W...... 1 'I a: ^ ^ ' Jl.. » —— CifvrLAiuDSKA AMERIKA ^^^ || 1 leto. IxWa dv. kr.t ^FHitl V HiMI lBrvTlfl IWllllfl Excellent dratini 11 9 t"aen- u NEQDVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. I || fl ST. 44. — NO. 44. CLEVELAND, OHIO TOKBK, i. ROŽNIKA, 1915. LETO VIII. - VOL. VIII. M ' j Predsednik Wilson ni zadovoljen z odgovorom Nemcev. Mestne novice., Za prihodnje leto se nam ob-ljufoujejo večji davki. Mestne finance so v jako slabem stanju. * NOVI PREDPISI ZA HIŠE. —'Mestni davki za prihodnje leto se bodejo dvignili. Letos so znašali $1.51 od $100 davčne vrednosti, in prihodnje leto bodejo za dva centa večji od $100 davčne vrednosti. Mie-sto ne more začeti z nobenimi novimi napravami, in ima komaj dovolj, da "plačuje obresti od dolga in svoje uradnike. Razni davkoplačevalci so ostali na dolgu $1.250.000, in ker mesto tega denarja ne more dobiti, si je moralo na note sposoditi denar. Poleg pa zahteva šolski odbor $838.000, da pokrije potrebe za šole. Ker pa si mesto na more posoditi vrlo napreduje. Vzgojila je med seboj že precej dobrih igralcev, ki bi se lahko merili z najboljšimi igralci. Namen Baseball lige je, da tekmuje letos z igralci baseballa v drugih slovenskih naselbinah, posebno v Pittsburgu ali Joli-etu, kjer imajo slovenske •baseball klube. Če igralce baseiballa v Pittsburgu ^ali* v Jolietu ali v kakemu drugemu mestu zanima ponudba, tedaj bi se proti jeseni lahko naredila izvrstna tekma, ki bi zanimala na tisoče naših rojakov. Za nadaljne informacije se igralci lahko obrnejo egistriranih slovenskih volivcev, v 10. vardi 419 slovenskih volivcev, v 26. vardi ,244 volivcev, v 15 vardi (Newburg) pa 87 volivcev. Iz tega se vidi, da naselbina Newburg še najbolj potrebuje pro-svete in učenja, kajti tam stanuje nad 3000 Slovencev in morali Ibl imeti najmanj 400 slovenskih državljanov. \Tewbur-čani, zbudite se iz spanja in se-zite po državljanskih papir j h, —iN^a lep način je obhajalo dr. Slovenija svojo 20 !etnico v nedeljo v Grdinpvi dvorani., Kakih 600 oseb je obiskalo veselico in banket. Redkokdaj je bila še prirejena tako fina zabava. — Dasi se je vreme držalo kislo v nedeljo, pa se je kljub temu zbralo na Drugovi-čevih prostorih v Nottinghamu lepo število Slovencev na pikniku dr. Kras, št. 8. SD7/, ki so imeli izvrstno zabavo. — Dr. Edinost pa je na Recharjevih farmah imelo svoj izlet, in krasno slovensko petje je zadovoljilo vse navzoče. Primož Kogoj, pevovodja društva, je dober 1 učitelj, in dr. Edinost ima res ■ krasen pevski zbor. i I SLOVENSKI BASEBALL. V pedeljo ste se vršili dve . baseball igri, igrani od treh i klubov. Prvo igro je dobil Ko-larjev klulb proti Schwalbove-. mu, in razmerje je bilo sledeče; 8chw«lb ...0 0 0 0 0 0 0 1—1 4 ! 1 Kofar .......0 0 1 0 0 3 1 6 11 1 r -___———-— - (Druga igra je bila me<3 i Schwalbovem in Lauscheto-1 vem klubom. Razmerje je bik : sledeče: Schwalb ..1 0000340 5—1S 14 < Lausche ..2 20001^00—6 ■ I 1 l —,£)ve dev. tovarni ste dobi . li naročila za $5.000.000 nabo . jev za francoske in anglešk« armade. Nemčija odgovarja Z. državam« Washington, 31. maja Nemčija je uradno odgovorila na ostro noto predsednika Wilso-na radi Lusitanije katastrofe. Kakor znano je Wilson v svoji noti jako odločno in ostro prepovedal Nemčiji, da v prihodnje ne sme več potapljati ameriških ladij, in da mora Nemči-ia spoštovati življenje ameriških državljanov, naj se peljejo na kateremkoli parniku. Danes je dospel nemški odgovor, in splošna nezadovoljnost vlada nad nemškim odgovorom v uradnih krogih. Predsednik Wilson se je takoj potem, ko je dobil nemški odgovor, zaprl v svojo sobo in začel premišljevati, kaj naj stori. Vsi državni uradniki so mnenja, da ; je nastal težaven položaj. Bli-. ža se spor med Zjed. državami . in (NVmČijo. V torek se vrši velika državna konferenca, pri kateri se bo naznanilo, kaj mis-, lijo ukreniti Zjed. države. Predsednik Wilson je trden. I (Splošno se pričakuje, da bo predsednik Wilson poslal hiter, toda oster odgovor v Berolin. Mogoče že v 48 urah. Vlada ■ Zjed. držav bo dokazala, da ■ Lusitania ni bila oborožena la-r dija, kajti Nemci trdijo, da je 1 i')ila Lusitania oborožena. Na- • dalje bo vlada zahtevala, da bi 1 morali Nemci ladijo prej, pred- ■ 110 so 'jo torpedirali, preiskati 1 in dati potnikom čas, da se re- ■ šijo, predn0 so ladijo spustili • na dno morja. * (Predsednik Wilson ima prav. ; Ameriške postave" dovoljuje-: jo potniškim ladijam prevaža-1 ti streljivo, in s tem, da je Lusi-1 tania imala na krovu streljivo * za Angleže, se ni prekršila " ameriška postava. Nemci se v svojem odgovoru izogibljejo vseh važnih točk in bi radi vso zadevo zavlekli. Toda iz obnašanja predsednika je gotovo, ) da Wilson ne bo čakal, pač pa . takoj začel s pripravami. Na vsak način pa je sedaj položaj med Zjed. državami in Nemčijo jako kritičen, in pričakuje se lahko najhujših posledic. Velik parnik pobegnil submarinom. 'London, 31. maja. Parnik "Megantic" od White Star Line z velikim številom potnikov na krove je bil včeraj preganjan od > nemških submarinov, toda la-diji se konečno posrečilo po- j begtiiti. Parnik je bil namenjen . iz Liverpoola v Montreal, Ca-e nada. Ova druga parnika sc . potopili nemški submarini te-. kom včerajšnega dneva, in ko-e nečno je bil potopljen tudi en i- portugalski parnik. L, Avstrijci streljali na svoje forte. o Rim, 31. maja. V dolini Gui r. dicaria na 'trentinski-tirolsk h meji, so Italijani dolbili v rokt važno postojanko. Italijanske i- artilerija je uničila močno utr j, jeni fort Luserna. Fort je raz r obesil belo zastavo. Ko je av s strijska posadka v fortu Belve dere to opazila, je takoj obrni la svoje topove na Fort Luzer ne. V tem fortu so se nahajal e še avstrijski vojaki, in tako j< mnogo Avstrijcev bilo ubitil >_ in ranjenih od lastnih tovarišev Moderni forti na gori Vezam so bili