoč očeta, preganja njegovega sina na ta način še v svoji popolni telesni onemoglosti; bilo bi torej smešno, če bi pustil, da bi določeval on o mojih načrtih. Vedno bom imel tudi v bodoče pred gospodom Noirtierjem največje spoštovanje; ne da bi se pritoževal, bodem prenašal to denarno izgubo, katero mi je provzročil; toda moja volja ostane neomahijiva, in svet naj odloči, na čegavl strani je zdrava pamet. Zato omožim svojo hčerko z gospodom Francom d' Epinay, ker je ta zveza po mojem prepričanju koristna in častna i» končno ker nepriklicno hočem omožiti svojo hčerko s tistim, s komor se zljubi meni.'' „Ej, kako?" pravi grof, ki ga je kraljev prokurator ves čas pozival s svojimi pogledi, naj mu pritrdi, da ima prav. »Kako! Pravite, da odreka gospod Noirtier gospici Valentini dedščino, ker se omoži z gospodom Francom d'Epinav?" »Ej, moj Bog, &t, gospod grof, to je vzrok," pravi Villefort in zmaje z rameni. »Vsaj vidni vzrok," pristavi gospa Villefort. »Resnični vzrok, gospa. Verujte mi, jaz poznam svojega očeta." »Kdo more to dokazati?" odvrne mlada žena. ,,Zakaj, vas vprašam, naj bi bil gospod d' Epinav gospodu Noirtierju manj ljub kakor kak drug?" »Res," pravi grof, »jaz gospoda Franca d' Epinav poznam ; to je sin generala Quesnela, ali ni res ? Sin onega, ki ga je kralj Karol X. imenoval baronom d'Epinav?" »Tako je,« odvrne Villefort. »To je vendar, kakor se mi zdi, zelo ljubezniv mladenič." (Dalje pride.) sicer zato, ker je 7, analih ceikvene zgodovine nezaslišano, da bi cela občina spremenila obred". — To naj bo stvaren vzrokl Opozoril sem papeža na določbe našega državnega; osnovnega zakona in dejal, da on ne more tega zabraniti, kar je zajamčeno pri nas po državnem osnovnem zakonu, toda kljub temu je rekel: Ne morem dovoliti tega in izjavljam v -svoje obžalovanje, da so ti ljudje, ki imajo le intencijo prestopiti k razkoln, že danes razkolniki, ker nočejo biti pokorni svojemu škofu Naglu, molim k Bogu, da bi jih razsvetlil, da bi se znova podali pod gospodstvo škofa Nagla. — Prebivalci Ricmanj-Loga naj bi se torej vrnili pod komando onega škofa, ki jim je pripravljal leta in leta največje muke! Občina je lansko leto in tudi letos pismeno izjavila, da tega absolutno nič več ne stori, da se ne vrne več pod onega škofa, ki jo je mučil toliko časa. In reči moram, občudovanja vredno je, da so ti ljudje ostali tako trdni po vsem tem trpinčenju in mučenju, še bolj pa je občudovati, da trpi vlada take nezaslišane razmere v kraju, ki je takorekoč predmestje Trsta! — Prosim, pomislite vendar materialno škodo, če že prezrete kvar v re-ligijoznem in kulturnem oziru. Kaj je z dednimi pravicami teh nedolžnih otrok? Okoli 80 jih je rojenih; kje imajo svojo dedno pravico? Saj so nezakonski in brez dednih pravic. Kdo jim povrne to škodo? Kaj poreče država k temu, da se pred njenimi očmi pospešuje konkubinat, ter so ljudje prisiljeni v nepostavni obliki živeti med seboj v konkubinatu? — In kaj poreče na to, da kljub temu, da so ljudje kristjani, ne morejo imeti tega, kar dovoli cerkev vsakomur, namreč cerkvenega pogreba, ampak jih pokopava preprost mož, navaden župan, ki je poleg tega prišel že enkrc.l so L% leto, — in niti čitalnična dvoranica n* bila polna. Letos pa je bila ondi zab.nva in v »Trgovskem domu" tudi. Torej velik, impozanten napredek! V letargiji one stare, gnile »sloge" bi bili gotovo daleč zaostali v vsakem pogledu. V tekmovanju je napredek! Obe družbi sta preskrbeli prav obširen in izbran vspored, kateri je popolnil še vojaški orkester. Pevska zbora sta oskrbela celo vrsto možkih in mešanih zborov, čveterospe-vov in duetov v odušcijeno zadovoljnost občinstva. Gerbičev duet »Spom 1 adni klic" sta izborno peli g.čni Jeretičeva in Posegov a, duet istega skladatelja „0 v e t i e e" pa g.