" V Trutu, v sredo 16. marclja liHI. Tečaj VI. EDINOST 0iasiU, slovenskega političnega društva m „ V edinosti jo ", ....."?ir>I,j02THI ijth«J«V vsako »redo; rcna za vse leto je 4 glil 40 kr, m poln leta 2 kM 30 kr, r.ti Vsi dopini hp jioJiljajo UrednUtvn „vla deli« po*t« 10 I. p"; vnak mora biti frankiran Rokopfai Ur ti tetrt leta i gm. 20 kr. — J i.samezne Hfevilke pri upraviiiStvu iu po trafikah v Trstn *e dobivajo po S kr. — pottobue trednonti ne ne vračajo. - I utr r nt i (razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi -Naročnine, reklamacye in mzerate prejema UpravnlStvo „via Zonta 5". prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi ćerkami He pladnje za vsako besedo 'i kr Ko to piSemo, ni še osem ur od groznega umora, in uže se poroča iz daljnih dežel, kako strašno je ta žalostna vest protresla ljudstvo. V Petroburgu je vse na nosali, vse mesto žaluje; skoraj prav tako je v Rimu, kakor poročajo telegrami. Ituski poslanec je iz Rima poročil, da je vse ljudstvo na ulicah i da tako hudobijo najhujše obsoja. Strašna ta dogodba se je najprej naznanila dvema earjevema sinoma, ki bivata v Rimu. Eden je nevarno bolan; oba pa sta še ta večer odpotovala v Petroburg na žalostni pogreb, in vsi vladarji so se isto noč srčno svoje žalovanje brzojavili sinu prestolnemu naslopniku plemenitega rajnkega Aleksandra. Kaj rečemo, kako obsodimo ta strašni zavratni umor! Pošten človek temu nema besede, ampak uklone glavo, molče, žalosten in otožen premišljuje človeško osodo! Ni prvikrat, da je vladar umorjen, vzgledov imamo v zgodovini mnogo, veliko najboljših vladarjev je dalo drago živenje za ono ljudstvo, kateremu so bili najboljši očetje. Njih spomin bo veren in ljudstva jih bodo na veke blagoslavljala. Tak mož je bil tudi Aleksander. Sedel je na ruski prestol leta 1855 za svojim očetom Nikolajem, kateremu je srce počilo, ker ni mogel osvoboditi kristijanov na Turškem. Aleksander je prisegel na truplo dražega očeta, da spolni sveto njegovo oporoko. In kar je prisegel, to i je tudi storil. Z drago krvijo lastnih svojih sinov je razdrobil jarem ki je dušil liol-gare; na Ruskem je odpravil tlačanstvo in jerobstvo ter skrbel za svoj narod, kakor pravi oče. Zalo pa mu bo ruski narod tudi večno hvaležen, in solze, katere teko danes ruskemu narodu in otetim Bolgarom za cara rešitelja na črno zemljo, in molitve, katere kipe iz njihovih src k nebesom, kakor tudi prelita kri samega cesarja: vse to — če tudi grenka kupa — pospeši in vtrdi človeštvo v vsem dobrem ter zmanjša število hudobnih. Še zadnje dni je delal car Aleksander za to, da vse svoje narode oblaži; poslal je tudi dva svoja sina v Rim k pa- pežu, gotovo s tem namenom, da se približate pravoslavna in katoliška cerkev. Blag spomin tacemu cesarju, tacemu možu! Ob dveh ponoči od nedelje na ponedeljek pa poroča telegraf, da petroburški prebivalci, ki so se zbrali pred carsko palačo, hudo žaljujejo za carjem i da danes še carjev prvi sin, ki se vozi z objokanimi očmi po mestu, sede na prestol svojega očeta. Naj Bog da njemu, da dovrši od njegovega očeta začeto blagotvorno delo, naj dovede ruski narod do vedno večje sreč«, blaženosti in slave i do svobode one narode, ki še po njej zdihujejo. Ljudski popis v Trstu in Slovanstvo. Naš magistrat, počason kakor jo bil vedno, ko mu je bila dana prilika, Slovence moriti, a hiter, kakor blisk, ko se je bilo bati, da bi utegnoli Lahi kaj zgubiti, izdal je Se le konec zadnjega tedna glavni podatek ljudskega popisa. 1/. njegovega porodila nam je 1« to Se znano, koliko prebivalcev iina Trst z okolico, in da se ljudstvo v obuiestji in okolii'i zolo množi, pa tudi v samem mestu raste, če tudi od leta do leta tnanj. Da v tem podatku ne nahajamo Se števila našega prebivalstva po narodnosti, temu se prav nič ne čudimo, saj nam je dobro znano, da magistratu doslej ni bilo So mogoče resnične ali neresnične statistike o tem podati Resnice o tem tudi nikoli ne zvemo, dokler ostanejo naše razmere tako, kakoršne so zdaj, in dokler bo naš magistrat tak, kakoršon je zdaj. Magistrat je imel pri popisovanji glavno nalogo to, da povzdigne italijansko narodnost to najvišjega števila. I to so mu je tudi posrečilo, saj pa je imel tudi podporo od vseh tistih strani, ki bi lahko kaj vplivale. I kedor ve, da jo magistrat v Trstu vsemogočen, tudi se nič ne bo čudil, ko bo v nekaterih tednih bral, da je v Trstu najmanj 90°|0 Slovencev vpisanih mej trde Italijane, in v okolici toliko, kolikor je bilo le mogoče. Mi smo o tem uže marsikaj poročali, a magistrat nam še nikoli ni poslal nobenega popravka; to pa je dokaz, da so bila naSa poročila vselej resnična, ker sicer bi nas bil magistrat lehko klical pred sodbo. A tudi tega nikoli ni storil. Tudi danes neče-mo o tem voč govoriti, kaj pomaga pridigovati gluhim uSesom, naj bodo ti uže pri magistratu, ali Se Politično druStvo „EdinostPodpisani odbor vabi vse svoje ude in druge rodoljube na Primorskem k javnemu občnemu zboru, ki bode dne .7 aprilu v Komnu v dvomorami g. Svare. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Sporočilo tajnika. 3. Sporočilo denarničarja. 4. Peticija na državni zbor v zadevi nove davkovske posta\e. — 5. Volitev novega odbora. 6. Posamezni predlogi. Pri občnem zboru se tudi raz.leli med vse nazoče spomenica društva Edinost na visoko ir.inisterstvo. Začetek zborovanja točno ob 3. uri popoludne. — V Trstu, 20. februarja 1881. Odbor polil, druSlva „Edinost". Ruski car — umorjen! Zadnjo nedeljo ob dveh popoludne se je zgodilo grozno hudodelstvo na Ruskem, v Petroburgu — umorjen je bil ruski car! Brzojav poroča o tem tako—le: Ob dveh popoludne se e peljal car z jaha-lišča v svojo palačo. Pred palačo kne-žinje Katarine so nekateri ljudje sneg kidali, o katerih se je misliio, da se jim je ta posel zaukazal. Ko se je peljal car mimo, vrže eden izmej teh ljudi pod carjevo kočijo bombo, ki se je razpočila, njegov voz raztrgala, več kosakov, ki so carja spremljali, umorila ali ranila, carja pa nič ni poškodovala. Car stopi iz razrušene kočije, a v tem hipu prileti druga bomba ter mu odtrga obe nogi. Car pade, neza vestnega neso v njegovo stanovanje, kder ni prišel več k zavesti, ampak vzdahnol mej četrto iu peto uro blago svojo dušo. — Dva hudodelca so nu mestu ujeli i zaprli, drugi so se razkropili. Tako poročajo i/. Pelroburga prvi dvorni in uredski telegrami, kateri so to grozo še tisti dan poročili vsemu svetu, kamor segajo telegrafske poteze. msuMimL Odlomki iz mojega dnevnika. (Spi»ujc Samovti.) (Dalje.) Nič se ni videlo, puške smo imeli nabite, za vsak primerljaj pripravljene; tako smo korakali po poljskih potih v črno noč. Po potu sem, ker sem uže bil višji lovec, zvedel od civilno oblečenih gospodov iu lajteuanta, da gremo lovit contejaX., silno bogatega, prvega lombardskega plemenitaša. Nismo še polu ure korakali, ko pridemo na lepo cesto in precej potem v krascu park. Tu se ustavimo, tiho je dal povelje lajtenaut, da «iuo obkrožili krasni grad in postavili teBiio strai«, ihd katere bi no bil mogel noboden di ven iti. Ko je vso to izvršono bilo, dobil sem nalogo z 12. lovci iti v grad ujet in odpeljat grofa X. Držal sem se ostrih ustme-uih sporočil, pri vratih je čakala straža še drugih 12 mož, oba gospoda in lajteuuut. Poštari navadi je kladivo na vratih bilo, trikrat dobro udarim, in takoj se oglasi v veži nekdo; moj tovariš jo zahteval, naj odpro in lakoj so jo zgodilo. Dva strežnika v livreji sta spremila mene in lovce v gorenje prostore, bila sta ! prepadena, bleda, slutila sta nesrečo, da bosta svojega gospoda zadnjikrat videla. Palača je bila bogato opravljena, stopnice iz belega mramorja in rudečim žametom položene, vse je bilo pozlačeno, povsod pravi orijentalski liSp. Počasi stopamo k višku, jaz ukužoin lovcem, naj tu ostanejo in pazijo na vsako stvar, ako bi jaz napaden bil, naj mi hitro na pomoč