od laške artilerije popol notna razbiti. Pozneje je te for 3 te lašk% infanterija zasedla - Avstrijci iz teh krajev so po d begnili. Laške zgube so jak< > male. to Lahi napredujejo. Rim, 3(1. maja. V Okraju Ca dore 56 Italijani zavzeli va J Grozi v Ampezzo dolini. JNfc le vem bregu reke Soče so se Av ii- strijci močno utrdili. Na raz d- polago imajo mnogo srednjil te topov. Pred Gorico so postav Ijene močne avstrijske čete, i ' pričakuje se v tem kraju močnega avstrijskega odpora. Moč-1 no deževje je povzročilo, da je • reka iSoča jako narastla, ^kar . ovira nadaljno laško prodira-t i nje. V petek so laške finančne .'straže ujele neki avstrijski hi-. tlro-plane. Ujeta sta bila dva . častnika v njem, in sicer Vi-. ljem Bačič in Ivan Jošta. (Ka-. kor je videti, se že pojavljajo i' slovanska imena v boju z Ita-j lijani.) . , Boji okoli Premysla. t iLondon, 31. maja. Okoli veii-r kanske trdnjave Premysl se : boj nadaljuje z vso silo. Av-> stro-nemške čete se trudijo na . vse načine, da bi trdnjavo odre-. zale od vsake zunanje zveze, i toda ruski odpor okoli trdnja-t ve je tak, da se Nemcem dose-.'daj še ni posrečilo trdnjavo 0')-jkoliti. Nemško-avstrijska ar-. 'mada okoli Premysla je zgubi-i la že nad 50.000 ranjenih in . mrtvili, vendar imajo Rusi že I prosto zvezo s svojo fronto in j zadnjim delom armade v Gali-) ciji. 'Rusi so imeli dovolj časa, da so pripeljali na fronto veliko novih čet in teške artilerije. {j Upajo na rusko zmago. l' London, 30. maja. Bitka oko-. li Premysla še vedno ni odloč-» na, in zavezaiki upajo, da bo-. Idejo mogli Rusi zdržati toliko i časa, da Italijani prodro daleč _jv avstrijske pokrajine, in da i Francozi in Angleži prisilijo . I Nemce, da odpokličejo velik j del svojih vojakov iz ruske meje • Boji v Franciji. Pariz. 31. maj®f^Ponovni kr-. vavi boji so se pričeli v okolici . Yser. Francozi so neposredno 3 pred mestom zavzeli n^nogo a nemških strelnih jarkov. Pri v St. Vaast so Francozi napredo-vali za četrt milje in tu so dobi-0 li tudi več sto nemških ujetni-_ kov, med njimi enajst častni-kov. Angleži poročajo ni al a uspeh nad Nemci pri Festuber-a tu. j Boji ob koroški meji. j. London. 31. maja. Laška ar-e mada se je približala koroški meji. Deževje zadnjih dnij pre-preča laški armadi, da ne more naprej. Med Trbižem in Pon-k taflom se je vnel hud boj za e Malborgeto. Italijani so pripe-a Ijali sem svoje teško gorsko d artilerijo. Za Predilski gorski prelaz se je vnel krvav boj med Avstrijci in Italijani. n Položaj v Dardanelah. i_ Atene, 31. maja. Grški par-o niki, ki so dospeli v Pirej, po-»_ ročajo, da Angleži strahovito obstreljujejo obrežje Male A-n zije. Vsa javna poslopja in hiše, ki leže ob dbrežjih, so uničene. Angleške bojne ladije so razdejale tudi petrolejni vrelec v j. Mali Aziji, kjer so nemški sub-ki marini dobivali petrolej za kurje javo. Na polutoku Galipolis je :a dosedaj izkrcanih 100.000 fran r. coskih m angleških čet. Turk z_ se ustavljajo s strahovito po-žrtvovalnostjo Angležem. De e_ fortov Kilid Bahr je močno po škodovan. Ves Carigrad je pre r. napolnjen z ranjenci. Med Tur Lli ki se je pojavilo nezadovoljstve je in večji turški poraz skoro go ih tovo privede do revolucije > Vi glavnem mestu. 10 Avstrijsko uradno poročilo. ►1- Dunaj, 31. maja. Ob dole r- njem teku reke Lubacowka a. Galicija, smo odbili ruski na o- pad. Rus|, so nas z bajoneti na co padli, in kljub velikemu ruske mu junaštvu, smo odbili njil napad. Ruski poskus, da bi pre a- koračili reko San ob Metzu, ji as izpodletel. Nfeša artilerija ob e- vladuje železniško zvezo me< v- Premyslom in Grodekom. Se z- verno in vzhodno smo obkoli ih TPremysl. CXb Dnjestru se bije v- jo večje bitke. V Tirolih so za in čeli Italijani obstreljavati naš - forte pri Lavasone. Laški pos- - kusi, da bi Lahi pri Monfalco-č ne prekoračili reko Sočo, so ri bili odbiti. 1 , Nemško uradno poročilo. e Berolin, 31. maja. Francozi - so napadli postojanke severno 1 od Derhout farme, vzhodno od - Yser, potem ko so deset ur - bombardirali naše postojanke. 3 Toda pognani so bili nazaj na - celi fronti. Ujeli smo več Zua-vov. Južno-vzhodno od Libave na Ruskem, je naša artilerija - pregnala oddelek ruske peho-e te. Pri Savdienki pa je bila ena - naša divizija od Rusov prisilje-n na, da se je umaknila. iPri tem - smo zgubili štiri topove. V okolici Savli se vršijo manjši - boji. - Francosko uradno poročilo. Pariz, 31. maja. Na desnem - bregu reke Yser so naše čete - zasedle več nemških strelnih n jarkov. Nemci so pozneje po-e novno napadli, pa so bili odibiti. n Mnogo sto ujetnikov smo tu - dobili. Severno od Arrasa se 1, vrše važni artilerijski boji. Pri i- St. Vaast smo napredovali za 400 metrov. Rusko uradno poročilo. 1- Petrograd, 31. maja. V oko-lici SavH se je moral sovražnik y umakniti pred našim ognjem, o Ndše čete so včeraj zasedle č vsi nemške pozicije v tem kra-a ju. Iz mesta Kurtoviany so se o nemške čete umaknile v veli-k kem neredu, potem ko so pu-1- stili za seboj vse svoje ranjence. Nemci so rabili pri svojem boju strupene pline, ker druga-r- če niso mogli škodovati našim ii yojakoni. V okolici Premysla o smo odbili več avstro-nemških o napadov. ri Turško poročilo. > Carigrad. 