čna Savica G o d i na in gospa Jakšetova. Gromovito ploskanje je dokazovalo, da so vse dosegle najlepši vspeh. Igralci »Narodne prosvete" so igrali ve-seligro »Blaznica v prvem nadstropju" ter s tem izborno izpopolnili -vspored tega večera. Igrali so dobro. Polnočni pozdrav je govoril g. dr. J. LevpušČek. Popolnoči je sledil živahen ples, ki je trajal skoro do 4. zjutraj. Kdor je bil ta večer v »Trgovskem domu", je odnesel s seboj domov le prijetne spomine in gotovo najboljše nade v napredek goriških Slovencev tudi v 1. '906. »Kažipot" so Ljubljani In kranjskih mestih je priložen današnji »Soči" kot brezplačna priloga. — Drugače stane —. 2 K. Čitatelji naj si le ogledajo to lepo knjigo in uverijo se, kako ogromen trud in stroške imamo ž njo. Praktičnost in korist za vse Slovence pa se bo kazala Čedalje bolj. Uver-jeni sv 9, da smo mi ustvarili kranjskim rojakom Knjigo, kakoršno bi morali že dr.rno imeti. V tiskarnah ho vse draže. — Kakor čitate- Ijem znano, je grozil v celi Avstriji štrajk tiskarskih pomočnikov. Ljubljanski listi so že kar izostali. — AH doseglo se je novo spo-rszumljenje med gospodarji in delavci, po ka- terem bodo plače izdatno boljše, tako, da se tisek podraži, za 15 do 20 %. Vsled tega bodo tudi vsi tiskarski izdelki za 15—20 % dražji. Toliko na znanje občinstvu, da bo pripravljeno na .višje račune. Naročnine »Soče" in »Primorca" letos nismo povišali. Poskusiti hočemo, ali bo mogoče izhajati brez poviška. — Ker naročniki »S o če" dobivajo v brezplačni prilogi tudi oba »Kažipota", ki nas bosta zanaprej precej stala, nam je novo breme v nemalo težavo, skušali bomo, da ga zmagamo. Premeščen je v Gorico iz Gradišča ob Soči okrajni komisar Josip Gasser. Proračun c. kr. okrajnega šolskega sveta za goriško okolico za leto 1906. znaša 250.560 K troškov, ki se pokrijejo z 7j% doklado na neposredne davke. Kot draginjsko doklado se dovoli znesek 2500 K, ki se ima razdeliti med najpotrebnejše učiteljstvo. Umrl Je v Trstu g. Fran Kenda, ravnatelj pomožnih uradov pri namestništvu. Zadela ga je kap na Velikem trgu, ko je odhajal iz urada. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Pokojni Kenda je doma iz Idrije. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici je poslala kot odkupnino od novoletnih voščil znesek 23 kron. Vse to po inicijativi izvrstno delujoče prvomestnice gospe svetnik-Višnikar-jeve. Ta podružnica je vzor vsem našim spečim podružnicam. Poslala je namreč tekom 1905. 1. nad 800 kron naši družbi. — Bla-gajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Polje za delovanje »Lege". — »Piccoio" je nabral v lanskem letu za zloglasno »Lega Nazionale" svoto K 28.19485. To je pač res velika svota. Ali namestu da bi uporabili Lahi ta denar proti Slovencem in Hrvatom, naj ga izrabijo rajši za pouk svojih »sobriu v" v Italiji. Strašno žalostni so kulturni odnošaji v Italiji I Naučni minister laškega kraljestva je bil zaukazal preiskati, koliko analfabetov je v Italiji. Pokazalo se je, da v 69 pokrajinah blažene Italije 60% ljudij ne zna ne citati ne pisati. Največ analfabetov je okoli Palerma (6272%), v Sardiniji (72%), v Kalabriji (78%). Torej »Lega«, romaj v Italijo! Po 69 pokrajinah je zate dosti opravila. Užigalice družbe sv, Cirila In Metoda, — Družba sv. Ciril? in Metoda je po gg. bratih Perda-nih prejela zadnje decembrove dneve 2000 K kakor prispevek od prodanih vžigalic za drugo polletje 1905. Netite, Slovenci, ogenj iz teh vžigalic — naši družbi je to naroden ogenj. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Vseslovenski leg. listek kot društveno izkaznico so uvedla sledeča društva: si. akad. društvo »Zarja" v Gradcu — 2a kom., si. izobraževalno podporno in zabavno društvo »Zvezda" na Dunaju — 50 kom., si. akad. društvo »Danica" na Dunaju 50 kom., si. »slov. delavsko podporno drnštvo v Celju — 100 kom.; kot vstopnico k veselici pa je naročilo si. »šmarsko bralno društvo" 60 kom. — • Ob enem se obračamo na vse tovariše akademike in dijake, da pridno agitirajo za družbo sv. Cirila in Metoda tako vfiznl legitimacijski list. Odsek za vseslovenski iegiiimacljski listek opozarja sedaj, ko so občni zbori na dnevnem redu, vsa slavna društva, da vvedejo »društveno