priskočijo; piščalka je bila vodno pri roki, da zapiskam. Vrata odpro strežaji in razprostro teške svilne zastore, lepa, po lepem svečniku razsvitljuna dvorana me jo kar osupla, da sem pri vratih postal. Puško trdo v roki držeč stopam v drugo in tretjo sobano. — Grof ni nič vedel o našem prihodu, nič ni slutil strašnega pohoda oboroženih gostov. Jaz sem se oziral na levo in desuo, da me kak vrag zavratuo ne napade, zatoraj sem se vrnol in zaukazal dvema lovcema, naj čakata v dvorani in dobro pazita na mojo varnost. Strežnika uio potem peljeta v krasno sobo daljo, — vrata se odprđ in — ganjen zagledam gospoda v najlepših letih in mlado, jedva dvajsetletno gospo z ljubezujivitn dveletnim sinkom v naročji. — Tihota je nastala — gospod je obstrncl kakor od strele zadet, seže nazaj po nekaj, pa uže tisti hip obstoji, gospa milo zajoka in v medlevice pade. — Služba me je vezala, storiti sem moral, iz za prs iz plašča izvodom dekret ter ga mu podam. Oba služabnika se priklonita in otideta v drugo sobo ter pozvonita strešajkam grofice. Žalosten prizor se začne, v svojem živenji nisem nikdar toliko čutil, ko tisti večer, srce mi je krvavelo, gledati mlado grofico in lepega grofa, dobro vodoč, da so zadnjikrat vidita, da je za vselej minola nju sreča; pri vsej velikanskej bogatiji iu blesku sta bila siromaka usmiljenja vredna. — Nad Italijani naj se vzgledujejo mrzli naši narodni bogataši! omenjeui grof je žrtvoval vse za svoj narod, za zedinjenje Italije je dal živenje. — Služabnice so grofico okrepčale z dišavo, postalo je vse mirno, strežaji so pokuko-vali iz za zastora, jaz sem bil na oprezji in na vso pripravljen. Grof me nagovarja, če je v rnojej moči, naj ga pustim, obdarim vas — tako in i pravi ! — da boste imeli vi in vaša rodbina za vse čase vsega dosti. Na vrt so majhna vrata, do tam pridem po skrivnih stopnicah i. t. d. Grad jo obkoljen, odgovorim, uiti vam ni mogočo. Olovek se v takili strenotjih bojuje z dolžuostjo in srcem, ko vidi toliko srečo pred seboj iu toliko nesreče ob sebi, srce se mu trga V Toda poklic moj, služba moja in kazen stopili so mi živeje pred oči, srce je vtrdolo. Grofica, katori je vse raztolmačil, kar sva so menila, pride zdaj do meno, okleue se tno okrog kolen, prosi me, kaže ua sinka in milo joka — Jaz sem se zopet ves premenil, glodati to usmiljenja vredno lepoto pred menoj tor mi obočati vso na svetu — imela, je oči, katerih pogled je bila knjiga najmilejih stvari. Zdihovaia je, jokala, prosila, meui so solze po licu igrale, srce mi je pokalo, govoriti nisem mogel. Še enkrat mo stisne, zdaj se nje pri katerej višjej gosposki; le našim rojakom, našim rodoljubom — tudi teh poslednjih je več vpisanih mej Lahe! — Človeka res boli srce, ako vidi trdega, na slovenskih gorah rojenega Slovenca, premožnega moža, ki hodi v slovenske družbe na večer, katerega sinovi ali hčere plešejo tudi v čitalnici, pa vpiše, ali iz bojazni do magistrata, ali iz gole neumnosti sebe, vso svojo rodovi no, vse svoje delalce za Lahe, ali Nemce! In tega ni storil eden, ali dva, tacih ljudi je v Trstu vso polno. Kaj je tega krivo? Nič druzega nego plitvost v izobraženju in bojazen, da bodo imeli manj zaslužka, ako se ne vpišejo za Italijane, ali Nemce. Pa tudi o tem se strašno varajo, ter delajo le Labom i Nemcem v dobiček, sebi pa v veliko škodo. Kedor ne pozna Trsta, rekel bi, da tega nikakor ne more verovati, i da ne more biti resnica, kar smo tu pisali. I u vendar je prav čisla resnica. Pri nas so uže take razmere. — Da nas ne bo kedo na laž postavljal, omenjamo le nekaj malega, ker prostor nam v časniku ne dopušča temeljite razprave. Prašamo najprej, kakove narodnosti je v Trstu srednji stan? — srednji stan je povsod merodajen, ker on je prava podloga državi. — V Trstu je srednji stan do malega slovensk. — Kamor koli pridoš, skoraj povsod uajdeš skoraj same Slovence; skoraj vsa obrt jo slovenska, najmanj osemdeset od sto; hodi v prodalnice, k usnjarjem, ključarjem, kovačem, mlinarjem, ro-kovičarjem, in kamor koli hočeš, povsod so skoraj sami Slovenci, ne lo delalci, ampak tudi gospodarji. Vsi ti so prišli v Trst kruha iskat i ker so bili marljivi, zato so ga tudi dobili; mnogo njih jo obogatelo; vsi govori! Blovonski, malo pa je tacih, ki se zavedajo dobro svojo narodnosti, malo pa tudi tacih, ki bi „irredenti" bili pali v naročje, če tudi so so nekateri dali iz zgole neumnosti oslepiti, nikakor pa no i/, hudobnega namena, (da je par rojenih Hrvatov irredenti na čelu, to ve vsak). Daljo nahajamo moj srednjim stauom v Trstu Se več Čehov iu nekaj Nemcev, ki se pečajo z obrtnijo; Italijani nemajo v obrstvu posebnega pomena v Trstu, oni prodajajo le svoj „maroni", J astre" „pet<»-rale", tolčejo prav leno po costah kamenje, delajo lačni v Trstu prepire, da jih izganjajo domači delalci, kor niso nič vredni,; magistru! pa jih po mogočosti podpira, ker so patrijoti. — V srednjih stanovih bo imelo našo delniško društvo še veliko posla, i to volekoristno društvo so razvije, ako bo njegovo vodstvo znalo ga voditi, tako velikansko, da bo delalo sonco vsem drugim društvom; to društvo, Če potegne slovenske delalce nase, potegne nase tudi njihove gospodarje in ti gospodarji proobražijn tudi mestni zastop. — O tom volepomonljivem druStvu bomo komolec puške dotakne, zagrmelo je, da so okna zazvenela, vojaci prihite v sobo, bodala grofu na prsi nastavijo, misleč, da je upor. - 1'red gradom je nastal hrup, 12 lovcev priloti v dvorano z nasajenim bodalom; puške k nogi! sem zakričal in zopet jo bil mir. Grofica je puško, katero sem v levi roki držal, nevodouia sprožila, krogla se jo v strop vsadila in nastal je nemir, ki me je otol iz žalostnoga stanja. Odmaknol sem dosno roko, katera jo slonela ua Črnolasi glavi, gospa jo bila v omodlevicah; jaz prosim vljudno grofa, katerega so vojaki obsto-pili, naj gro, čas je hitel, ure so bilo stoto. — Obupuo stopi grof pokonci, Čelo se mu je zjas-| uilo, narodni značaj ga je ojačil, ea narod; si je mislil — naj bode. — Dovolito mi, da so poslovim, reče grof gaujeu; vzamo lepega sinka ter ga polublja rekoč: kadar pojde za domovino, no štodi krvi, voč ni mogol govoriti......... Grofica, vsa bleda, nasloni se mu na prsa, ou jo tolaži, da se k tnalu vrne, če tudi je dobro vodol, da jo to zadnji objem In zadnji poljub — ona ga ni hotela pustiti, okleuola se ga je, jako sem jo prosil, naj nas v službi ne zadržuje, padla je na uaslanjač in tam smo jo pustili mej strežnicami omamljeno iu zgubljeno v obupuosti. Grof je mirno korakal po salonih na stopnico in iz grada, podaril je pri odhodu zlato uro strožaju z besedami: To vzemi v spomin. Strežaja so solzo polile, poljubil je grofu roko KDINU ST k iit al ti več govoriti; mi smo uže zdaj uverjeni, ilu prav nase tlclal^ko društvo lahko Tist |>r»*-drngači tako, da bo on v resnici slovensko mesto, vredno imena „najzvestojSe mesto." — Kakor voz na neukretnej cesti, obrnili smo se tudi mi m-koliko v stran, ali naši rodoljubi nam gotovo tega no bodo v zlo jemali, ker smo govorili ozbiljno resnico v dobro milega našega narodu. Zdaj pa moramo navesti nekoliko Številk. koliko jo ljudstva v Trstu i njego vej okolici; to smo dolžni sporočiti užo zarad tega, ker vsak mora od nas to zahtevati i ker smo dolžni našemu ljudstvu resnico poročati. Denašnje uradno nuže poročilo utegno tudi resnično biti, /,ato pu nič ne ugovarjamo; prihodnje unulno poročilo pa bo gotovo zelo neresnično, zato smo mu uže danes ugovarjali ter 11111 bomo prihodnjič še bolj. Pri popisu ljudstvu v Trstu in okolici je prišel tržaški magistrat po zelo dolgem računu do teli lo številk: V Trstu i njegovej okolici je prebivalcev Okraj inožkih ženskih skupaj I. 6804 0474 U77H 11. 10090 10835 20931 111. 7377 H940 16323 IV. 5974 6859 12838 V. 10580 1082!» 