31. maja. Po bajo-i- netnem napadu smo zavzeli po-i- zicijo Angležev pri Avi Burnu. i- Pri .Seddul Bar se je naše des-110 krilo umaknilo. Pri ponov-r- nem naskoku pa smo zavzeli naše prejšnje pozicije. Nemški socijalisti! r- Amsterdam, 31. maja. tVem-ki ški državni zbor je v soboti e- razpravljal o korakih, katere naj podvzame nemška vlada, ti- kako naj pomaga revščini pre--a bivalstva, ki je radi vojne za-e~ bredlo v največjo revščino. iMed debato, ki se je vnela, je ki imel socijalistični državni po-■d slanec Hl >ert sledeči govor: Italija je začela vojno z Avstrijo in torej tudi z nami. Italija r" ni želela miru. Italijanski na-rod je na zločinski način plani t0 v vojno. (Nemški narod pa je storil menda dobroto Belgij e» ceni, ko jim je brez vzroka opu-stošil vso zemljo, op. ured.) z" Naloga nemškega prebivalstva v je, da stoji s svojo vlado in sku-k" ša premagati vse svoje sovraž-'J"" nike. da nastane stalen mir. So-Je cijalisti stoje z nemško vlado ir n~ obsojajo italijansko vlado, k k* je začela vojno. (Po mnenji tega oholega nemškega socija >ei lista imajo menda samo Nem ci pravico napovedati vojno ir e" biti zmagoviti.) ir- vo Ujetniki na Ruskem. o- Petrograd, 31. maja. Ruskj v vlada je izdala uradno poročilo ki pravi, da so imeli Rusi d( do konca aprila 10.734 ujeti! |€_ avstrijskih in nemških častni ca kov ter 605.378 ujetih Avstrij |a* cev in Nemcev. Rusi so spusti ia_ li mnogo galiških ujetnikov k poslali v njih domovino, da ob jih delujejo polja. re_ Velik« žrtve, je London, 313. maja. Angles >b- ka ladija "JPrincess Irene" si ed je raztrelila v zalivu Shernees >e- Pri tem je zgubilo 321 ljudi liK[ svoje življenje. je_ Nemiri v Milanu, ta- Rim, via Pariz, 31. maja. Ti iše so se pojavili silni nemiri prot ' v .".V- ■ i ■ ' " -Neli icem in Avstrijcem. Laško la - ljudstvo je tako podivjalo, da 11 > je podrlo vse hiše Avstrijcev in o I Nemcev ter zaplenilo vso njih lastnino. Laška vlada je progla-i' sila obsedno stanje nad mestom s< > in nad tisoč Italijanov je mo- n 1 rala vlada zapreti, predno je Z r nastal mir. b Nemci vozijo vojake proti v 1 Italijanom. si Bern, Švica, 31. maja. Potni- b ; ki. ki so dospeli setu iz Avstri- ti i je, poročajo, da so videli veli- p - kanske avstrijske vlake, ki vo-1 zijo Nemce iz Bavarske. Naj- - več je infatiterije in artilerije. n 1 Potniki cenijo število avstrij- j-n r skih in nemških čet, ki so zad- d i nji teden dospele na južno bo- j< jišče, na okoli foo.ooo mož. c Vlak za vlakom vozi iz Inonio- 1( 1 sta naprej proti jugu. Vlaki so j< e okrašeni z zelenim listjem. 6 1 Mesto Inomost je bilo zadnje n - dnij spremenjeno v pravi voja- r i. ški tabor. Mesto kar mrgoli ii .1 nemškfli vojakov. t e Nesreča pred Trstom. z i II>unaj, 31L maja. Velik laški a parnik, ki se je nahajal včeraj pred Trstom, je zadel na mino,h in se potopil. Le trije potniki k - so bili rešeni. Avstrijska vlada f k je že pred vojno podminirala 11 1. pristanišče okoli Trsta. j e Položaj Rusov v Galiciji. 7. London, 1. junija. Vfelika č e bitka oft) reki San, kamor sp se 1 i- Rusi umaknili, ko so Nemci J 1- prešli v ofenzivo, traja še ved- 1 1- no, toda Rusi zatrjujejo, da so s n prešli v ofenzivo, in Nemci so < i- v defenzivi. Nemci so žrtvova- t n li na tisoče svojih vojakov, da i a bi Premysl obkolili in vzeli Ru- 1 h som, toda kakor je sedaj vide- t ti iz vseh poročil, je ta nemški < načrt spodletel, in Rusi so o- 1 )- hranili Premysl, kakor so ohra- 1 )- nili Varšavo. Rusko uradno po- i 1. ročilo našteva velike uspehe na j celi fronti, in ob reki Dnjester * - so Rusi ujeli 7000 Avstrijcev. ]i Položaj čimdalje bolj napet. Washington, 31. maja. Predsednik Wils.on bo odgovoril I- Cvemcem 11a njih noto na tak ' 1 način, da bodejo v Evropi ra- e zimieli, da Zjed. države ne opo-a, minjajo samo, pač pa so pri-e- pravljene tudi aktivno nastopili- ti, če Nemci ne bodejo poslti-o. šali, kar jim stvetuje Wilson, je namreč, da se spoštuje anieriš- 0- k0 blago in življenje Amerikan-r: cev. Na vsak način pa bo Wil- 1- son, zahteval od Nemčije, da ja morajo poveljniki nemških a- submarinov ladijo poprej prelil iskati, predno jo torpedirajo. je To zahteva predsednik v ime-ij- nu humanitete. Drugič bo Willi- son še enkrat povedal Nemcem .) da bo naredil nemško vlado va. "strogo odgovorno" za zgubo II- ameriških življenj in Iblaga. ž- Nemci morajo obljubiti, da bo-o- dejo vodili svojo submarinsko in vojno človeško, ne pa po me-ki sarsko. ju Svarilo Meksikancem. a" |Ne samo Nemci bodejo dobi-li oster ukor od predsednika in Wilsona. pač pa tudi Meksikan-ci. Predsednik Wilson bo pos--lal jutri noto ineksikanskim ^ ustaškim voditeljem, v kateri |0 noti bo Wilson zahteval, da se c|q .morajo nehati boji v Meksiki. ih V tej nesrečni deželi vlada že 1j. tak položaj, da ljudje uživajo ij- podgane in mačke, ker druze-ti- ga ne dobijo, Wilson bo zagro-j,n zil, da če Meksikanci ne miru-,b- jejo, da bo našel pota in sredstva, s katerimi prisili Meksi-• kance k miru. ;š- 331 ladij potopljenih. se London, 31. maja. Admira-es. liteta je izdala poročilo, ki ka-dij že, da je bilo 56 angleških trgovskih ladij potopljenih od nemških križark, 12 od min in ru 62 od submarinov, skupaj 130, oti odkar se je vojna pričela. 83 jy^*;, iiwiv,'«, yyfe* M ladij je zgubljenih. Devet sub- ; marinov so Angleži potopilit^j odkar se je začela vojna. Zeppelini nad Londonom. London, 31. maja. Kakih deset Zeppelinov se je danes po- | noči prikazalo nad Londonom. ! Zeppelini so metali užigajoče bombe nad mesto, in požar je v predmestjih na tolikih prostorih začel, da je bilo požarni i hrambi nemogoče ogenj gasi- , ti. Konečno so bili Zeppelini prepodeni. Avstrijci se umikajo. Petrograd, 31. maja. V Kov- ; no provinciji se Nemci še ved-J no ustavljajo našemu bombardiranju, toda bitka se nadalju- -je v našo korist. Med reko Pili- J co v gorenjim tokom reke Vis- | le smo od 12. do 24. maja za^M jeli 209 avstr. častnikov in i8.