izkaznico", ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vseslov. leg. list je rodila neobhodna potreba. Njega razširjenost in mnoga priznanja kažejo, kako je društvom ustreženo ž njim. Zanimanje zanj raste od dne do dne in to ne le pri nas, ampak tudi pri bratskih nam Hrvatih. En komad leg. lista kot društvene izkaznice velja 20 h, kot vstopnice pri veselicah 10 h. Na zahtevo razpošiljamo tudi leg. list s plačilno lestvico. — Naročila in informacije naj se pošiljajo na naslov: Odsek za vseslovenski leg. listek. — Dunaj VIII./l. Geserstrasse 7. II. 17. Spomenik FavettijU. — V zadnji seji mestnega sveta goriškega so sklenili vložiti utok proti prepovedi namestništva, po kateri s*e ne sme postaviti spominske ploSče v mestni hiši v spomin irredentovca Favettija. Pevsko in bralno društvo »Naš prapor" v Povrni bode imelo svoj redni občni zbor dne 6. prosinca ob 4. uri popoldne v prostorih g. Vin-t iiicija Komavli. — Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4, Volitev novega odbora 5. Raznoterosti. Rokodelsko podporno društvo v Lokavcu pri Ajdovščini priredi dne 6. t. ra. svoj redni letni občni zbor. Začetek ob 9. pop. v društveni pisarni. naB članek o klerikalni slepariji z »osebnimi napadi" jo bil že postavljen, ko nam je dosla sinočnjri „Gorica", katera je pravcato zrcalo tiste podlosti, katero smo mi ožigosali v svojem članku. Zdi se, kakor da se je zopet zdramil Antonio Klobasa, ker se zopet bliža pust, kajti končati ni mogel v eni sami številki, marveč pristavil je še nadepolni svoj »dalje pride". Torej zopet in zopet bo pela' Stara^pesem^razgtešeflUi^s^^j^^ grofiji goriško-gra- nov v abc! Ako menijo, da bomo rešetali prazno slamo, se pa jako varajo 1 Radovedni smo le na konec pričete pesmi! Uvod na „Sočiuih" udriharijahje le krinka, zakateronaj bi sledila nove osebne žaUtvg^klerikalcein neljubih oseb. — Povemo naj le eno. — »Gorica" pisuni, kako da „Soča" išče naročnikov s tako pa tako pisavo! Odgovor je kratek: „SočaM jih je že imela, ko jih je „ Gorica" šele začela iskati, in jih ima tudi zdaj toliko, da je za klerikalce nepremagljiva trdnjava. Kako so smešni! 0 „Skledi kronlO" pripoveduje „ Gorica" v svoji zadnji številki lanskega leta. Pozabila pa je povedati, kdo je" iz te skledice, pa nič ne dela, torej ne zasluži niti jedne kronice, ali vendar sedi pri skledi, ki se vedno* polni. Teh „kdo" je več, BerbuČ, Lapanja, Bolko in Klančič pa so zlasti prizadeti pri tej „skle-dici". Deželna odbornika ne delata nič, ne znasta nič — še vedno velja Gregorčičeva trditev, da BerbuČ ni za nobeno delo — pa vendar sedita pri skledi kronic. Prejšnji odborniki so delali in zaslužili ^plačilo, sedanji 1 enu h a r i j o in prodajajo nevednost. Da jih le ni sram prejemati denar za brezdelje ! Dva sta pri deželnem odboru, dva v hipotečni banki. To so ljudje, ki ne vedo.nič, Bolko n. pr. niti ne ve, kaj je pravzaprav hi-potečna banka, pa je tam. v kuratoriju menda celo podpredsednik, kot kurator se je podpi-saval po laško: curatore; ta človek spi pri skledi kronic —• »inženir" Lapanja se pa jezi, ker mu je „Soča" preprečila tako mastno do-hoclko iz „sklede kronic". Pri skledi kronic sedi tudi don Antonio, saj mu je Pajer preskrbel sedež v poslanski zbornici. Pri skledi sedijo^ zato pa so kupljeni, pri skledi so zapravili vse moštvo in vsako značajnost: Betonski most čez Idrijlco pri Sv. Luciji. — Ta betonski most, glede katerega je „Gorica" tako neumno poročala, kakor da bi se bila zgodila kdove kaka katastrofa, je bil par duij pred Božičem popolnoma dovršen. O kaki nesreči ni govora, tudi ne o tem, da bi se bil načrt ponesrečil, ampak scedilo se je bilo v vodo kakih 8 m še ne utrjenega betona, ker je bila odpustila neka deska. Betonsko delo je bilo izvršeno v 24 urah. Hitro so vse popravili, in po 28 dneh zgradijo na obok popolno cesto Podstavki bodo 3 ali 4. Most ima-v primeru 55 m, na temenu je debelosti 55 cm. Ta most bo največji betonski most v A v str i j i. Nova laška ljudska šola v fioricl. — Kakor že znano, postavi goriški magistrat na izvoznem trgu novo šolo. Načrti so že izdelani, sedaj zaslišijo sosede, potem se začne z gradbo. — Kdaj pa postavijo primerno poslopje za slovensko ljudsko šolo ? ! Narodna fjitstoica v Kanalu vabi na veselico, katero priredi v soboto dne 6. januarja 1906. v salonu hotela „Pri zlatem levu". Vspored: 1. Viktor Parma: Intermezzo iz opere „Kse-nija", svira godba. 