Kmetijstvo v  Evropski  gospodarski skupnosti
V dosedanjih poskuijh ziLhodnoev.ropake integracije je bik> sor&zmerno Jiajmanj režuitatov   v  integraciji  kmetij-stva.
Vzrokc takega ppiožaja je treba pred-vseoi iskali v obstoju pratisiovndh inte-resov zahodnoevropskih držav, ki raste-jo iz specifičnih pogojev in položaja, v katerem je njihovo kmetijstvo. Znano je dejstvo, da je v zahodnoevrapskik drža-vai, ki so danes zajel,e « procesoni gospo-darske integracije, področje kmetijstva v velilci raeri podvrženo režimu državue iu-tervencije. Ta intervencija je prišla kx>t rezultanta delovanja inuogih činiteljov, med. katerimi so najipomembnejši: soraz-merno zaostajanje naglice razvoja kme-tijsiva za indnstrijskjm razvojem kakor tudi potreba, da se iz družbraio poKtičnih vzrokov vzdrži nacionalno ktuetijstvo in zagotovi kraeiijskemu prebivalstvu stabi-len dohodok, ki je v sorazmerju z doiiod-kom v industriji. Poizkus vsake države, da sama zase neši te probleine, je povzro-<:il še vočjo izoliraiiost nacionalreili tržišč, ki so jih zavarovali z razvejanim siste-niom protekcionističnih ukrepov. Ti ukre-pi so bili pretcživo usroerjcni k zaščrti do-mačesra kmedijstva pred inazemsko kon-kureaeo in k vzdrževanju ustrezajofe ravni cen kmetijskih protzvodov.
Ob ražpravljan ju o pomenu integracije kmetijstva v okviru splošne gospodarske integraeije. jo treba upoštevati, da po-meni kmctijstvo v zahodnoevropskih Hr-žavah šo vedno pomeraben sektor naci<i-nalncfrn ^o^podarstva, čeprav je odstotek kmetijskega prebivalstva v teli držav;ili zc]o različon. Tako zuaša f Zaliodai Nem-čiji. Belpiji in na Nizozemskcm Ic 15 ocf-stotkov skupnega prebivalstva, v Franciji se vzpenja na 25 otlstotkov, v Italiji pa celo na 41 <xls(olkov. Značilno je, da sta najvcčji bojevaiici intcafracijc kmetijstva Nizozeinska in Italija, kar je mogoče p<>-jasniti z visoko konkurenčno sposobnost-jo njnncpia kmctijstva kaikor tudi z dp-ložein kmetijskil) pridelkov v izvosu tch držar, ki jo naJetel na oviTe proteikcioni-stične praj;sc držav uvo/.iiic. Slajvefjo re-
zctv-o pa je pokazala zopet Francija. ki sicer rdzpolaga z močno, tocla nezadostno konkurtMičuo sposobuo kmetijsiko proiz-vodnjo. katere ravea cen je zaradi viajih prowvodnih stroškov, posebno kadar jo {Tovora o pšenici, nad svetovnim povpreč-jem, zaradi tesar je mogoče vzdrževati izvoz  satno z  državno subvencijo.
Največji del cToločb pogodbe o Evrop-ski gospodarski skupaosti, kolikor se na-naštt nu kmetijstvo, se reducira na ugo-tavljanje takoimeuovanih zaščitnih klav-zul, s kater.imi se želijo posamezne drža-ve za?arovati prcd negativoimi reperku-sijami za svoje kraetijstvo zaradi ustvur-janja meja svobodneniu uvozu kmetij-skih pridelkov iz^lrugih držav članir. Zato sta v pog-<xlbo vkjjučeni dve važni določ-bi, kateriU trajanje .jc določetio /a prc-hodno razdobje 12 do 15 let. Po prvi je dovoljeno dfržavuin, da dol<xiajo miiiimal-ne ceue kmelijskim proizvodom, reivdai-na temelju kriterijcv, ki jih bo določilH skupnost. in da po i>otrebi zmanjšajo ali prepovejo uvoz določenih ktnelijskih pri-tlelkov iz drugih držav olanic, kolvkor' spravlja tak uvoz v težave posamezne >ejo domačega. kmetijstva. Po drngi do-ločbi se morajo jned državam« članicami skleniti dol^OTOČni in večsiianski kupo-pr<Klajni sporazumi, s katerimi b<> za?o-tovljpna trajnost v zamenjavi kmetijskih pridolkov in stabilnost cen.
Tfldi }K> prehoduem razdobju pa nc ra-("unajo s popolnoma svoiKHTnim iržiščcm kinetijskih pridclkovl teraveč s kombini-ranim sistemom reguliranja po organih skupnosti, ki mora vključevati prvine svobodne konkurence organiziranega tr-žišča za posamezne pnoizvode in koortli-nacijo nacionalnih kmefijskih politik. In-legracija i«rej ni zainiSljena kot proces. ki naj odpravi državno intervencijo in prepusti razvoj zahodnoevrop&kega kme-tijstva stihiji tržišča. temvcč kot pot k širše orgamziranemu tržišču. ki bo reguli-rano po skupnili orsranih. Ti naj rskla-dijo interpsc "dTŽnv članic.                Ž.. J.