|| 617 mož. Avstrijci se umikajo na celi črti. Naše čete so v če- J raj prekoračile reko Libačovka . in osvojile mesto Monasterz ter prizadjale sovražniku teške|§j zgube. Laiki kralj na bojišču. Rim, 1. junija. Brzojavka iz 'J bojišča naznanja, da se je laški | kralj osebno udeležil 'bojev I proti Avstrijcem. Tekom zad-* J njega napada na Mbnte Baldo | je kralj osebno basal in streljal | z enim topom. Deževalo je ves g čas, toda kralj se za to ni zme- f£ nil; Italijani napredujejo proti ^ Avstrijcem. Italijani so zavze-1 li Cortino, jako važno avstrij^ sko opirališče. Z zavzetjem | Cortine je ogrožena avstrijska trdnjava Landro, ki krije važno I železnico med Bozoora in J^juM lovcem. Svitarski listi pišej^ffl da so se Italijani bojevali dos«l|| daj samo z avstrijskimi režeta J vami, in da bo hujše za Italija^ ne, ko pridejo izvežbane a*|sl strijske čete iz Galicije na boj|H jišče. —Tatovi sq ulomili v stano^ vanje Wni. Schroederja na i 16219 St. Clair ave. v pondf-1 ljek ponoči. Odnosli so gotovine in čekov za $400. NftJ| 7006 iSuperior ave. v Millerjevii trgovini za čevlje so odnesli|| $383 gotovega denarja in v čekih. —Krasen sprejem je imelo pondeljek popoldne 206 novibli državljanov, med njimi 47 Slo- i vencev, parku pred novo so(|m nijo ob jezeru. Velike čete bipM scoutov so tvorile častno stf|fH žo novim državljanom, godbm so igrale patrijotične himne, ktfH so prisegali novi državljani naw ustavo Zjed. držav in so jifljig bili podeljeni državljanski pa*3J pirji. Krasen nagovor je im^^ sodnik Levine ter sodnik VtclgH ery, ki je med drugim refc™| Mi Amerikanci hočemo sami za sebe. Ne maramo se družiti z nobeno evropsko do. Mi hočemo .mir, toda dar se ne feodemo uklonili nojg beni sili, pa če pride potrebni tedaj bodemo korakali skupnol v boj za naše kbristi, rojeni dr« L žavljani in vi, ki ste danes ' stali državljani. • 1 -o- . 1 Stotnik gospod Josip Ru«, ki Je l«lj i zavietju Prxemy»l» prtiel v rnrtW|| vjetnlfttro, J« Jtopet pisal svojemu brfr| ' tu g. dr. Mavridju Rusu In Blosr to^ i pot iz Moskve. Plimo Je bUo o*-| . dano 11. aprtls. In Je razmeroma hitro | prlilo v LJubljMO. Stotnik Ros ns^ - znanja, da potuje "Iz bolnice v IgB nico". V Moskvi Je našel profaorja dn i Grotelja in računskega oflc^Jala prti • finančnem rarnatsljstru Ogorelcs, Oba sU teftko ranjena. Tudi porOB|y • da Je bil dr. LeviCnik dne 26. no 1 uaH • bra v Priemyslu pokopan. V ruskem vjetntttvu te nahaja mg dlcinec Fedor Lokni. ki Je bil dlje časa v bolnišnici belgijske voj^- g nice r Ljubljani. Pisal Je ls UJ^fnj . kjer se mu godi rszmeroma dobro. Oglasil se je is rusksgn vJetnMWM Rezervni peročnlk gospod dr. MM - Zdoiiek, ki Je bil v Priemyslu in nji I bilo reč ko-|vn nobenega PJ| ročila o njen, •« & oglnsil sednj 1 1 Astrahana na fWlilBilW ^WffBB -sem sdrav te O Jn»l|Mfl ' ožjih rojakih, ki so bili «§! r.Pmil \ mysltt. be nI poročil. ^ ' ' jš' iSH^mIBH SlZHAJA V TORKK IN PKTKK. mmmm*= ..........i NAROČNINA: j iium.................................$2.00 HfcEwepe...................................$3.00 1 KiCleMUiidpopotti...................Itso ' PMUmB.it.Tilk.p.3^ > 1 i in oMbnorti M m »prtfHM^o j opisi in denar noj k »litja na: 1 >SKA AMERIKA« :LAIR AVE. N, E. t rELAND. a__l kUSH. Publisher, 7 P IRC, Bdltor.__j >AYS AND FRIDAYS. y ) Slo- rnlniiB (Kralnert) In ] ad and claewhere. Ad-rr. . PWINCETON 1BO 1 >nd-cl»M matter January I ,o»t ofllc* at Cleveland, O. j, a rt h 8. 187W-__^ day June i. 1915. goslavijo. p hrvatski dnevnik '' ijet" v New Ycr c ilopis o,1 svojega j opis 11 i k a iz. »tate ' katerem seeita; ' imeli tisočero mi ričati. se poskusom Avstri si: le]>i. pa je vendar nu »na intee zgodovinske pravice, da 1 c i m sedaj lastili to zemljo, po-sebno ne pod onim načelom, pod katerim se danes vodi voj- r 1 na v h v ropi. Celo strategijski razlogi Ita- j lije ne morejo pomagati laški ekspanzivi, Ko Itn zmanjkalo Avstrije, koga naj se Italija boji? Mi smo trikrat manjši od italijanskega naroda. Mi ne bi nikdar napadali, in bili bi sreč- 1 ni, da bi v minu živeli. Zgodo- 1 vina je dokazala, da je zapadni : del Jadrana vedno obvladal 1 vzhodni del. Jasno je, da načela italijanske osvojevalne poli- ' tike nimajo ničesar skupnega ; f. narodnimi načeli. Mi želimo, ' da smo z Italijo v slogi. Toda čemitalija želi. da se i*-" ' neveri načelom narodnosti, tedaj se bodejo začele nove borbe t in vojne, in Italijo čaka na Bal- t k dnu ista usoda, kot jo je do- j živela Avstrija. V tem smislu t sem govoril tudi z državniki i Francije iif Anglije. Po mojem i prepričanju, bi naš jugoslovan- i ski narod pod Italijo propadel, > (ločini je pod Avstrijo še neko- j liko beraško životaril. » Če bi \ nam bilo ponujano, da izbere- , mo jzmed dveh /.lov, tedaj bi , bilo bolje, da se oni del našega f naroda, ki se ne bi mogel osvo- , hoditi, še nadalje ostane v a v- , strijski sužnjosti, ker pod itali- , jansko vlado bi naš narod po- v polnoma in takoj propadel." < Na vprašanje ruskega ured- * tiika, kaj so mu diplomat je v 1 zapadni Kvropi povedali, je g. j Supilo odgovoril: j "Zapadna Evropa je vedela za Srbijo, toda vedeli so tudi za naše boje z Avstro-Ogrsko, to- ( da niso pa vedeli, da smo mi politično toliko zreli, da lahko vsak čas osnujejo svojo samoti talno državo. ^ ^ir Edward Grey mi je povedal, da po njegovem mišljenju, je treba rešiti jugoslovan- ' sito vprašanje na temeljiu na- r rodnega principa. Ravno tako 1 mi je povedal Delcasse, fran-coski zunanji minister in As-quith, angleški ministerski predsednik. Kar se tiče vas Rusov, ste ' naši bratje. Mi smo kost vaše kosti, kri vaše krvi. Zato pa ne 11 pričakujemo od vas samo pra- ^ vičnosti, pač p tudi bratske ^ ljubezni in prisrčnosti. Tudi tu 1 dosedaj naša stvar ni bila po- :l vsem jasna. Je še nekaj nejas- 11 nib in krivih informacij, katere 7 je treba odstraniti, ako hoče- v mo da se naše jugoslovansko P vprašanje reši pravilno in naj- I* boljše. s V. ozimni na Srbijo je rekel ^ g. Supilo, da gleda srbska vlada (I na položaj Slovencev in llrva- a to v kot na splošno stvar. Te- 11 mu priča tudi izjava vlade me- H seea decembra 1014. ki se gla- t: si: "Srbija vrši narodno dolž- tiost nas vseh, ki živimo izven r< njenih mej. Srbija je za nas to, kar je Pijeniont za Italijo. ic Rusija ne bo pustila na no- 11 ben način, da drugi trgujejo na naš račun, ker smo tudi mi kul-, S turen in zaveden