Najvažnejša sestavina Kopitarjevih pisem Jakobu Grimmu je utemeljevanje lastne podmene o panonski podstavi starocerkvenoslovanskega bogoslužnega (in sploh knjižnega) jezika bratov Cirila in Metoda. Tako je Kopitar sklepal na podlagi 25 besed, ki so v staro cerkveno slovanščino prišle iz zahodne južne slovanščine, vanjo pa so dospele iz zahodne germanščine (konkretno nemščine), ne iz balkanske vzhodne. Moderna etimologija besedja potrjuje Kopitarjeva sklepanja. Kopitar je obžaloval, da njegovih nazorov o izvoru stare cerkvene slovanščine niso sprejemali Čehi, njegovi Slovenci in ne Jakob Grimm sam.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-QTECQUVG

COBISSID

4284002

Objavljeno

06.03.2012

Metapodatki

Citiranje

APA:

Toporišič, Jože (1997). Kopitar in J. Grimm ob Cločevem glagolitu. Slavistična revija, letnik 45, številka 1/2, str. 377-389. URN:NBN:SI:DOC-QTECQUVG from http://www.dlib.si

MLA:

Toporišič, Jože. "Kopitar in J. Grimm ob Cločevem glagolitu." Slavistična revija letnik 45. številka 1/2 (1997) str. 377-389.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTECQUVG>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)

številka

Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede
1997
(Celotna številka)