21409 VI. 0554 0797 18351 Vil. 3040 8048 0088 viir. 0062 0890 13558 IX. 5451 5928 11379 X. 2800 2873 5733 XI. 2502 2497 4999 XII. 1471 1480 8061 Skupaj 0787 1 734(52 141.888 Ako primerjamo uredska Stenja v letih 18."j7 in 18(1!), nahajamo to lo podatke: 1880 18011 več °0 Mesto . . . 72005 70374 17.11 2..J Predmestja «1378 45510 15338 34.7 Okolica . . . 71)50 7284 000 »>.I Skupaj 141333 125008 18235 TTŠ 1857 VOČ °/0 Mesto......... 04000 0178 9.0 Predmestja...... 34510 11021 31.9 Okolica ........G0H2 1192 19.:> Skupaj 104707 18391 17.5. Tu so na prvi pogled vidi, da so so pod okolico štelo le vasi na Krasu; ker pa tako imc-novana predmestja spadajo vsa v okolico, zato ima ona v resnici 09328 prebivalcev, tedaj ne dosti manj od mesta. Vidi so tudi, da so v okolici ljudstvo zelo i vedno bolj, v mostu samom pa malo i vedno manj množi. Kritnjakl deželni zbor In vlada« Znano jo uže našim bralcem, da so kranjski narodnjaki ne vdeležč prihodnjega deželnega zbora i da bo zato vlada primorana zbor razpustiti toliko bolj, ker jo deželni glavar premeščen na Ihinaj in zntoraj v zboru ne bo načelnika i tudi 110 njegovega namestnika. O tem so z Dunaja piše Politiki to lo: Poleg češkega in moravskoga deželnega zbora spada tudi kranjski deželni zbor mej tiste, o katerih živo žole prebivalci i tudi poslanci, da so razpuste. Če so tudi narodni kranjski zastopniki v klubu desnega središča ter jo grof Hohemvart sam kranjski poslanec, vendar so v tem klubu ni govorilo o osodi kranjskega deželnega zbora, ampak to nalogo imajo slovenski poslanci sami brez klubo-vega vpliva. Njihova prizadevanja niso imela določenoga nastopka, in grof TaalTo, ko so mu jo ta zadeva poročala, ni imel dosti volje, zali- tevanju slovenskega ljudstva i njegovih poslancev ustreči, vnJar pa se je mej tem njegova menitev nekoliko promenila Narodni zastopniki so namreč užo dostikrat i dovolj jasno izrekli, da se tega deželnega zbora ne vdebžč več, in vladi v tem priinerljaji, tudi ako bi hotela, ne bo več mogoče imenovani, po izstopu narodnih poslancev za silo sklepčni deželni zbor <5<> dalje puščati, da sklepa. Pa Se nekaj druzega je. kar vlado naposled prisili, da kranjski deželni zbor razpusti, če tudi ima zdaj Se pomislike. Grof TaafTe ima namreč predobre misli, on se nadeja, da se po srečno izvršenem državnozborskein zasedanji protivnik i, katere ima vlada še v uradniških krogih, počasi »pokore, in ko se prepričajo, da vlada trdno stojf, njo trdno oklenejo. Pri posameznih uradnikih so to res utegne zgoditi, večina pa je na prejšno sistemo tako prirastla, da bo vlada morala strune prav krepko napeti, da jej zabiči, kake dolžnosti ima. (lovori, kakoršne govorita c. k služabnika Siios in IJoer v poslanskej zbornici, zelo spridnjejo c. k. uradnike, in vladi, ako bo v resnici hotela, da se je oklenejo uradniki, ne ostane druzega, razen krepkega dejanja, primorana bo dati nekoliko izgledov. Ker dobre volje nomajo vsi uradniki, kakor grof Taallc misli in so taki ljudje, kateri se s kaznijo lažjo pridobe, nego če se jim kak dobiček oboča. Mi nismo prijatelji preganjanja uradnikov, in prav zato priporočamo tiste korake, s katerimi se lahko doseže prav to, kar s preganjanjem. Na Kranjnskem je bila največja zasluga uradnikov, da so sedanji, naravnim razmeram nasprotujoči deželni zbor ustvarili. Ako vlada tega zbora no razpusti, tedaj se uradnikom misel vkorenini, da so ravnali prav i po volji seda- je vlade, ki se daje le sem ter tja suvati, da more stopiti zopet na pot prejšne liberalnosti. Koristno bo tedaj vladi samoj, da so izogne mrzkomu preganjanju uradnikov, ako kranjski deželni zbor razpusti i pri novih volitvah izjavi uradnikom jnsno svojo voljo. Politični pregled. V budgetnem odseku jo poročevalec Henrik Clam Martinic 8. t. m. predložil proračun za leto 1881. Po tem proračunu bo letos 400,045,994 gld. dohodkov, in 463.094.304 gld. troškov, tedaj 53.448310 gld. primanjkljaja V troških se nahaja 20.080.000 gld. dolga iz leta 1878, ki se ima letos platiti, tedaj znaSa redni primanjkljnj 32,848.310 gld. in toraj bo treba zopet dolgove delati. Poročevalec je pri tej priliki razvil finančni program ter kazal pot, kako bo mogoče priti do ugodne razmere mej dohodki iu troški. Se samo štedljivostjo so to ne more zgoditi, treba jo, da se davki nalagajo pravičniSe, nego doslej; realni davki so previsoki, ljudstvo preveč trpi, mnogo premalo pa plačujejo bogataši; posebno i nujno jo potrebno, da se v rede poslednji davki, ker po dobrej i pravičuej urdbi bo manj troškov, ali mnogo več dohodkov. Da užo letos ta vredba ni bila mogoča, krivo jo to, ker je finančni minister še premalo časa na krmilu, da bi mogel to velevažno i težavno delo izvršiti; pričakuje pa od njoga, da uže prihodnjo leto to dosožo. Tudi to jo grajal, da so proračun vsako leto za-kesni tor nasvetoval, naj vlada liže prihodnje loto predloži proračuna za 1882 in 1883. 4 t. m. se je sešel v Sarajevu bosniški deželni zbor (medšlis), njegovo ude, katerih jo 10, imenovala jo deželna vlada. Njegova naloga je, svoto dajati o tacik rečeh, katere mu vlada predlaga i naznanjati prošnjo iu tožbe prebivalcev; govori so, da sproži te lo stvari: vrodbo zemljiško vlastnine, tožbo zoper mnogo uradnikov, ki nepostavno delajo in žalijo versko čute prebivalcev, nastavljanje domačinov v državne službe, kontrolo pri pobiranju davkov, rešitev mnogih užo davno visečih pravd glede zemljiške vlastnine. Ta deželni zbor tudi izrefle cesarju zalivalo za mnogo dobrot, katere je storil Bošnjakom brez razločka vere. Novi zakon o davku za zadruge je razglašen. Olajšav je mnogo; dohodninskega davka pridobitne iu gospodarske zadruge iu založnice ne bodo plačevale, če njih letni čisti dohodek 110 znaša 3UO gld. od 300 do 1000 gld. čistega dohodka so obložene s tremi desetinkami od 1000 do 2000 gld. s petimi desetinkami, pri večili čistih dohodkih pa s polnim davkom. Ta zakon je veljaven tudi uže za leto 1880. Zemljiški davek in hišni davek ste dve stvari, ki delate večini državnega zbora silne težave iu bati se je bilo, da <-no ali drugo teh prašanj podere miuisterstvo i levičarje na niini-sterske stole posadi. Zoper hišni davek so posebno tirolski poslanci; ker na Tirolskem sedaj tega davka ni bilo, zato se ni čuditi, ako se mu upirajo, davkovske reči so celo kočl jive. Poslanca Oelz in Pepauli sta zarad toga davka celo iz Hohenvvartovega kluba stopila. Vendar so je ta stvar tako poravnala, da desnica naposled zmore, V silno važnoj seji poslansko zbornice dne II. t. m. se je namreč sklenolo z 175 proti 160, da se o tein načrtu priedo v Specijalno debato, kar kaže, da bo načrt v glavnih točkah sprejet. Poslanec Greuter se je pri tej obravnavi posebno odlikoval, rekel je, da bi prišli Tirolci z dežja pod kap, ako ne bi glasovali za predlogo, ker potem bi lihemlci uvedli ta davek iu pri tcin brezobzirno ravnali. Ta seja pa jo bila tudi zolo važna še na druge dve strani. V njej jo namreč poslanec vitez Schneiil v imenu vseli slovenskih, mnogo čeških in nemško konservativnih poslancev in-terpeliral pravosodnjega miuistsa zarad prepovedi rabe slovenskega jezika v sodnijah na slovenskoj zemlji. Povod tej interpelaciji je dal užo zadnjič omonjeni odlok najvišje sodnijo, ki je izrekla, da jo na Kranjskem edini nemški jezik sodniški jezik. — Radovedni smo na odgovor pravosodnjega ministra, čo tudi smo uverjeni, da bo ugoden i da minister dii soduijain ukaz, da morajo slovousko vlogo v slovenskih deželah sprejemati iu v slovenskem jeziku reševati. Ta seja pa je imela šo veliko drugo po-inonibo. Grof Coroniui jo doslej še vsako sejo odprl točno ob 11. uri. A ta dan jo bilo užo III,, in vendar ga šo ni bilo. Zato se jo začelo v zbornici nemirno gibanje, i slutilo se jo, da se pripeti nekaj posebnega. Zdaj stopi prvi prvosednikov namestnik, dr. Smolka, k načelni-kovemu sedežu, pozvoni ter izreče, da je seja odprta, pa nič no povo, zakaj je iz njo ostal grof Coroniui. Nemir se počasi poleže. Predno pa se preide na dnevni red, vstane dr. Stnolka rekoč, da je od grofa Coroninija^ prejel pismo, ter ga izroči perovodju dr. Čelakovskemu, dn ga prebere. V tem pismu so grof Coronini odpovedujo uačeluiStvu zato, ker je iz zadnjih dogodob v zbornici izprovidel, da nema več onega zaupanja, vslod katerega jo bil soglasno izvoljen za prvosednikn. Desnica jo temu oporekala, na levici pa so sn videli preplašeni dolgi obrazi. Tako jo izgubila levica poštenjaka i najboljšega moža. Ker se jo grof Corouiui odpovedal prvosedništvu, moral se jo odreči tudi poslanstvu. Da ga pa veliki posestniki na Goriškem zopet izvolijo, o tem ni dvombe. 