narod, ki se v ne morc smatrati samo kot n etnografski materija}. To bi si bil vzrok novih borb in novih » težav. ti ♦ * * t, To je bil Supilov razgovor z n ruskim urednikom največjega z< ruskega lista ' Novoje Vremja". H Iz Srbije je prišel v Italijo po n varni politični misiji dr. Ante k 1 J ^pV I . Trambič, odvetnik iz Splet«, !' ugledntt hrvatskih državnikov in politi- . karjev in najodličnejši zagovornik jugoslovanskega zdru-; ženja. Iz Italije odpotuje dr, Trumbič v iljondon, kjer je . središče jugoslovanskega odbo-i ra, ki deluje za svobodo Jugo- , slovanov. Tu bo dr. Trumbič v dnuštvu z Supilom, Hinkovi- \ čem, dr. IPotočnjakom, in se z , , nekaterimi drugimi odličnjaki, ( delovali na vse sile, da se pres- ^ niči — Jugoslavija, osvobode- j I nje jugoslovanskih sužnjev iz- , pod avstrijskega jarma. V škopljah, 15. aprila, 1915. . D. NaranČiČ. c -0- » I V kakem položaju c se nahajamo i danes? 1 ________ v f Piše L. Smodlaka. s V razvoju naše nacijonalne 11 ideje so nam metali vedno pole- 1,1 na pod noge, in nasilno so nas s gonili na stranska pota, da ne bi prišli do zavesti. Vsak pos- 11 kus, da se združimo v eno celo- s to, vsaka misel na narodno e združenje je bila pri nas vedno 11 že v početku udušena. -Avstrij- l1 ska politika je šla vedno za I' tem. da se naš narod drobi v 11 špecijalue narodnosti, da se 11 naša zemlja razdeljuje na po- s samezne komade ali pokrajine, katere naj 1)i imele razne dr- v zavne uprave. l\'a ta način je s' bil naš narod reprezentiran po svojih pokrajinskih imeniki. Ta- r ko so na eni strani Srbi, na Sl lrugi Bošnjaki, Hercegovci, A na tretji Hrvati in Dalmatinci, na četrti Kranjci, Istrijani, Sta- n jerci. Naš narod tako ni imel s nikdar skupnega imena a zu- s nanjemu svetu so pravili, da je t( to narod brez vsakih močnih P medsebojnih vezij. Zunanji k svet je imel o nam vedno ne- SI jasno pojmovanje, kajti drža-va, kateri je narod pripadal, je Cl smatrala za svoj posebni interes. da je širila o nam take in- s formacije, da smo vedno ostali Sl v temi pri drugih. Tako nas je I' vlada le delila. Del Jugoslova- k nov je pripadal avstrijski polo-vici, del hrvatski, tretji pa del v skupni upravi Avstro-Ogrske. '' Tako je imela naša skupna do- s< movina več gospodarjev, več 11 postav in uprav, samo da je bil narod »bolj zmešan. f' In v takem razdeljenju in 11 neslogi se je razvijal naš na- a rod. in vsakdo ve, da pri takem položaju naš narod ni mogel 11 bog vek a j politično, gospodarsko ali kulturno napredovati. 11 Protinarodna ihabsbtirška dina- c< stija je natvezla naSemu naro- ^ dti čudne pojme o državi, na- v rodnosti, svobodi in veri. Da-nes je vlada trdila to, drugi v: dan drugo, kakor je bolj kaza-la njena korist. Narod pa je | bil od tega ves zbegan, ni. ve- 1,1 del al» je ptič ali miš, in udal se 111 je v "božjo voljo" ter postal tr apatičen proti vsemu. Na ta r< način je narod dobil h nekoli-ko pojma o raznih stvareh, in ker se mu ni nikdar kaj koreni- se tega. značajnega razkladalo ^ ali ga učilo, je zmešal posamez- l}l ne pojme, in posledica take ,u zgoje je današnja kultura slo-venskega naroda. Cesto so bili sv pojmi pri našem narodu tako V( pomešani, da so razne narodne 1,1 stranke trdile vsaka svojo o gotovi stvari. Nastal je naro- m den prepir, psovanje. poboji, in avstrijska vlada je lepo ob strani stala ter se smejala narodu, ki se sam medseboj krega, in tako lomi in ruši svoje moči, da .1)0 izmučen, oslabljen ostal zavedno hlapec habsburških ti- te ranov. Zdrav narodni razum se ve ie neprestano zastrupljal v jav- nj nosti. ce Mi nikdar nismo imeli svoje- (|r ga pravega imena, in o tem ve m vsakdo, ki je živel pri tujem ijt narodu iji od njega slišal, kako J)r se o nas sodi, kako se nas ime- iis nuje. Zato nam^je bilo silno teško, da se prellstavimo kul- tei turnemu svetu. Kakor hitro se po nas je zbrala kopica v tuji de- če želi, že nismo vedeli kaj smo. už Eden pravi: Jaz sem Hrvat-Dal- mi matinec, spadam pod avstrijsko na krono. Drugi je rekel: Jaz sem tei . i * s ' ,;<* ,. ■ ih :„ •( . T» , , f Hrvat iz Hrvatske, spadam pod ogrsko vlado/ Tretji pravi: Ja« sem ogrski Slovenec. spadam pod iMažare, četrti pa pride, jaz sem Stajerc in spadam pod Dunaj. In koncčno pride še peti in pravi: Jaz sem pa iz Bosne in spadam pod Avstro-Ogrsko monarhijo. Tako i smo bili neprestano cepljeni, \ zmešani, nikjer nismo znali po- 1 kazati edinosti, narodne složtne skupine, kjgjr vlada nas je učila. < da se tako imenujemo kot smo 1 prebivali po raznih okrajih, ne 1 pa kot srn© imeli svoje pravo I narodno im«. f jZato je pa tako teško doka- c zati zunanjim narodom, Fran- 1 cozom, Angležem in Ameri- A kancem, da so te razne kom- I binacije enega naroda, v resnj- I d le en 'sam in isti narod. In '' da nismo prišli v resnici do no- ' bene ga upoštevanja, Se je av- ^ stro-mažarska vlada polastila našega časopisja, katerega jle ' vedno kontrolirala. Tako na- [ rodna skupnost ni nikdar pri-šla do svojega pravega izraza, in to je imelo za posledice, da nas zunanje države niso nikdar ^ smatrale za en in isti narod. Pa še nekaj: S cepljenjem nase narodne skupine je av-strijska vlada skrbela, da se je en in isti narod začel sovražiti ^ med seboj. Kranjec je udrihal c po Štajercu. Korošec je klel j( Kranjca, Stajerc psoval Pri- c morca. Zapeljani naši bratje so p mislili, da je "Kranjec" kak po- 7 seben narod, "Stajerc" zopet ^ ilrugi narod, dasi govore ljudje k v teh deželah en in isti jezik, ti so pravi krvni bratje med se- ila zunanjemu svetu, da ta v narod nima nobene gospodar- k sko-politične skupnosti, da s1 sploh nima nobenih narodnih j 1 teženj. Nanfen te avstrijske si politike je bil, da se svetu pokaže, da naš narod sploh ni g sposoben in ne mara nobene )( šamostalne državne organiza- * :ije. ti C.lejte, tako je na eni strani ^ skrbela avstrijska vlada, da smo se tepli med seboj in se 'J prezirali, na drugi strani pa je v tričala taista vlada med svet: ilejte: ali je to narod, ko ima vendar vsak kraj druge ideje, Iruge težnje! Ne, ti ljudje ni-50 zreli za javnost. Ta narod- la razcepljenost ie bila kriva, ^ ' . . . r< la se drugi narodi niso brigali ^ «a nas, dasi bi nam pomagali ^ 11 so mam bili naklonjeni, toda , ivstrijska vlalda je vedno skr- . . . u >ela, oslecli- ?