2. Mihael Zega: „Oj ti burja", mešan zbor s spremljevanjem vojaške godbe. 3 Muhvič: Veliki potpouri: Slovenske in hrvaške narodne pesmi, svira godba. 4. A. Kosi: Oratorij „ Letni časi" dvo in trospevi ter deklamacije s spremljevanjem vojaške godbe. Po veselici ples. Začetek veselice točno ob 8. uri zvečer. Družba SV. Mohorja izda za leto 1906. zopet 6 knjig, in sicer: Zgodbe sv. pisma, Pote; is: Pri severnih Slovanih, Lešniki, knjiga za odraslo mladino, spisal Stritar, Uporniki, zgodovinska povest, koledar in — Cerkveni molitve.. : 1 Torej zopet molitvenik! Brez mo-Mtvenikov ne more pustiti družba članov niti jedno leto! Potem seveda se ni čuditi, če odpadajo. Oznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva glede1 vlož be nap ovedi z a odmero osebnega davka in osebnega davka od viših služben ih pr ejemko v in pr i-hodninskega davka za leto 1906. Po S 202. zakona od 25. oktobra 1996. drž. zak. št. 220. o neposrednih osebnih davkih dolžan je vsak osebnemu dohodninskemu davku podvrženi podati vsako leto napoved o svojih davku podvrženih dohodkih v roku, ki ga do- loči finančna deželna oblast. Te dolžnosti so glasom S 204. omenjenega zakona praviloma oproščene le osebe, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo 2000 kron, toda tudi te le, dokler jih ne pozove dačna oblast ali predsednik priredbene komisije. —- V svrho odmere osebnega dohodninskega davka od viših službenih prejemkov za leto 1906.. poživljajo se vse osebe, ki so v neposrednje državnem disčanski tev v mejni grofiji Istrski v smislu § 153. navednega zakona podvržene osebnemu dohodninskemu davku ter obvezane podati napovedi, da predlože te napovedi do 31. januarja 19^6. po. obrazcu, uvedenem z naredbo c. kr. finančnega ministerstva od 30. novembra 1905. drž. zak. št. 187., pismeno, ali jih dalo ustmeno na zapisnik na pristojni davčni oblasti I. instance, t. j. v Trstu na c. kr. davčri administraciji, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih (odnosno na davkarijah, ako ni tam okrajnega glavarstva), Natančnega določila, kako je postopati pri sestavi napovedi za osebno dohodarino, nahajajo se v 1. delu v drž. zak. št. 108. ex 1897. razglašenega izvršitvenego predpisa k IV. poglavju zakona od 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220. in dodatkih. Ponatisek tega dobe lahko brezplačno davčni obvezanci v Trstu na c. kr. davčni administraeji, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih c. kr. davčnih giavar-stvih odnosno na c. kr. davkarijah, ki niso na sedežu okrajnega glavarstva. V svrho odmere prihodnhlskega davka za leto 1906. se poživljajo torej vte osebe, ki uživajo v Trstu, na Goriškem aH v Istri v smislu § 124. prikodnin-skemu davku podvržene prejemke, da do 31. januarja 1906. predlože napovedi o vsel teh prejemkih izvzemši one, pri kojih se prihod-ninski davek odtegne dolžnikom, po obrazcu zaukazanem z izvršitvenim predpisom k III. poglavju zakona o osebnih davkih, razglašenim drž. zak. št. 171. ex 1897. Te napovndi se vlagajo oziroma tudi dado ustmeno na zapisnik na isti davčni oblasti, katera je po pričujočem naznanilu pristojna za sprejemanje napovedi o osebnem dohodninskem davku. TatOVi, — V dornberški občini so se dogajale v zadnjem času pogostoma tatvine, tatovom pa se kar ni moglo priti na sled. Slednjič so jih vendar iztaknili v v neki zapuščeni hiši ob poti proti Rihenibergn v gozdu, žan-darmerija je prijela dva, eden je ušel. V hiši* so dobili najrazličnejše reči: meso, kavo, sladkor itd. DruŠtVO „SV0b0dau ? Renčali priredi v nedeljo veselico, katere vspored priobčimo prihodnjič. Te veselice se lahko udeležijo tudi Goričani. Dohod z vlakom do Volčjedrage (2.15 iz Gorice); v,: Volčjedragi bodo Čakali vozovi., Povratek tudi z vlakam, odhod iz Volčjedrage ob 6. zvečer. Bralno in pevsko društvo v Podbrdu bode imelo svoj II. občni zbor 7. januvarja 1906., k kateremu se vabijo vsi člani. Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora. Pevsko in bralno društvo v Doljni Vrtojbi je imelo na Silvestrov© občni zbor. Izvoljeni so: France Podberšič, predsednik, Jožef Maraž, podpredsednik, Vincenc Vuk, tajnik, Andrej Kovic, denarničar, Anton Bogan, Jožef Pirje-vec, Ivan Gorkič, Roman Nemic, janež Arčon, odborniki. — Gospod Jakob Maraž je pristopil k društvu s prispevkom 20 kron kot usta-novnik. Akad. ter. društvo »Adrija" naznanja, da se bode vršil občni zbor prihodnji teden. Vspored in kraj se naznani prihodnjič. „KnaJp0VCaK je izšla prva številka tretjega tečaja z raznovrstno zanimivo vsebino. Bralno društvo »Lipa" v Biljanl bo imelo v nedeljo dne 7. januarja 1.1. ob 3. popoldne svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. V Temnici na Krasu snujejo bralno in pevsko društvo. Izgnanih je bilo iz Gorice tekom minolega leta 315 oseb.; • Z bOdalOM je pretil Lah Cristanziano T. Ant. Rutarju iz Moše v neki gostilni na Kornu. Nevarnega Laha iz kraljestva so aretirali. Aretirali SO so 4 tujce, ki so hodili po Gorici, ker so v neki gostilni v ulici Municipio odšli, ne da bi kaj plačali, zraven tega se pa še ukradli citre z bližnje mize. Redar Oeho-vin jih je prijel, ko so se hoteli odpeljati z vlakom. Tujci se imenujejo Kros, Vornauer, Kuz in Lesnik, doma so iz Koroške oziroma Štajerske. Ž9l9Zn!ŠW 8troJ je prijel na Blanči 15 letnega H. Frankoviča, ki je v službi gledal, če je v kotlu še dosti vode. Stroj, ki vozi materija!, je prijel Frankoviča ter mu z vil levo nogo in ga tudi drugače poškodoval po telesu. I Prenesli so Frankoviča v njegovo stanovanje. ! Braino in pevsko društvo v Dcbravljaii vabi k veselici; ki bo dne 6. januvarja 1906. ob3l/s uri pop. Dnevni red: 1. Koračnica; proizvaja društveni tamburaški zbor. 2. Pozdravni nagovor. 3. Kuplet „Ženatt; poje g. Janko Ru-stija s spremljevanjem dveh bračev in kitare. 4. Življenje ni praznik; deklamira gospica Lav. Hrobatova. L,..SJavjanka ; poje gospica Fran. Krševanova s spremljevanjem dveh violin in kitare. 6. Dve let' in pol; poje društven mešan zbor. 7. Greh ni poljub; poje g. J. Rustija s spremljevanjem dveh bračev in kitare. 8.. Napitnica; poje društven mešan zbor. 9. Trije tički; šaloigra od g. J. Stoka. 10. Ne bom se možila; proizvaja društven tamburaški zbor. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Izpred S0dnij8- — Kakor smo poročali, so bili aretirali družino Murovec v Ozeljanuradi stprjenih tatvin. Pred sodnijo je bil obsojen oče 'Jožef na 10 mesecev v ječo s postom vsak mesec, mati Lucija na 8 duij, sinova Anton in Andrej prvi na 8 mesecev ječe, drugi na 6. Umrlo Je lani v Gorici 920 oseb, ušteti tujci in vojaki. Radi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka je izdalo finančno ravnateljstvo v Trstu oznanilo, v katerem pravi, da v smislu § 201. zakona od 25. oktobra 1896. d. z. št. 220. mora vsak, kedor je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali prokojnini, označenih v § 167. na leto več kakor 1200 kron, predati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, navesti njih ime, stanova-lišče in posel, potem višino, in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. Uzorci za naznanila se dobe brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopitsje, (torej za Trst in okolico pri c. kr. davčni administraciji, v Gorici, Gradišču in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih). V Trstu Je umri notar A. Costantini, ki je bival pred časom v Gorici. Razgled po suetu. Odlikovana ministra. — Ministerskemu predsedniku baronu Gautschu je podelil cesar veliki križ reda sv. Štefana, ministru notranjih poslov grofu Bvlandt-Rheidtu