11 . dan meseca marcija je todaj v parlamentarnem iu državnem avstrijskem živauju ve-lepomenljiv; desuica je dobila dve odločevalui bitki, levica pa jo zgubila — tri. Za prvosoduika jo bil zadnji ponedeljek izvoljen dr. Sinolka z 184 glasovi, levičarji so dali glasove Rechbachorju, ki jo z 140 propal. — Tako jo tedaj morala lovica odstopiti prvo-sedstvu desnici, katera bo tudi znala njegovo čast varovati toliko bolj, ker jo je tudi varovala prejšnjemu uačeluiku, če tudi ni bil vzet iz njo srede. Tudi v gosposkej zbornici je bila uže dvakrat, h. in 9. t. m. nsUvoverna stranka pobita. 8. t. m so bile v tej zbornici na dnevnem redu peticije zoper novi zemljiški davek, o katerih je peročal baron Tinti; pri glasovanji pa je padel njegov predlog iu avtonomisti so z večino 5 glasov peticijo zavrgli. Ta prva zmaga avtouomistov v gosposkej zbornici je morala silno pobiti ustavo-verce, ker v svojih časnikih tako jadikujejo. 9. t. m. pa je ustavoverni odsek nasvetoval neko spremembo pri ugovorih zoper novovrejeni zemljiški davek, pri glasovanji pa je predlog zopet padel, kar je ustavoverce še bolj prestrašilo. Schmerlingov „Smir" ne pomnga več. Na Mficedonskem Turki tako preganjajo llolgnre, da ti v celih krdelih begajo v Hume-lijo. Humeljska vlada je tedaj opozorila velesile na to ter dostavila, da jo ljudstvo tiže tako razburjeno, da so je bati splošnega upora zoper Turke. Zadnja poročila i/. Carigrada trde, da se je turška vlada o grškem prašanji nekoliko udala, ker hoče odstopiti Grkom kos Macedonije. Izreka se upanje, da se inir ohrani. Mi nemamo vore na mir. Angleži ponujajo Boercem mir ter obečajo popolno neodvisnost onemu dolu transvaalske dežele, kdor prebivajo Doerci, ti bi ostali le imensko pod angleškim varstvom. Boerskih vsta-šov vodji bodo pomiloščeni, glede južno afrikan-skih domačih rodov pa bi se sklenola posebna pogodba. Novoizvoljeni načelnik severne amerikanske republike, genoral Garfield, prevzol jn svojo ilužbe 4. t. 111. Amerikanski časniki ga hvalijo, da jo pošten in bistroumen. Tudi stari načelnik Ha)es je bil vesten mož in dober gospodar. Amerikanci so 11111 pri odstopu podarili 100,000 dolarjev. Ruski car, o katerega umoru poročamo 11a prvoj strani, zagotovil jo malo dni pred svojo smrtjo v priaznem pogovoru škofa Ueresnicrviča, da se v prav krntkem času povrne prijateljstvo mej rusko vlado in vatikanom, rekel, jc, da je odpustil poljskoj duhovščini, ki so je vdeležila vstajo leta 1803. Poljski duhovniki se pomiloščeni vračajo v svojo domovino. DOMAČE STVARI. Alln spetiablle Presldenza del coml-tato d'iizione pello Alpl tilullo. Pod tem naslovom nam je došla iz Prage neka v Milanu tiskana čobodra, v katerej razglaša „il comitato segreto" v Poreču neko pismo nekdanjega kastavskega tajnika Cudra. Ne vemo, kaj je prav za prav prov-zročilo to — oslarijo — drugače te irredeutarske čobodre ne moremo imenovati —; mogoče, a 110 zelo verjetno, da se jo Cuder hotel maščevati, mogoče, da je Cuder to pismo res pisal, pa je po naključbi prišlo v neprave roke, mogočo tudi, da je le m isti Akacija. Vsa stvar pa se uain ne zdi vredna, da bi več o njej poročali. Fr. Svetltčlč f je umrl 22. februarja v Ljubljani. Pokojuik je bil nekdaj kaplan na Vrhniki, potem župnik v Sorici in Godoviču, zadnji čas pa v pokoji. — Svetličič je bil edon izinoj najboljših pesnikov iu želeti bi bilo, da se njegove pesmi, katere je priobčil po Novicah, Glasniku itd. zbero i na svitlo dado. O tem možu velja Horacijeva beseda: „non omnis mori ar Ribji lov v Jadranskem morji Iz Rima so poroča, da se je tam podpisala mej Avstro-ogersko iu Italijo sklenona pogodba zastran ri- in jokajoč zdihoval, ko smo mu vololi, da grofa nihče spremiti no sme. Kedor ni videl stoj no sodbo, 110 more si misliti, kak vtisk napravi ta strašna sodba. Dva bobna drug vrh druzega sta miza, na enega sodo vojaški sodnik, in na tej mizi razgrne sodnik malo listin, katero prebere, napravi sodbo, sodišče je iz oficirjev in višjih oficirjev, v sili celo z svinčnikom piše. Vojaki stiažijo ujetnika vsak užo sluti izid sodbe, kompanija mora dati li dobrih streleov, užo so odbrani in imajo puške nabite. Vojaški sodnik prečita zatožencu razsodbo, častniki potegnejo meče, palico sodnik prelomi iu mu jo pod noge vrže, bobnar od-bobna kouec njegovoga živenja, v malo trenotkik puške za kakim zidom poknejo iu— na tleh leži še pred malo ur prvi plemenitaš deželo. Tako se je godilo z grofom X. Trdno je stal, ko mu jo vojak oči zavezal, ni hotel pokleknoti, vsklik-110I je: Evriva la patria! še pred smrtjo, kajti domoljubje ga je v težavah podpiralo. l'od nesrečnim vojskovodjem Giulajem smo morali na novo prestopiti Pad, ako smo hoteli proti severju; Giulaj ni bil vojnik, ampak on je bil salonski mož. Kedor ni šo duhal prahu in ni čul žvižganja krogel po zraku na bojnem polji, ne more biti vojskovodja. To je bilo krivo, da je Avstrija zgubila Lombardijo in toliko tisoč krepkih mladeničev. Daleč tain so se videlo švicarske planine iu gore, ko smo se bližali reki Tičin, katero smo prestopili 29. aprila na vojaških mostovih. Onkraj reko smo bili šo enkrat prisego opomnjeni in morali smo tri prste na zelenem travniku k nebu povzdignoti; marsikteremu jo pri tej prisegi mraz po hrbtu mrgolel, kajti reči moram, da je prisega prod bitvijo nekaj strašljivega, ona človeku, če jo tudi srčen, pretreso živce ter mu glavo strežne, Vsi smo bili otožni, lo Stupica jo burke uganjal. Uže ko smo čez most 11a čolnih korakali, zaletaval se je kakor bi hotel v vodo skočiti, most j se je zibal iu vil pod nogami, da jo vseh groza bilo marširati čez veliko globoko reko, katera so jo tiho, a naglo valila proti Padu. Kar naglo vstano krohot, Stupica je zgubil klobuk, ko ga je pa hotel z roko vjeti, sunil ga je po 110-sreči, da je čez most v vodo pal. Pijouirji sežejo z veslom po njem, toda prepozno, odpeljal so je po vodi, veter jo igral z peresi, kateri so še suhi bili. Stupica jo utibnol, Flajšman pa so pridušoval, kakor bi bil smreke podiral, ter mu obečal nov klobuk. Vedno daljo smo prodirali v sardinsko kraljestvo, naš bataljon je bil pozvan h klatečomu krdelu. (Fliegondos Corps), katerega jo vodil izvrstni goneral Urban; držali smo se večjidel pod svičarskim gorovjem, kamor so jo Garibaldi so svojim prostovoljnim krdelom vgnjezdil in namerjaval v Milan udariti avstrijskej armadi za hrbet, kajti vzel jo užo Komo in Vareso tor jo protil Milanu. Zdaj so začeli še lo toški dnevi, jaz neizkušeni 19 letni mladenič nisem bil vajen vojaških muk taborovauja v vojni, nisem šo dubal praha, treba mi jo bilo še krsta v ognji, to jo poskusiti prvo bitko, rtli smo neko jutro rano proti Komu, naš batalijon je bil 11a lovom krilu, tiho ko mrtvaški sprovod smo korakali, prepovedano je bilo celo govoriti; večkrat sino so ustavili, sprednje straže so se tiho nečemu trgu bližale i ni šo bilo solnca na nebo, ko smo preiskali trg „Apptano", po naše „Počasi", /.delo se mi je zares počasi, kajti major ni hotel verovati županu, katerega jo k sobi poklical in izpraševal o Garibaldincih; preiskali smo vso hišo, celo cerkev iu visoki zvonik. Stupica jo uže pred večerom svojemu trebuhu v plašč govoril, da bo jutri sit, kajti prejšnji dan nismo nič menaže