{ -e, kljuib temu pa vsa avstrij- ika strahovlada ni mogla ubiti ^ ■ narodu zavesti za zdravo ide- o edinstva. Tak položaj je po- zročil. da se je naš narod je lelil. in da ljudje in narodi, ki >i bili lahko naši prijatelji, se h liso za nas dovolj brigali, toda rr ni vemo, da se avstrijski vladi ta 0 ni popolnoma posrečilo. N&- Vs odne zavesti ni mogla avstrij- \\ ka vlada nikdar zatreti. rc Težak je naš položaj, toda še vt e nam nudijo pota, da prema- re farno težave, da nastopimo ired svetom in rečemo: Tu je laš narod, zatiran, ubijan, iz- ~ oriščan, toda ima v sebi še p vojo narodno zavest, željo in lj oljo, da se otrese suženjstva | 1 postane svoboden. Narodni sinovi, na delo, da am svoboda čimpreje zasine. -o- Kje je pravica? 'Boginja pravice, ki vlada v sj svobodni zemlji, se je že j ečkrat prikazala na strani o- f ill ljudij, ki izkoriščajo delav- M e in malo manj kot da jih ne ržijo v sužnjosti. Ta boginja inogokrat udari po licih one udi, ki s svojim trpljenjem 1 ripomorejo, da se svet živi in speva. Toda rživn0 ta boginja, s ka-;ro se ljudje toliko hvalijo, okaže popolnoma drugo lice » stopijo pred njo ljudje, k žfvajo "splošno spoštovanje' U led narodom, ki na "pošten' lu ačin zaslužijo milij one, s ka- S ;rimi druge izkoriščajo. V IH • 1 I. ; '-* , njin roxan je vse ono, Kar se ve in sicer take da njih lastne I koristi čuvajo, ne zmenivši se . pri tem, koliko tisbč siromakov , mora raditega stradati in trpe-t ti. No, in— žalostna pojava, da . večina delavskega naroda hoče , in želi, da je tako, ker drži z onimi ljudmi, ki zastrupljajo in zaničujejo delavstvo.' Koliko tisoč slučajev so že doživeli delavci, ko so spoznali moč onih ljudij, ki nad njimi vladajo. Toda delavci ostanejo kljub vsem krivicam, ki se jim gode, mirni in strpljivi, dočim delodajalci do skrajnosti izkoriščajo njih« mirnost in strplji-vost. Ko gospodarji izčrpajo poslednjo moč delavca, pa ga prepustijo bedi in siromaštvu. iNa njegovo mesto pa vzamejo zdrave in krepke delavce, ki komaj čakajo da pridejo do dela, in najsibo «e za tako malo plačo. Delodajalec pa je seveda vesel, če dobi krepkega delavca za malo plačo! Kje je tu boginja pravice ? Kje so postave, ki bi :branile delavce, ki so celo svoje življenje posvetili koristnemu delu za napredek človeške družbe. In če se dobijo med brezpravnimi delavci ljudje, ki ne morejo mirnim srcem gledati krivice, ki se prizadevajo delavcem, če taki ljudje pripovedujejo delavcem, da imajo pravico za boljše življenje, da imajo pravico zahtevati večjo plačo, za krajši delavni čas in za boljše postopanje z njimi, in če taki ljudje prepričajo delavce o tem in delavci gredo na štrajk, da izborijo svoje pravice -— tedaj nastopi bogatin in pokliče državno postavo ter označi take delavce za "puntarje", ki kršijo postavo, ono isto postavo, ki dovoli delodajalcem iz-koriščevanje ljudstva, delavstva, postava, ki varuje delodajalce pri slepariji, postava, ki strelja in obeša revne delavce. Dogodki v Coloradi, Michi-garni»in West Virginiji morajo delavcem odpreti oči. Silne crivice, katere je delavstvo pretrpelo v zadnjih bojih, morajo dati delvcu misliti. Mnogo izmed naših čitate-jev mogoče ve. kako silna krivica se je zgodila pred kratkim irvatskim delavcem — štraj-. carjem v West Virginiji. Nedolžne delavce Hrvate so obsodili 11a smrtno ječo, samo za to — ker so se protistavili kom-panijskim hlapcem, ki so po naročilu premogarskih baronov loteli s silo zadušiti štrajk med i delavci. Groza popade člove- j so bile v Ljubljani vpeljane j ušne nakaznice. Tujci, ki so j lili v Ljubljano, seveda niso j ■jih nakaznic in niso dobili i Krita. < ] ■ Umrl je v deželni bolnici po i Bljš^m bolehanju gospod Fr. j ■esely- godbenik v Ljubljani I tast g. Milana Pluta, bivše- j ■ urednika. i ■Umrl je v Dobrlivasi na Ko- ' ■šjcem starosta vse duhovšči- j I [celovške škofije, upokojeni J ■dnik Valentin Legat v sta- i »iti 91 let. Pokojnik« rodom iz ! ■pijanske okolice, je bil ved- i ■ odločno narodnega misije- \ n, jako toleranten duhovnik 1 ■ si je, ko ko je bil župnik na 1 ■zerskem* pridobil največje t ■sjluge, da je ta občina posta- . ■ j prava narodna postojanka, j »vel je pa pokojnik v mlajših * ■ih tudi kot lovec. 1 ■Praški kruh V posebnem J ».glasu se obrača praški me- 1 ■ti fizikat proti nezdravemu r C ■uhu, ki resno ogroža zdrav- 1 Kreno stanje prebivalstva. Fi- J H; a t konštatira izrecno, da 1 Hi, ki ga pečejo praški peki J ■I večini ne ustreza zakoni- < ■T predpisom ter vsebuje j B-avju škodljive primesi, tako i I se po ugotovitvi zdravstve- * Ii oblasti želodčni in čreves-Ikatarji v Pragi znatno mno- j Ho. Preiskava je dognala, da v ftejo mnogi peki kruh, ki * Boh me vsebuje nikake pšenič-I ali riene moke, temveč se- f ■ji iz zmesi fižolove moke in Hblicalh kuhanega in razmeč-Biega krompirja, kateri je pri- F ■šano Inekaj koruzne!" PraŠ-■listi zahtevajo, da se peke, g ■izdelujejo tak kru;h, tako kot * Bve zastrupljevalce ljudstva 8 ■tira in radi zločina proti var- ^ Bxi življenja obsodi. i WLf Ljubljani umrla ruska 1 ■tnika. V tukajšni garnizijski -Bpici je dne 22. aprila umrl p ■i vjetnik Dimitrij iPirco, h Kk ruskega pehotnega pol- D 1st. 16, dne 23. aprila pa rus- J ■/jetnik Fedor Fitvenko, vo- J k ruskega pehotnega polka ■ 50. Oba so pokopali z vo- J ■kitni častmi s sodelovanjem r ■voslavnega svečenika pre-■lo soboto. 