pa veliki križ Leopoldovega reda. Na Ruskem, — Socijalisti v Varšavi skušajo s poškodovanjem železniške proge prisiliti, da se ustavi promet, ne da bi dosegli znatnih vspehov. Pri Lublinu je bil z dinami-tom razdejan železniški most. — Iz Petrograda poročajo: V Rigi so revolucionarji zgrabili tri gospode, ko so stopili iz nekega restav-ranta, jim zvezali oči ter jih ustrelili. Morilci so ubežali. Take grozovitosti se dogajajo dan na dan; navidezno nima oblastnija nobene moči, ravno tako, kakor v Vindavu, kjer izdajajo oborožene čete na prebivalstvo ukaze, zapirajo prodajalnice in vladne institucije ter prepovedujejo promet tramvaja. — Mesto je popolnoma v rokah ustašev, ali kakor se imenujejo letiškega socijalno-demokratiškega odbora. Vojaštvo, katerega je malo, nima moči. Na razdeju^ui majoratu v okolici mesta so uničene dragocene starine, redko orožje in zbirke. O krvavih bojih v Moskvi se peroča: 29. pr. m. je bilo nekoliko redkeje slišati streljanje s topovi. Topništvo je napadlo s topovi kakih 20 hiš, iz katerih se je streljalo iz pušk. Ulice, v katerih so napravljene barikade, nudijo žalosten prizor. Koli brzojaVa in tramvaja ter posekana drevesa leže na tleh, po ulicah se nahaja mnogo razbitih vozov. Aretovani so vsi členi socijalistično-revo-lucijonarnega odbora. Razun teh je bilo are-tovanih še deset revolucijonarcev. Povodom aretovanja revolucionarnih kohort je bila najdena množina bomb. Truma 300 oboroženih oseb je udria v stanovanje načelnika varstvene policije ter ga umorila. Okolu 1000 ustašev je napadlo policijsko poslopje, bili so pa ob velikih izgubah odbiti. 200 vozov z živili so uštaši razbili, živila pa odnesli. Prefekt je ukazal, naj se vse one postreli, ki poškodujejo brzojavne ali telefonične proge. Nadalje je prefekt prepovedal vsa javna zborovanja, izvzemši onih mestnega sveta, zemstva in ob-lastnij. Kar se tiče števila žrtev, je glasom podatkov zveze zdravnikov zabilježenih pri posameznih zdravnikih 105 mrtvih in 650 ranjenih. V mrtvašnici Sulhovskega mestnega oddelka se nahaja okolu 1000 mrličev, katerih identiteta ni šo dokazana. V letiških delih baltiških pokrajin je-opažati nekoliko znakov, da se povrača mir. V Rigi traja dalje štrajk železničarjev. Revolucionarna propaganda se je razširila sedaj proti severnemu, delu Livonye, kjer so razdejana posestva ter je bilo izvršeno tudi mnogo umorstev. Iz Moskve 1.: Četa revolucijonarcev, ki so se utrdili v tovarni Prohorov, v kateri se nahaja glavni sedež revolucijonarcev, seje udala ter je izročila svoje orožje. Mestni del Presna je zasedel gardni polk SemenovJ ne da bi se bilo nadaljevalo streljanje, da sejeprovzročilo čim manje škode. Škoda provzročena dosedaj v tem mestnem delu znaša več milijonov rubljev. Neprestano dohajajo ojačanja čet. Pretrga železniško zvezo v vzpostavljajo četo. Kranjsko deželno učiteljsko društvo je zborovalo 28. pr. m. v Ljubljani. Govorilo se je tudi o regulaciji učiteljskih plač. Izrekli so obžalovanje, da se ne morejo strinjati z draginjsko doklado, dovoljeno v deželnem zboru le za oženjene učitelje/,ter zahtevajo od prvega de-želnozborskega zasedanja ureditev plač jednako XI., X. in IX. plačilnem razredu državnih uradnikov. Govorilo se je tudi o energičnih korakih, o ustavljenju dela, ako se ne ugodi zahtevam učiteljstva. • Učiteljski konvlkt — 28. pr. m. se je vršil v „Nar. domu" v Ljubljani 11. občni zbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta". , Iz poročila g, blagajnika Dimnika posnemamo, da je v prvih 9 letih naraslo društveno premoženje na 20.0CO K, lani se je pomnožilo za 6000 K, letos pa za 10.000 K. Koncem tekočega leta znaša društveno premoženje 36608 K 20 h. Sklenilo se je, da se priredi efektna loterija. — V odbor so izvoljeni gg. Furlan preds., Jelene I, podpredsednik, Križman (iz Dornberga, Goriško) II. podpreds., Rezek tajnik, Dimnik blagajnik; odborniki pa: Črnagoj, Gangl in Šyanec (Gornji Grad za Štajersko). Pri namestnlštvu v Trstu so v novi palači