kuhali. Sardinski kmetje so odgnali živino in kar jo jo še ostalo, bila jo skrita ali pa ni bila za rabo. Natozali smo remene, da želodec ni krulil. Stupica je trdil, da ima lačuomor 11a svojem pasu, rekel je, da šo ni nikdar do tiste luknjo zapona prišla, da se boji, da so mu zgornji del života odlomi, tenak je bil ko „frajla", a vendar ga ni zapustil humor. V Appiani je Flajšman v nekej kavani raz steno potegnol velik zemljevid iu ga na hrbtu moj maršem nesel, rekoč dajo „gonoralsleblor". Imel jo okrog sebe same „primejduševco", kateri so mesto Giulaja vojni načrt kovali. Zemljovid jo bil dober, zato sem ga jaz kupil od FlajSmaua za vrček kratkega, to je žganja, ki smoga v prvoj vasi popili. Stupica je znal tudi za dušo dobro skrbeti, vedno jo ponavljal, da mora človek žolodec in trebuh napasti, potem getovo duša no uide. V tej družbi jo bil tudi Borkiu Palčič, ki je znal broz denarja dobro kupovati, ako so je le gauil, užo se ga je kaj prijelo ali mu kaj v žep palo. Držal se je tako nodolžuo, ko voličok. Vojaku ni nič ukral, civilistu pa ni zopet nič pri miru pustil. Imel jo žepo pri plašču raztrgane, da jo lahko spodaj shranil kako stvar, katera ni pošteno v plajšč prišla. Marisikatcra kokoš je bila v Pal-čičevein plašču skrita i se potem v kotlu za menažo kuhala. Ako je šel v prodalnico kaj kupovat, vselej je toliko prinesel, kolikor se jo spraviti dalo. Nekega dne gre kupovat svojemu tovarišu lulo, ko v prodaluico stopi, pregledal jo na hip vso in precej proračunil, kaj bo za njega. Ukazal je trgovcu, naj mu zvezek lul pokaže. Odvezal jih je pa rekel, da mu niso po všeči ter pokazal visoko v skladovnici na lule druge vrste. Mej tem, ko jo prodajalec z lestvijo zvezka iskal, nabasal si je Palčič žepe in ročuo povezal lule v zvezek, kakor*bi bil kak komis. Več zvezkov lul je pregledal, predno Je eno kupil, da si jo lahko nabasal vso žepe, potem pa jo šo malo mrmral, da jo drago in otšol. Domu prišedši je izložil svoj plen na razgled in potom je daroval semtertja katero komu, ki jo potreben bil, za plačilo ni tirjal nič drUzega, lo graspa, to je bilo neko zeleno žganje, katero je rad pil i so mu ga tovariši radovoljuo plačevali. (Dalje prih.) ED IN OST bjega lova ua jezeru Garda. Ali bo našim ribičem k malu ugodniia pogodita sklene, to ho ui znano, ko kaj natan< pa v gnječi zgubil in takoj Sol v staro mesto, tam odprl kovčog in javno un ulici robo prodajal, kdor ga jo pa policija kmalo zasačila. - Baron Kratiš, državnega sodišča načelnik v pokoju, umrl jo 5. t. m. na Dunaju. Bil je od leta a 1857 prnvosodnji minister. Mož je učakal 91 let. Spominek dr. Rnzlngu, kakor poročajo „Novice" postavila jo njegova soproga. Spominek jo iz marmorja, 3 metre visok iu ima napis; V domu Gospodovem naj bi prebival dr. Jakob ltadoslav liazlag. 12. julija 1820 f 5. jun. 18x0. „Kdor dušno živi, no umrje." Trgovinski minister In douuita obrt. Vodstvo Klizabetne železnice je hotelo naročiti na inostranskem 15.000 ton železiiičnili Sin. Trgovinski minister, baron Pino, pa te naročbo ni hotel dovoliti ter ukazal, da so imajo pri avstrijskih obrtnikih naročiti tor tudi še družili 20.000 ton naročil za državne in od drŽave podpirane železnice. Tako je prav, domača obrt naj se podpira Prošnjo za pmlclsko želcznico do mi- nisterskega sveta so podpisalo občiue Tolminskega, Dolskega, Cerkljanskega in Kanalskega okraja, državna poslanca dr. Toukli in viloz dr. Pajer pa sta jo izročila grofu Taaffoju. Druge železnice skoz slovenske dežele do Trsta jo res zolo potreba, kor tisto olajšavo, katero je dovolila južna železnica, bodo le nekaterim nekoliko v korist, ljudstvu sploh pa bo s temi le malo pomagano. Ugovori zoper novovrojeni zemljiški davek so razpisale deželne komisijo, kolikor nam je dozdaj znano, le za dobo 45 dni i se tedaj niso ozirale na predzndnjič omenjeni sklep dotičnoga državnozborskoga odseka; omenile so le, da se obrok utegno podaljšati. Naj so tedaj požuri vsak, kedor meni, da se mu jo krivica ugodila. Vrsteneckovo oknopobijunje. „Slov. Narod" je prinesel vest, da je državno prav-dništvo v Ljubljani ustavilo tožbo zoper njega, ker ni našlo „slabega namena", nmpnk le pred-pustuo burko. — Tukaj v Trstu jo bilo tudi dosti predpustnih buik, ali take ui bilo nobene, da bi kodo bil i/, „dobrega namena" okna pobijal. — Na Slovenskem smo pri tem takem v letošnjem predpustu za eno burko bogatejši. Državno pravdništvo pa jo potem objavilo, da so preiskava nadaljuje. Tiso? In enn nof. Zbirka teh priljubljenih orijeutalskih pravljic, na slovenski jezik preloženih, izšel jo v založbi pri J. Krajci v Novem mestu uže 11. snopič; cena vsacemu snopiču jo 20 kr. Slovenski Jezik pri sodnljuh nema nobene veljavo več. Po razsodbah najvišje sodnijo na Dunaji sta na Primorskom sodniška jezika italijanski i nemški, po drugih slovenskih deželah pa le nemški. Iz tega se vidi, v kakej nevarnosti je — nemštvo i kako se Slovencem spolnnjejo ustavne pravico. Tu so strune tako napete, da morajo popokati. Neiuškl Scliu Iv ere i n hoče zdaj osrečiti kranjsko deželo, ker je sklemd svoje delovanje posebuo na to dežolo raztegnoti. Po kmotih menda dosti ne opravi. Muzal bo menda po malih mestih nemčurske učitelje, zato po treba tem na prste gledati. Avstrijsko-ogcrskl Lloyd bo imel odslej nova pravila, tako glede osobja kakor glede trgovine. O tem se jo te dui dogovarjalo pri ministru za zunanje zadevo. Mnogo so jo razpravljalo o tožbah, ki so došle „Llojdu" proti „Llojrdu" samemu, o živežu iu drugih rečeh. Če tudi se Lloydovi paruiki od Trsta do Karla dotikajo skoraj samih hrvatskih luk, vendar so je sklenolo, da tako imenovane polizze di carico ostanejo Se dalje \ italijanskem jeziku za vse cizlilavske luke od Trsta do Spiča, pada so jim ima dodati tudi nemški naslov. Po translitavskih, tedaj /goli hrvatskih lukali pa so ima italijanskemu jeziku dodati -- madjarski, ker brez tega jezika bi morje razdražeuo gnalo strašno valove! Dalje od Karla proti Indiji pa bo vse v angleškem in nemškem jeziku, le mornarji bodo, kakor doslej, govorili — hrvatski jezik, če so jim še ta no prepove. Ruski Je/Jk. Višjim častnikom naše armado jo bilo užo zdavnaj naročeuo, naj so učo ruskega jezika in poroča so, da se ga tudi marljivo uče. — Ko smo mi pred nekaj leti omenili, da sp u» kateri Slovenci tiče ruskega jezik,i. klicani smo luli k državnemu pravdništvu; tam se jo nam velelo, da moramo povedati imena onih, ki se učo ruskega jezika, i na vse zadnjo so morali naš} Rusi še priseči, da jo res, kar smo bili povedali. No vemo, čemu jo bilo vse to, le to nam jo znano, da „Irrodcnti" nič ni Škodovalo. Ljudski popis v Idriji. Po ljudskem Stenji ima Iili ija 4171 Slovencev iu lo 127 Nemcev, iu vendar tukaj vlada luror toutonicus. Tuljenje v Ljubljani. Dr. Schrey jo \ ljubljanskem konstitncijoualnem društvu tako tulil zoper vlado, da so je skorul zadavil. Ker jo pa divjal v imenu družabnikov, ki so večinoma c. k. uradniki, povedala jo „Laibacher Ztg", da bi taki glasovi utegnoli c. k. uradnikom na Škodo biti. Veteransko društvo za Trst in okolico "lola velike priprave za društvenoga prapora bla-goslovenje, ki se bo vršilo dne 24. aprila v Bojani. Korsa pustni torek ni bilo, ker je dež kakor iz škofa lil, zatoraj pa jo bilo na pepel -nico pri sv. Andreju vso živo, vdeložilo so je nad 250 kočij, dvo vojaški godbi ste igralo, bilo jo polu Trsta zunaj ua sprehajališču. Vojne Indije, fregati Laudon, Kustoca, korveta Friedrich in topuičarka Sansego so zapustilo tržaško luko ter odplule proti jugu, najbrže na lioko. Znamenje fnsn, (irško dobiva So vedno konj in streliva, tninoli teden je zopet odpeljal Llojrdov parnik 300 madžarskih konj. Se vedno so izvažavajo puško in Llojdovi paruiki so večkrat samo za grško vojno naloženi. Iz Požuna jo doliilit Grška 20 železniških vozov potronov; to kaže, da ne bode mini, vso to Madjari radi