'Na zadnji poti ju J ■spremljalo 12 ranjenih, ta- £ sprevodu prav ubrano peli pra- slavne cerkvene žalostinke. Iz Maribora ptfejo: (Draginja v Mariboru.) Cene raznim živilom so zopet izdatno poskočile. Najobčutljivejše so Beveda pri onem živežu, ki Je Cesto popolnoma nepogrešljiv. Posebno čutit,' Je to pri mesu. čuditi se seveda temu, ni posebno. Preveliki konsum začetkom vojne, Je stanje vse živine izdatno znižal, tako, da po severnem Spodnjem Stajerju kmalu sploh ne bo več dobiti primerne klavne živine. Ne dolgo temu sredi aprila se Je na sejmu prodajalo 4 do 5 tednov staro tele za 120 K do 170 K, a tele 8 do 9 mesecev po 180 K do 220 K. Kravo, srednjo, se Je mestoma plačevalo 1 K) 600 K; a vola — do 140 K. Svinjine je zelo malo in se Je podražila ponekod I za en in polkrat. Brav Je istotuko poskočila r ceni za dobro tretjino. Mnogo krivde, zlasti pri mesu, Je tudi na odjemalcih, ki večinoma kupujejo živino na prvo ceno. Z moko, oljem Itd. ter 9 Špiritom Je IbIo. PosiednJ; se prodaja po 1 K 30 v. liter v mestu, le v skladiščih železničarjev se dobi Se — po 72 v. liter. Mleko velja 36 v. In le redko Je dobiti jajce za 10 v. — (Preskrba civilnega prebivalstva je bila skraja, v kolikor Je prišla kot oskrbovateljica v postev občina, zelo okorna, dele na javno zahtevo se Je magistrat potrud;l, preskrbeti za več prodajali«. osiroma oddajallftč kru&nih, močnih in rlžovlh kart. Naval k tem oddajaltščem je vedno zelo velik. Od mlnole nedelje naprej tudi po gostilnah In restavracijah nI dobiti več kruha brez kruS-nega listka, razun na kolodvorski restavraciji, pa tudi tu le za tiste, ki se s vojnltu - listkom iskatejo. da Imajo pred seboj daljšo vožnjo. Umrl je v Gorici v bolnišnici g. Karol. Mlekuž, bivši učitelj v Brdih, doma z Bovškega,- , V Gorici se je poročil ondotni trgovec Anton Korttnifc z gdč. Ido Brgln< čevtf Iz JSrpenlce. Prijatelj alkohol. Zgodilo se je 4e vse polno slučajev, da je vojake zadela stroga kasen, ker so bili v Sltrtbt pijani. Zdaj je bil zopet obsojen tak vojak. Črnovojnlk■ Josip KuHM s Naborjetu se je napil žganja tako, da ni bil zmožen za slufboMn je f>1l kara-' tega obsojen na štiri mesece ječe. V vseh državah v{d|mQ,, da je Bedajna vojna rodila spoznanje, kako strašno so ti Ličink; aljaphola. Francoz Herve, ki te sicer eden najekstremnej&ih so-cljalistov, zastopa celo nazor, da bo francoski narod; torej narod 40 milijonov duš, v sto letih Izumrl, Ce ne bodo Številnejši porodi nadomestil; Izgub v sedanji vojni In Ce se ne odpravi In ne zatre alkoholizem. Kaj pomeni alkoholizem za naš narod, tega paC ni treba zdaj razmotrivatl, a gotovo je, da se bo po vojn;, ko se bo smelo zopet svobodno pisati, začel proti alkoholizmu najhujši boj. Iz ruskega vjetnlitva se Je oglasil Panijel fiefmun, četo vodja 1. stotnlje, 27. domobranskega pešpolka. Nahaja se v Saratovu ob Volgi. Godi se mu dobro. Ž nJim skupaj sta še dva Slovenca i z Kranjske In en Stajerc. Bil je prejet v Voronežu v bolnici In se mu je rana, ki jo Je dobil, že saceltls. O svojem domovanju piše sedaj: Sa- , ratov Je zelo veliko mesto, približno kakor Trst, samo več prebivalcev ima 1 Tudi hribi so tu, samo ne naši snežni ki. Sneg Je tu malo v primeri z mojo domišljijo. Skozi mesto teče reka Volga. H koncu vošči še vesele božične pravnike, ker Je bilo pismo oddano dne 6. decembra 1914. Umrla je v Starem trgu na Notranjskem gospa Katarina Majerle. Ukraden denar — nazaj prlneien. V Hrašah, v kranjskem okraju, je neznan tat ukradel neki posestnlcl Iz omare llBtnico, v kateri Je bilo 360 K denarja. Vse Iskanje po storilcu je bilo brez uspeha. Mlnolt teden pa je tat ukradenega denarja skrivaj prinesel nazaj, bodisi ker se je skesal, Sli ' ker se je bal, da mu pridejo na sled. TrsgiCns smrti je preminul ajn trgovca In posestnika Blrtlča na Hrastniku Srečko Blrtlč. Na bojišču teško ranjen Je prispel domov In tu okreval. Posledice poškodbe pa so ga napravile otožnega ln nekdaj vesel fant se Je popolnoma spremenil. Pred par dnevi bi se bil moral vrniti k svoj! Četi. Očlvldno v napadu hipne zmedenosti je posegel po revolverju ter si sam končal svoje mlado življenje. Traglčana smrt priljubljenega mlalde-niča je vzbudila na Hrastniku odkri- , to sočustvovanje. Iz ruskega vjetnlitva se je oglasil desetnik 27. domobranskega polka j Anton Koleša, sin mizarskega mojstra v LJubljani, Hrenova ulica št. 16. Pisal je Iz Ašabada v Aziji. 1 IZ VRHOVNEGA URADA 8. D. Z. , Petnajsti zapisnik seje vrh. odbora,I j ki se Je vr«ila dne 23. majs 1915 v pisarni vrh. urada. Predsednik otvorl sejo ob 9.30 dop. pozdravi navzoče odbornike. Cltanje, Imen odbornikov, navzoCI j so vsi Iz vein Prlmoš Kogoj, dr. J. M. Seliftkar. Frank JakšIC, Josip Russ ln Anton Grdtna. I Cltanje zapisnika seje 22. aprila ln < se sprejme. Pred loll se preračun poročila od le- | ta 1914 od "State Of Ohio Insurance , Dept." da je imela S. D. Z. koncem , leta 1914. lll7 Članov In Clank, kateri 1 so zavarovani za svoto $859.950.00. | Ob epem so poslali novi "License*' j od L aprila 1915 do 1. aprila 1916. Predloži se rsCun zvezinega advo- < kata v znesku $20.00 za vložitev prošnje novega "License", pregled letnega poročila 1914 ln podpis Istega tsr t odpošlljatev prošnje ta poročila na < "State of Ohio Insurance Dept'\ v , CoiumbuB, Ohio. Račna se odobri. iPredloll se račun tiskarne "Clev. Amerike" za 50 komadov opravIVnl- 1 kov ža tisk ln vezavo v znesku $11.00, 1 račun se odobri. 1 K tem poroča br. tajnik, da je oddsl ] na irsako krajevno drtffttvo po dva ) letisa ln sicer breiplaCno, a v iluCa- < tu. da društvo katerega zgubi ln zar - ^ 1 ■■■ 1 '■■■■'■—'"■■ Brat tajnik poroča, da je dobil Ur dnlj po zadnji seji od notarja dr. Karol Schmldlnger ta Ljubljane "No* tarsko uradno spričevalo" ln pooblastilo" narejeno od lene umrlega Člana Jakob DeCmana, it 1 SDZ. ln obe liaUnl podpisani od ameriškega koo. zulata na Dunaju, da Je Zvesa dne 27. aprila 1915 odposlala na prej omenjenega notarja svoto $1000.00 ali av. veljave K. <050.00. 