vsi uradi še brez napisov. Pravijo, da namestni-Stvo sicer ne more kar tako izključiti jezika večine prebivalstva, ali da se boji vendar laških kričačev. In sedaj ugibajo, kako bi rešili pereče vprašanje o napisih na uradih pri namestništvu. Sama pereča vprašanja pa malo ali nič pametnih rešitev! Samomor V Trstu. — Skozi okno iz petega nadstropja v ulici Geppa je skočila neka mlada ženska. Pri padcu sicer ni obležala mrtva, ali ko so jo prenesli v bolnišnico, je kmalu na to umrla, Samomorilka je 30 letna Evgenija Venturini. Mož je rekel, da nikakor ne more slutiti, kaj bi jo bilo gnalo v smrt. Francoski menihi. — Benediktinci, ki so odšli iz Francije, so odnesli s seboj 26 milijo-non ter živfto sedaj na otoku Wight svoje pri-jatno življenje. Kartnzijanci so odnesli čez mejo 40 milijonov: šnops kuhajo sedaj na Španskem. Frančiškani so odnesli 10 milijonov. Jezuitje so ostali v Franciji ter živijo dva po dva v privatnih stanovanjih. Asump- * cijonistov je tudi ostal velik del v Francki. Njihov prokurator je v Rimu ter upravlja njihovo premoženje, ki znaša 100 milijonov. Misijonarji brezmadežnega spočetja so zaprli svoje hiše v Francki, izvzemši Lourdes, kjer. živijo pod raznimi psevdonimi. Francoska država je računala, da nabere iz likvidacije kongregacjjskih premoženj eno milijardo, ali likvidacija je dala le 8 milijonov. Poslopja n. pr. pač niso za vsako rabo, in 24 škofov je pretilo z ekskomunikacijo vsakemu kupcu kongregacijskega premoženja. Toiba za nOflO. — Neki zdaavnik bolnišnice v Altoni je nedavno neki 90-letni ženi odrezal nogo. Sorodniki starke tožijo sedaj zdravnika, Češ, da je operacijo izvršil brez njihovega dovoljenja ter zahtevajo od zdravnika, da jim vrne odrezano nogo. Tega zdravnik noče storiti ter se zagovarja, da je po njegovem prepričanju bilo nujno potrebno, nogo odrezati. Da bi si pridobil dovoljenje, za to ni bilo več Časa. Javnost je radovedna, kako razsodi sodntfa. Otroci na švicarskih železnicah. — Da se izognejo prepirom na železnicah glede starosti potujočih otrok, so švicarske družbe uvedle merjenje otrok. — Otroci, ki niso visoki 60 centimetrov, ne plačajo voznine, oni, ki pa ne dosežejo visokosti 1 in pol metra, plačajo samo polovično voznino. Premija za triindvajsetega, sina. — Minister francoske morfcuice je nakazal 50 frankov ženi nekega delavca v arzenalu v Rochefortu, ko je povila pred kratkim svojega triindvajsetega sinčka. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba •nobenih znanostij. Se ne 'gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojeu za pletenje Tomaž H. Wnittick & Co - Praga trg sv. Petra 7.1.434. — Trst, ut. Campa-nile 13-434. Gorica ^ Gorica Hčtel jri zlatem jeleit v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Prva konsumna zaloga olja Henrik Curiel TekalisSe Jos. Virdi42. GORICA tekališee Jos. Verdi 42. Speeialifeta oljkinega olja Srednje vrste & 82 kr. liter fine ¦ 36 , „ iz Istre „ 40 „ n „ Corfu ., 48 „ „ » Sari » 56 „ „ „ Molfette «64 „ n „ Provence . 72 „ '» „ Monte S. Angelo » 80 „ „ „ Luke » 96 „ „ Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10,15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezplačno pošiljanj« na Anton Milost, v Solkanu hiš. št. 318. blizu državnega kolodvora, naznanja, da je otvoril = nouo gostilno, = kjer toči domača in istrska bela in črna vina in pivo kakor tudi žganja več vrst. Dobra kuhinja postreže v vsakem dnevnem času z gorkimi in mrzlimi jedili. Prenočišča za pfujce. Obširno dvorišče za krogljan e. Eojakom iz mesta in dožele se za obilen obisk toplo priporoča, zagotav-Ijaje solidno postrežbo in zmerne cene. cenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „ Se vero nemškega L!oyda". _ s cesarskimi brzoparmfci „KMSER WILHELM II.", „KR0NPR1NZ WILHELM" in „KAISER WILHELM der GROSSE". Prsfeama $ka važnja traja same 5-6dni. tj Natančen, zanesljiv podnk in veljavne vozne listke za paraike gori navedenega i parobrodnega društva kakor tudi listke z& vs* proge ameriških železnic dobite C^j i v Ljubljan'. edino ie pri CD I P3 SL 3S = nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". Dd I Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se ^ I [ tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. J2 I Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, j_q j Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo ¦ . 