podpirajo, ker je njih politika na Balkanu proti Slo-vanstvu; oni bi radi ustvarili drugo zagozdo onako Madjarskej. — Podrla se Je drvarnica, v kateri jo bil naložen los in desko ter posula več težakov, kateri so tam delali. Tri so morali v bolnico prenesti, drugi so lahko poškodovani. Nastopkl pusta. Nek okoličan i/. Greto so jo preveč v liter zamaknol; ko je domu Sel, bila mu je costa preozka, će tudi je kakili 10 sežnjov široka, ter se jo pijan v morje zvruol; bližnji mornarji so ga takoj izvlekli iu jo bil v bolnico odpeljan. Tudi nek sladičar iz Gradca jo pni v veliki kanal, pa so ga mornarski krmanoši iz morja izvlokli; tudi ta je Bahusa preveč počastil. Iz Ospe se nam piše: Tudi Ospa so je spomnila narodnjaka nadučitolja Leopolda Ovekn, ki je 22. februarja umrl. Opravil je v. č. gosp. žup. Bartl 7 t. m. ob 81/, uri v tukajSnoj farne] corkvi zadušnico, pri katerej je bila nazoea vsa šolska mladina z učiteljem Krapšem iu dosti ljudstva. Koži so bile le kratke ure dane. Hitro je končal, ali veliko dovršil. Naj počiva v miru! Njegov spomin naj živi na veko med slovenski mi rojaki. Otrok zgorel. Iz Sožaue se poroča, da sta predzadnji petek zakonska Anton iu Terezija Urlič iz Dobravolj pustila triletno hčerko samo doma, ter šla po svojih opravkih. Hčerka j-splezala na ognjišče k ognju, obleka so jej jo uneln, opekla so je tako, da jo drugo jutro umrla. — Zoper malomarna roditelja se je začelo kazensko postopanje. Ker se take nesreče tako pogosto gode, zato opominjamo vnovič roditelje, naj otrok nikoli samih ne puščajo; otrok noma pamoti i nosreča nikoli ne spi. Ugovori zoper zemljiški davek nu Goriškem. Več županov iu večjih zemljiških posestnikov fin jo dogovorilo, da se snidejo v Gorici, kakor središči goriško dežele, 14. aprila olj 10. uri zjutraj pri treh kronah, kder so pomenijo, kako jim jo postopati pri ugovorih zoper previsoko vcenjeui zemljiški davek K temu shodu vabijo vse posestnike, du so ga v obileui številu vdeleže, S6Č0 zadnja Številka nam ui prišla \ roke; zvedeli smo, da jo bila zaplenjena potem, ko so jo goriški naročniki uže v rokah imeli. Tribune. Izvrstnega, ueustrašljivega zagovornika naših pravic imamo Slovaui v novem dnevniku „Tribune", kteri ua Diiuajn izhaja. Večkrat donaša tudi dopise i/. Trsta. Obžalujemo, da ga So dozdaj nismo zaslediliv nobeni tu-kiijšni kavarni. Rojaki, zahtevajte ga odločno, in kavarnarji ga bodo morali omisliti! — Dar eesarjoviču Rudolfu. G. Matiju IV-trič, urar v Postojini, samouk, jo izdelal uro, katera se moro z vso pravico imenovati umotvor. To uro, katero bode g. Petrič poslal cesarjev i ću Rudolfu v spomin njegovo poroko, jo delal dolgo, zato jo pa tudi dovršeno krasen izdelek. Okrov lo ure jo sestavljen iz samega kamena postojnsko jamo v gotiskom slogu ter jo visok dva metra iu 10 cm., širok pa tri metre. Okrov uro kaže znotraj v treh oddelkih najlepše prostore postojnske jame. Dno je iz rdečega kamena postojnsko jami, na njo pa jo postavljen bakren kotel za vodo, v katoroj i. 11.> plavalo v postouj>kej jamj >e nahu-jočo ribice. Nad t<-i»i kotlom jo majhen iii"s», kakor j- v postojnski jami preprežena p«dz indijska Pivka. Ves ta oddelek jo popolnem enako velikoj cerkvi postojnske jamo prekrit z obokom Zadaj jo urna ploča. Na ta obok j> postavljen drugi oddelek, kateri predstavlja prostor veliko jilesno dvorano postojnsko jame. Mej srednjim in zgoronjim oddolkom so v enej vrsti trije prostori prirojeni, v katerih se vidijo dnevi, meseci in letne številke mehaničnega koledara. Zgorenji tretji oddelek krova za uro predstavlja na levej strani hrib Kalvarijo in na desiiej strani milansko veliko cerk-iv. Za izvršitev te-a oddelka so se porabljali najlepšsi z velikim trudom nabrani kamnu postojnsko jamo. V zadnjem kraji toga oddelka |>a je prostor z,i mah.niieiii dol te uro. Ura navij.' se vsako leto samo enkrat m jo napeljana v vso tri oddelke krova, razen toga pa žene tudi mehanični koledar. Ploča ure dolenjega oddelka krova kaže dunajski, spoduji pa praški čas. Ploča ure srednjega oddelka pa je razdeljena po desel nicali iu sicer luko, daje mesto 2-t ur. kakor navadno lo 20, tako da jih spada 10 na dau iu isto toliko na noč. Vsaka ura pa jo na ploči razdeljena in proračunjena v 11 i(l dolov. Konec vsako ure pride z leve strani drugega oddeka majhen voziček, kateri pripelje ob 12. mi soboj avstrijsko zastavo in ko voziček pride v sredo oddelka zaigra z uro zvezana godba avstrijsko cesarsko pesen iu ko jo ta i/.igrana, se voziček proti desnoj strani zopet odpelje. Na vozičku pa jo tira, katera ka/o postojnski čas. Vse jo jako ličuo iu umetno izdelano. Prodno g. Petrič odpošlje to uro ua Ihiuaj, namerjava jo \ Ljubljani nekoliko duij razstaviti. (Slov. Narod) Preuzvisenl biskup J. Stresnimi.ver jo, vtomeljil kakor javlja „Kal. list" svoto 10.000 for. v doliticah osoško hranilnico za mesto tretjega cerkvenega oskrbnika pri ondotni stolni cerkvi za večno čase, kteri naj posebno pazi, da ohrani novo cerkov čisto iu snažno ter gloda, da štoru cerkvoiiiki v vsakem obziru svojo dolžnost,. Duhovnik ta jo dolžan brali sv, mašo v kaki cerkvi djakovski, dokler ne bodo nova stolna cerkev in grobnica posvečena, potem pa vsakdan v stolni cerkvi in sicer pri oltarji sv, Josipa, v praznikih Marijinih pa pred oltarjem Marijinim za prevzvi onoga biskupa, da ga Itog ohrani, dokler ujomu ljubo, da ga blagoslove in mu dodeli milost, davseostalo dui Živenja posveti božji slavi in narodni koristi. Želi pa, dn se po smrti njegovi sv. maša bero v grobnici za pokoj njegovo dušo. Iskreno tudi želi, nko dopusti Bog, počivati pod oltarjem v grobnici, da so preti truplom njegovim bero sv, maše Odsek /a Tcsellcc. Delalskega podpornega društva priredi v nedeljo 27. t. m. po občnem zboru v „ltossotijevi" dvorani ob 8 uri mclico; spored priobčimo prihodnjič. Odsek. C. k. deželni živlnozdravnlk Andrej Porko, naš domačin, je bil iz Gorice v Trst : poklican vslod a\anzirnnja in stanuje „viaGiotto" i št (Ui). Mi ga ko izvedenega živinozilravnika priporočamo vsem okoličanom iu bližnjim Slovencem, kateri imajo živino, toliko bolj, ker se lahko \sak v domačem jeziku z njim pomeni. On jo vsak dan do devete ure zjutraj doma, potem po v pisarni pri c. k. namestništvu vili. j nadstropju. Pogreb ruskega moniarju s korvete „ Askold", ki je v petek od plula iz tržaškega pristanišča, bil je v sredo sijtgen. Vojaška godba i in oddeljek vojakov ga je spremil prod rakvo, za njo pa pravoslavni pop, ruski konsul iu mnogo častnikov ruske in avstrijske mornarice ter družili vojakov. Na staroj srangi so trikrat ustrelili in potom dofolirali, ko se jo mrtvaški voz pomikal dalje proti vojaškemu pokopališču. Čitalnica v Trstu. Odbor tega društva jo odločil kupiti glasovir, kar je prav hvalo vredno. Darovali so v ta namen do zdaj ti le gospodjo: Franjo Kalister........f so — Mate Pollich......... to!— A. Žbona............. . „ ;j,— N. 1'ogoreloc........„ 3.— Dr. Fr. Mandič........„3.— A S............„ m,— Fraujo A brani . .....„ 5.— Dr. S. Mandič.......„ 5.— Jožo Mankoč........ ji._ Vsak mesec za eno leto: J. Mankoč J. Korich. R. G laser. UA/NK S T V A UI. Največjo cerkvena svdtu <»|. č.isu, ko . posvečevali novo stolno cerkev v novem Jorku, sestavili so /.apisnik najvećih cerkev na zemlji in jih uvrstili po številu ljudi, kolikor jih kter.i obsega. Največja n.t zoni 1 ji o cerkev sv. Petra v Hitnu, ki ima prostora /a 54 000 ljudi; Milanska stolnica obsoga 37.000: sv. Pavla v Rimu 33.000; Koliuska 3O.000; Pavelska v Londonu iu Potronijska v Itolouji po 25.000; „Hagia Sofia" v Carigradu, zdaj iiiuselmaiiska mošnja, 23(MN); Luteranska v Rimu 22.000; „Noiro Dumo v Parizu 21.0OO; mira stolnica v novem Jorku 17.500; stolnici v Pizi in sv. Štefana na Dunaju po 12.000; sv Dominika v Bolouji 11.400; Marijana v Monakovcii 11.(100; »v. Marka v Bonodkah 7<>oo ljudi. Gorke zime. Letošna /.ima jo v tem stoletji najgorkojša. Lota I IN.t so bila sadna drevesa meseni decembra polna sadja iu vinska trta jo meseca februarja dozorela sladko grozdje. Lota 1288 so rastlo vijolico meseca januarja v Kolino, in ob reki Mosli je cvetela trta meseca aprila Leta l;>72 so drevesa meseca januarja obzele-nela iu februarja so imeln ptico mladiče. Lola l()21 jo meseca februarja vso rvetlo. Lota DJ.»s ni bilo ne snega ne slan«. Loto 1782 je lulo zelo gorko, meseca decembra jo grmelo kakor v avgustu, mesecu januarja jo bilo vso v c vetji kakor v mejniku. Lota IH^i j« grah meseca decembra cvetni in rež so konec maja -/nIi, vina se jo pridelalo v tem stoletji največ. V letih 18,"H in lsttl! sto bili zimi spomladi podobni. Letošnji' leto jo v Švici i ua Nemškem tako gorko, kakor na Adriji. V tržaškoj okolici so iiokalera dto-vosa meseca decembra v drugič ohznletioln, Irl.i je do 20 centimetrov velike mladiko pognala, zelenjava po vrtih lastla, kakor po loti in vse drugo drevje jo brstje poganjalo. * * + Znamenite zgodovinske letnice. Leta M jo umrl cesttr Titi sedel na prestol Domicijan, 1 281 zmaga cesarja BProba" v Traclji, I. 381. drugi splošni koncil v Carigradu in obsodba Macedonija; I. 781. jo Karol veliki praznoval v Rimu pred-pust in jo bil krščen njegov sin Pipin; L H8I Karol III. jo bil za cesarja kronati; 981. cesar Oton jo ukazal pomoriti na obed povabljene gospode 1. 1081. Cesar Henrik jo ohlogel Kini in zasodil predmestja; I. 1481. jo umrl Malionted II. iu Alfons kralj portugalski; I. 1581. /druženje Nizozemske države, ko so je od spanjske odtrgala; 1. 1(581, Strasburg so jo podal Lude-vitu XIV; I 1781. Verska reformacija v Nemčiji po Jožefu 11. * * * 34. otroka je krstil nek 70 letni kuhar \ Sovigliunu blizu Saluzza pred nekaterimi dnevi. Železniški vlak so jo zapalil minuli mesec v Ameriki blizu Tliigo, zgorela je pošta in \m vozovi s petimi uradniki, ki so niso mogli oteli. Wov Vulkan jo nastal ob a/.ovsk -m morji im-Mariupoloni in Taganrogom. Prebivalstva na Ntimškem jo po novem ljudskem popisu 45,470.000 duš; od poslediijegit ljudskega popisa seje prebivalstvo pomnožilo /.a 2.74;..000 stanovuikov. + * * Bivša cesarica Charlota, soproga rajnkega mehikanskoga cesarja Maksimilijana, nevarno jo bolna. * * * Strašen potres. Iz Napolja se poroča, da jo bil v Časa Micciola 4 t. m. tak potres, da jo vso razrušil i pokončal i da je veliko ljudi usmrtil. — Knake žalostno vesti dohajajo tudi z otokov v indiškem oceanu. letata.— „Delniško podporno društvo" vabi k občnemu zboru, kateri bode v nedeljo 27. marcija 1881 ob 4 uri popoludne v gorenji dvorani pii „Zelenem hribu'4 dnevni red: 1. Govor predsednika, 2. Predlaganje računov, 3. Predrugačenjo pravil, 4. Predlogi C.č. udje! 2. točka občnega zbora jo društvu tako važna, da se mora vsak ud potruditi iu k zboru prit i. Naj vsak ud naznani to svojim sondom ter jih poduči, da so mora dvo tretjini udov vdeležiti zbora, dn sklep o predrugačenji pravil obvelja. ODBOR Poslanica. Udom ddalskejja ilruštra na znanje, da izključeni: Saudu, Hafner, Šolan in Vodopivoo niso več v nobeni zvozi z društvom. Ker se sliši, da okrog za podpise beračijo, izrekamo tukaj javno, da je vsaka stvar, katera bi so jim dala, za naše društvo neveljavna. Odbor podp. delalfk. društva. Listnica uredništva Gosp. K. na Štajerskem. Vi menite, da Iti kmetištvu v škodo bilo, ako bi so voznimi po železnici za zemljiško pridelke znižala, k«-r bi so potem Se več tujih pridelkov k nam uvažalo ter svetujete, naj so voznina poviša, ker to bo kmetom koristno. Mi nismo toga meujeuja. ker če se res zniža voznina, zgodi se lo i<< z;i d, mafio pridelke, ue pa za tujo; j . tem takem pa so bo k nam uvažalo manj tujega blaga in kmet bo imel gotovo dobiček pri znižanoj vo-zniiii. Zarad tega smo odložili Vaš spis: ,(Inl Taaffe ima voljo pomagati kmetu". K I> I N O H T I*»HI»iio l'rvo poti pokroviteljstvom Nj<'|j. velir-unslv a o]j širi, treba je ra/.deliti ga v okraje in nuredili sum ga za ytlaj v 20 okrajev. Od veteranov teh okrajev prostovoljno z vo-<' i no glasov izvoljeni okrajni poveljniki so ti le: Št. Okrajni poveljnik gospod 1. Skednja, Zavije: Anton Crisanac v Žavljili. 2. Kocol, Kadin: Ivan Mar. Puri«', posestnik v Kadinu. Kolonja, Sv. Ivan: Štefan Nadlišek, mestni svetovalec. 4. Itojan: Jožef Primoži«', posestnik. t"». Greta, Harkovlje Miramar: Andr. Martelanec, posestnik. i>. Sv. Križ, I'rosek, Kontovelj, Grijane, Općine, Hane, Trebfte, Gropada, Padriče, bazo-vica: dr. Ludovik Sindici, polkni zdravnik v Prošeku. 7. Kozina, Koper, Piran, Huje, Pored, Umag: Kudolf Maboritfch, vodja v kaznovalnici. 5. Podgrad v Istri: Anton vitez Vico, c. k. višji lajtenant iu grajšeak. !>. Nabrežina, Komen: Fr. Zorman, poštni ekspeditor. 10. Karmin, Gradiška: Kruest Jorey, c. k. policijski olicijal in višji lajtenant. 11. Železnica, Torrente do ljudskega vrta; Uiborgo, delle Poste Mesto Trst: Korn. Tarasiewicz c. k. brzoj uradnik. 12. Acquedotto, mestna bolnica, Hurriora vecchia: Jožef Ferrant, gostilničar. 13. Sv. Jakob, Sv. Just: Jurji Pangorz, c. k. nadzornik javno varnosti 14. Staro mesto, Novo mosto: Emil jzl. Patay, fotograf. 15. Lazzaretto vecchio, Lloydov arseual: Alfred Gabrielli, Llokdov uradnik. 1(1. Sv. Uok, Stabilimento tocnico: Jožof Her-netich, uradnik. 17. C. k. varnostna straža: Vincencij Zempirek, c. k. višji nadzornik varnostno straže in stotnik deželne hrambe. 18. C. k. telegrafski ured: Henrik Mallner, c. k. brzoj uradnik. 19. C. k. pošni ured: Jurij Svastovič c. k. poslni uradnik. 20. C. k. finančna straža: Jožef Stary c. k. kasir deželno denarnice. Opazujemo še, da odbor sprejema prošnje za podporo in druge prošnje družabnikov le todaj, ako jih jo okrajni poveljnik podpisal in datum pristavil. Za vodstno, načelnik Viljelm Htickt e. k. višji lajtenant v pokoju Na otoku Krku pa se odda delo za podaljšanje lukuegH jeza, računjeiio 757 gld. "JI. aprila dopoludue. V 4 j rad u poti Oglejem popravljanje jeza pri luki, raeiiiiji'uo 1717 gld. 20. aprila dopoludue. V Heškinovi za popravljanje luke, cenjeno gld. 29. aprila dopoludue. Na otnku Krko za popravljanje solnic v Klimnii je/, v luki, računjeiio 2112 gld. 29 aprila dopoludno. Pri Oiviiijanu za popravljanje brega reke A vsa, račmijeno 747 gld 28. aprila dopoludue. Pri vseli teh podjetjih se lahko vlagajo pri pomorskoj gosposki v Trstu tudi pismene ponudbe na kolek 50 k. Priložiti pa se ima o0|° zago-tovšeina. HDvmajslza Bcrea dne 15. marcija. Knotni drž. dolg v bankovcih . 7;t gld. 70 k Knotni državni dolg v srebru . 75 r 05 „ Zlata renta.......02 „ 35 „ 1800, državni zajem .... 1.10 B — , Delnico narodne banke . . .811 „ — „ Kreditne delnice.....202 „ 20 „ London 10 lir sterlin . . . 107 „ 40 „ Srebro........— „ — „ Napoleoni.......O „ 29 '/t * C. kr. cekini......5 „ 54 „ 100 državnih mark .... 57 r 45 M k Je preložil nvoJo pl* narnleo v novo lil&o K BEHLA9I-A via Torrente st. 24. II. nadstropje. Nekdaj pri Miliču, blizu „Calle Cliiozza." (3-1) Javne dražit«. V Hujali posestvo Petra in Jvaua Calciua, cenjeno 1023 gl., 9. aprila. 