1 posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi LA'J I 1 iz Bremna enkrat mesečno. "~~" ¦ Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimorainna vse ostale dele sveta, kakor Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. »Goriško vinarsko društvo" (vpisana zadruga z omejeno zavezo) ------~ v Gorici ~ ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina «,*«,«,*«. 25 Brd, z Vipavskega in Krasa.. ¦*<*¦¦¦ Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež dpušKte: jopica, ulica J§a*zellif)i .88. Tr^oVjko-obrtna rej^troVarja zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." TELEFON ŠT. 80. Hranila* vloga obrestuje po 4»/i1»» — večje, Btalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube v*;reBti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. PasaJMa daje na porofitvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na iO-letno odplačavanje tatfraiailil vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleša 300 kron. Stanje 31. decembra 1904: Dalail: a) podpisani ........K 1,058.400 b) vplačani.........» 319.684'— Dan« aaaajlla.........» 1,900.302'— Vlapa.................» 1,991.340«— i Lekarna CriStofolett1' v gorici na travniku. Trskino (štoknževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K 1*40, bele barve K Z. Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. i se železnim jodecem. S tem""bljein' se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ^r Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. ——7--^== Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim če. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4K Cristofolettijeva pijača iz kine in železa Hfr najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim o^Jem, zzzz Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. :.sr— Trskino jetrno .Narodni kolek' koleke, poštne znamke in ose poštne ured- noslnice prodaja Knjigarna A. Gabršček. »^ ^en)1je^id po!• 48^ 4^ ^rstcif) in okolico -«sr ^g^ *& nari$al E. Bombig izdala in založila 5'0vanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K 9 — Isti zemljevid ukusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s palicama, s poštnino vred K5—. Šapirograf, najnoveji in najbolj! razmnožavalni aparat. za samostojno in najceneje izdelovanje tiskovin vsake vrste: pisma, okrožnice, note, risanje, načrte, programe, jedilne liste, vabila itd. itd. 100-150 čistih izvodov se lahko izdela v 15 minutah. ~JN1 Izdeluje tolt v črnem kakor tudi v barvotisku. Kavodilo uporabe na razpolago. Cena: Oblika dopisnice cm 10x15 K 10 » kvart-folio „ 22x33 „ 30 Naročila sprejema: .Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici, Gosposka ulica št 7. Stampilje iz kaučuka vseh velikostij in oblik kakor tudi v obliki žepne ure, medaljona, svinčnika, z datumom itd. za zasebnike, društva, urade, banke, samostojne tiskarne iz kavčuka z odnosnimi stroji itd. j Naročila sprejema | „Goriška Tisk rna" j fl. Sabršček Uzorci štarapilj so na razpolago. i___________________________________________________________________________________-^_____________________________________ Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo | prodajalno jestvin. j V zabgi imam kavo vseh vrst, različne ; moke iz Johmanovega in Majdiievega mlina, dalje imam različne pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten ram, raaršalo, malaga, istrijanski refodk, kavo in vžigalice dražbe sv. Cirila in Metoda, testenine Žnidersič & Valenčič itd. Več vrst olja. .— PoSUja se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin v Gorici. Semeniška ulica šl. 1. ledilno olje *¦"! 2g od