10 maja od 9. do 12. ure. V Komnu pohištvo in zemljišča Janeza Kocmana iz Zagrajoc, cenjeno 1051 gld. 8. aprila 9. maja od 9. do 12 ure. V Pazinu pohištvo iu zomljišče Ivana F«-drejčiča iz Lindara, cenjeno 1787 gl. 18. marcija, 19. aprila, 10. maja. V Bujah hiša Ivana Pacisa iz Grižinjane, cenjena 785 gl., 24. marcija, 25. aprila, 28. maja. V Kanalu posestvo Ane Gabrievčič iz Ho-dresa, cenjeno 1754 gl. 20. marcija, 23. aprila, 31. maja. V Komnu hiša iu posestvo Janeza Germoka iz Kobiljoglave, cenjeno 2080 gl. 20. aprila, 17. maja V Bujali zemljišče Ivana fiardoša iz Gradišča, cenjeno 048 gl. 28. marcija, 28. aprila, 30. maja. V Pazinu gozd Ivana Benkoviča iz Pična, cenjeuo 318 gl. 9. aprila. V Kanalu posestvo Josipa Moluig-a, cenjeno 340 gl. 9. aprila, 7. maja, 4. junija, V Pazinu hiša iu posestvo Jožefa Sergo, cenjeno 1122 gl. 22. marcija, 22. aprila, 20. maja. V Pazinu posestvo Ivana Solouiona iz Gradišča, cenjeno 3225 gl. 21. marcija, 21. aprila, 21. maja. V Voloski posestvo Antona Hadešiča, cenjeno 1050 gl., 23. marcija, 23. aprila, 12. maja. A' Vodnjauu posestvo Janeza Bulešiča iz Bakordič, cenjeno 1920 gl. 21. marcija, 20. aprila, 21. maja. V Hujali hiša in posestvo bratov Petra in Ivana Sain, cenjeno 3787 gl., 10. marcija, 10. aprila, 40. maja. — Vsaka teh dražeb se bo vršila od 0. do 12. ure dopoludno. Podjetja „za zidanje morskih zgradeb" Pomorska oblastnija naznanja, da 7. aprila po javne j dražbi odda delo popravljanja luko „Uosega" v Tržiču (Moufalcone) proračunjeno na 732 gl. Krompir rumeni naj bolje sorte za sajenje ino izvrstni za mizo iz savinjske doline, kateri v vsaki, tudi nuj slabejši peščnati zemlji dobro shaja; potem zanesljivo štajarsko detelj no seme po nizki ceni se dobiva pri posestniku: Jaka iZanič v Žareu (Sachsenfeld) pri Celji (Cilli) na Stajarskem. (3-1) Podpisana si jemlje v čast naznaniti, da ima užo 30 let v Trstu Via Nuova N. 735 zraven gerške cerkve Zalogo masnih oblačil rsake verste ccrkvc-uih priprav. V zvezi i domačimi in ptujimi tovarnami, lahko vsako naročilo točno iu hitro oskrbi. V podpisane zalogi se nahaja vsako verste blago v seili prepreženo se zlatom in srebrom finim, da mast i za cerkvene in društvene zastave, za inaSna oblačila, preproge v svili v zlatu iu srebru in vsaki drugi kovini. V zalogi ima kelhe, srečnih, krite, lampe, svetilne, monstrance kadilnico i. t. d. Vsa naročila izvrši natančno, okusno iu elegantno bodi si iz šivanine (štlkanjn) z zlatom ali z svilo. Prevzame tudi vsake verste dela iz lesa kakor: svečnike križe, božje grobe, podobe, taberuakelno t rone i. t. d. Ker podpisana uže čez 30 let v tej stroki dela, pridobila si je imo po raznih škofijah in farah,, kar dokazujejo obilna pohvalna pisma iu spričevala od onih, katere jo poslužavala se svojimi izdelki. Katarina Garusa (10-1) Biraria Nazionale Podpisani vljudno naznanja, da je prevzel zgoraj imenovano pivarno, v katerej se dobiva dobro pivo, izvrstno istersko vino po ceni, dobra kuhinja in točna postrežba, ter se posebno narodnjakom priporoča. \\TOX &ARF gostilničar (^—2) Lastnik, društvo „UMNOST", — Izdatelj iu odgovorni urednik: IVAN PltLMOSlO. Niiirla hi golov ti pomot mi fin ikii,mii pri tuberkulozi (jetikij v pivih dobah, pri hudem in kronieuetu pljučnem kataru, pri ,, kašlju vsake vrate, pri pttjtM ktiljn, lui-pavosti, teškej sa|ii, zaslezenju potom pri bramorjih. bledici, pomanjkanju krvi in pri okrevanju po polufosforo - kislem apneno-železnem lekarničarja Jal. Herbabny na Dnnaju. Tu /diuTilo so razodeva s icm, <1» bolniku zafine Jed dobro dišati i da se zadubi mimo spanje inr se ukrepi vsled pomnožene krvi, LOONIMI iti ponočno ! 1 ®\^MUSHtirBABN^IINi(? i |'<>tcilj»> )•. >11 oll n. Vit r n. ka-T J kor tudi kašelj vsled manj gostega sleza in celijo se s poapnenjem bolni pijunu deli. Mnogo /druvnlSklh sprlčnl in M-1 livalnih pis<■m. kakor tudi natnnjčen poduk ko nahaja v knjižici dr. Hrhwcl/,erja, ki je priložona vsakej Bleklonioi. POHVALNO PISMO. Gospodu Ickarničarju 4. HKHHAltN Y ait> Dunaju. Dolgo čn^a sem bila tako slaba, da seiu večkrat omedlela. Poskusila sem Vas polufos/oro k'inli opneno-zelezni sirup in pra\ kmalu mi je zelo ntlletjlo. Okrcpola sem ter dobila veselje do jedi in k malu sem popolnuina ozdravela, Potem pa je zbolela moja 17 letna hčerka in po izreku slavnih dunnjskih zdravnikov je obolel lovi dol pljuč. K malu potom jo je napadla še huda pljučnica, katero jo, hvala Hogu, ugodno prebila, ali vso moči živonja so pri mojej hčerki opešale in bilo se je najhujšega bati. Ker je mene Van upneno-tehtni sirup otiiraril, zalo sem ga tudi svojoj hčeri dajala in lahko trdim 2 najboljno vesljo, va 27 — Na Ueki: M. Senrpa Ickamlčar; \ Oorioi: G. fristoleletti lekarn i čar; v l.jubljnni: J Swoboda 11I. Tmkotzy lekarničar; v l'ulji: A \Vasscrmann leknrničar. Velika Zaloga KrP(lJMKIH KNJltt riizneKii papirju, črnilu nuj bolj&lli tovuren 1 vneli plMairnlMklli potrebščin. Prevzame ne tudi vezanje knjig VNiike vrtite* Naprnvljiijo ne tudi oblftkovalnlee; In dru^e tiskovine, v*e po prav nlzkej eenl se dolii pri: ur- A. C. Rossi-jn v palači hI are borze nasproti Lloav0 trgovinskih stvari, ktere dajejo več- ko 100 °/0 dobička. — Cena 3 11. — Naročuje so z gotovim detaljem ali poštnim povzeljein pri: Marija Jlrdlička, c. k. priv. lastnica, Wien, Wiedeu, Hauptstr. N. yti, I. .stoik 34. — (24—1) ROČNI MLINI STISKALNICE ZA GROZI),JK in zn konserve iz sadja. Sesalke vseh vrst Plinovi motori Ottovl popolniša in bolj ekonomična sistema. Železni eevl Stavbeni stroji. SCHNABL d. C. V Trstu VIA CA KI Jf TI A 17 (IX -2) Glavna zaloga l/.VIStUl« PIVfi iz pivovarne STE1NFELD (brato? Reiiiiogslians ? Gradom ™ UH, DEJAE-u jun. via (legli Artisti v Trstu. Prodaja v sodcih in boteljah. NEVARNA BOLEZEN ki napada mnogo ljudi. Ta bolozpii sn pridno / majhnimi iioroduuuli,! io-loilcujčo )hi »p Mnomsii, napade vos 2irot, kakor oljibti, jetra In sploh vsi> prcbarilno dolo, človek /nlo oslabi i lo smrt t n moro bolečin oteli. Bolezni sniui večkrat bolniki lin utunju. Ako vendar bolnik s:tm sebe rprBSa, potom lahko razvidi, kdo in kakoSna jo njegova bolezen. 1'raSanjo: Ali iuiam kako boločino, ali mo kaj liSći, ali (ciko sopem po jodi ? Ali so slabo ('utiui, ter so mi dela nmot ca V Ali so mojo oči rumenkasto V Ali nemam na je-• U ziku, na nobu iu zobeh - dobelega žlema, ko so zbu- dim in imam li »labokus v ustih V Ali imam bolečino v lako-tnicah in na križu / Ali no čutim na desnoj strani kakor bi so jolra rečala. Ali no čutim trudnoiti in omoliuo, nko po konci stojim V Ali jo izocjanjo iz lodio nekoliko ali zelo banano in nli se dela vsedek v posodi V Ali so po jedi pri prcbnvljanju trcbuli napihuje V Ali so napravjajo vetroti in se rlpaV Ali večkrat srce močno no bijeV T« razno prikazni no nastopijo vse k malu, ali posamezno bolnika nekoliko čnsa mučijo in so predhodnice zolu hudo bolezni. Ako lii se bolezen dalj čnsa zanemarjala, provzročujo suh knSi'1 in slabosti. 1'ozneje provzroči suho kožo z umazano rujavo lmrvo; na rokah in nogah jo vedno mr-zol_ pot. Ko so bulj uinoJ.i bolezen na jelrih in ledicah, začenjajo sc tudi revmatične bolečine in navadno ozdravljanje te hudo bolezni jo popolnoma brez rspclia. Zolo važno je. da se ta bolezen naglo in točno ozdravlja, precej v začetku, kar se lahko zgodi z malo zdravilom kar jo pravo sredstvo, da so bolezen odpravi, da so okus vrno in prebavila v prav in zdrav rod pridejo. — Ta bolezen se imenujo „bolezen u a jetrih" in pravo in naj-boljSo zdravilo je „Shflker izleiek", napravljen Iz zelišč, ki so dela v Ameriki za v lastnika A. .1. Whito v Novem Jorku, Londonu iu Frankiurtn na M. To zdravilo odpravi vzrok bolezni in bolozen samo v vseh dolih predeno. Zaloga za Štajersko, Koroško, Kranjsko, in Primorsko. V TRSTU: Lekarna al Camello Corso Giov. liatta Foraboschi; Lekarna piazza Orande : lJaolo Iioccu. V Celji: Jos Kupforschmid; Baumbachovl dediči, A. Mareok; v Nemškem Laudsbontu: Honr, MOllor; r Gorivi: I Chrintofoletti; v Gradcu: Kr X. (Jsohihny, lokama k sv. Ani, Minzgraben; v (olovou: Pot, illrnbačhor Jos. Nussbaumcr; v Ljubljani: Jul. pl. Truko/.y; v Mariboru: Jos. Noss, V. KOnig; v liadolui: A Uoblek; v llo-Ijaku: Kumpfovi dediči ; v Admontu: O. Scherl, v Kottur-manu : K. X Hling: v Hormagoru Jos. Kiehtor: v Kamniku J. Močnik; v Lipnici: Othm. liusshoim; v Novem mestu: Dom. Kiz/uli; v Tarvis: Jan. Siegel; v Zadru: lekarna Androvič. Vlastnik A. I. White; na debelo pri 7. Harna, dipl, lekarnar, ua Dunaji, II Itafaelgasso 10, in O. et 11. Fritz, drogvist I Br&uiierstrasso 5, in v Budapeštu: pri Jos. pl. Torok, lekarnarju, Konigsgasse 12. O^-S Tisk. Sinov K. A mali v Trstu