'Pedloži se potrdllna listina o Izplačani posmrtnlnl c. 323 Rozl Muster, katero društvo št 2 SDZ. Izplačalo njenemu motu Auguetu Muater, svoto $1000.00. Predloži se umrli list c. 244 Rosi , Urh, Članica fit 4. SDZ. umrla 9. maja 1916, vzrok smrti vnetje oblstlj, zavarovana za $1000.00 ln zapušča celo svoto možu Frank Urh. Predloži se umrli list c. 161 Anton Trhlen, član št. 9 SDZ. umrl 20, aprila 1915 vzrok amrtl vpetje oblstlj, ' zavarovan za $1000.00 (n zapušča celo svoto lenl Johana Trhlen. Se sklene, da se Izplačajo obe po-smrtntni iz posmrtnlnskega asesmen- ] ta naloženega na "The I^ake Shore Bank Co." v mesecu juliju 1915. 1 Brat tajnik poroča, da društvo < "Carry Tigers" fit. 15 SDZ. so ases-ment za mesec april t. 1. v redu plačali izven enega člana, enako ves j dolg, kar so ga Imeli, ter se Jih Je prepisalo k društvu št. 12 SDZ. z mese- J cem majem 1915. Platnice od društvenih knjig so poslali nazaj na vrh. 1 urad. , J Nadalje poroča, da Je na zadnji seji Izvoljen kot pregledovalec knjig pri krajevnih društvih SDZ., da Je obiBkal sledeča'društva: št. 1. 1. 3, 4. 5. 7. 8. in 9 ter našel pri št. 1. 7. in 9. v redu vknjiženo pri ostalih društvih ' se morajo knjige prepisati in pri ne- ' katerih popraviti napake, zaostale 1 društva: št. 6. 10. 11. 12. 13. 14. 16. I 17. ln 18 bode poročal na^r.ugl seji. člana c. 233 Anton Kolenc, 31. L 1 in Ignac Koncilja, št. 14. SDZ. se iz- ' ročita vrh. zdravniku, za zdravniško preiskavo glede njih bolezni na nogah, ter poroča o Izidu na prihodnji j mesečni seji dne 27. Junija. Zadnje j omenjenemu čla^u Je prenehala teči I prva celotna bolniška podpora z dnem 16, aprila 1915. kateri Ima zlomljeno nogo. Brat tajnik poroča, da član c. 1035 Frank Rant, št. 1. SDZ., kateri boleha od 21. nov. 1914 na jetlkl mu z dnem-22. maja 1915 preneha prva celotna podpora v smislu zv. pravil točka 73. Predloži se zadeva člana c. 212 Louts Brodfalk, št. 9. SDZ. omenjeni član dela v tovarni za "Battery" In je bil zadnje dni bolan za zastruplje-njem s svincem in mesečni asesment plačuje sa prvi razred, mesto druze-zega 15 odstotki povišanjem, točka 61. stran sv. pravil 34 ln 63, ter konvencije zapisnik stran 11. pod Št. 13. "Battery worker" plačuje 15 odstotkov, višji asesment, se sklene, da se haroči društvu, da mora omenjeni Clan plačati od meseca junija t. 1. !»• iw iHfjN iN Mjtiata jilh idr aril, m | MMNiOmiiL VdH (4ranlikJ r*c*pti mni* Mt) v i B1yT i^m, fcJtrlrrdrjT >4*lrr' niwln — totf «4wilfc«. !■■■■ tm4i mhIm mJ- - - - 11^.—1l ■■ r . i,, m ■ l-tmik ^^gjl. ■■ ■VHjtTNi prwvivfi naittpiD pwse* SilB. »tov, tisar le Goenthers Sloven. Lekarna, ] AddUen Rd. v««al St Clair Am. NAZNANILO. j Tem potom se nasnsnja članicam I dr. "Napradne Slovenke", it 137 I SNPJ, da bo dne 8. junija oa redni I mesečni seji volitev delegatluj sa I lesto redno konvencijo, ki se bo vrti- | la v Plttaburgu. Pa^ Seeterskl posdrat I Frances Hudovsrnlk, tajnica.11 FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos* Kozely, 4734 Hamilton ave. Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — iPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. ,. (23-46) mM KDO JE PRAVIČEN? Kadar ste namenjeni hišo kupiti ali stavbišče (lot), obrnite se do mene. Nikar ne vprašujte na banki, če sem zanesljiv ali ne, ampak vprašajte tistega, ki je že od mene kupil, on vam pove, če sem zanesljiv ali ne. Vi greste na banko vprašat za nasvete in banka pa vpraša svojega odvetnika, in kak0 more on vedeti, če je ta ali oni zanesljiv. Rojak pozna rojaka, in doibro delo zasluži priznanje. Delavci so zgubili že mnogo milijonov radi propadlih bank, kdor pa ima svoj denar vložen v zemljišču, pa ne more denarja zgubiti. JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49th St. Central 6494 R. (45) Kje je? Spodaj podpisani bi rad zvedel kje se nahaja moja sestra Josipina Medved. Cenjene rojake prosim, da kdor ve za njen naslov, naj mi naznani, najraje bi pa videl' da se sama zgla-si, če bo čitala te vrstice. Nisem je videl že 16 mesecev »slišim pa vedno dosti od nje, kar mi nič ne ugaja. Ignac Medved, 705 E. 160th ,St. Collinwood ----- (45) Dekleta dolbijo takoj stalno in dobro delo. Oglasijo -naj se pri Lake Erie Iron Co. E. 63rd St. --(45) Soba za enega ali dva fanta brez hrane. 1125 Norwood Rd. —-;-1--(45) Stanovanje z dobro hrano za dva poštena fanta se dobi pri J. Novak, 602 s Bonna ave. -:- (45) Delo! Delof Ralhim 8 mož za šumsko delo in sicer za krije žagati. (Cut-ing Logs.) Delo je stalno, plačam po $2.25 do $2.50 na dan. To je samo zagozdarje, ki so vajeni delu. Hubert Mihic Pickens, W. Va. (45) g Pouk v angleMlnl in lepopis- □ □ Ju potom doplsovsnjs. V Cleve- B O landu, tudi a privatnim ufiite- D B I jam. Denar, ki as Žrtvuje za sa- □ B mo Izobrazbo, je najbolje nalo- B B len, In ne vzame ga ne kriza ne □ B vojna. Plilte za pojaanlla na B •LOV. K. tOLA. B •11» St Clair ave. (48)B Bt. CLpVELANO, OHIO. » B ■J. S. Jablonski, Slovenski fotograf jjB1.ii i, u '1 iflEIi m St Clair Ave. MM Broadway Izdeluje slike za ienitbe In druiinske alike, otroike slike, po najnovejši modi ln po niskih cenah. Za $3.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko aliko v naravni velikosti zastonj. NT VSE DELO JE GARANTIRANO. —■—■ J" ——1 .u Pravi starokrajaki brinjevec fn Cena 6 steklenic . . . $6.50 tU Cena 12 steklenic. . $13.00 Čista slivovka kuhana iz pravih jaMlft čeipelj. Cena 6 steklenic $6.50 T^L Cena 12 steklenic . . . $13.00 ^K/ p Imamo najfinejši tropinjevec in drožnik. I ga!. $2.25, $2.50, $2.75 Hg^i^i^S Pristna rudeča ohioska vina J^Mtt^^^ Gaiona . . 50, 55, 60 ta 65c B^lJjjT J Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. P lulSiJIVin,ka pot°da °b 5 10 u> ve,i*00'u 25 ■vnJ^OmJ 8*1* potods $2.00. Pri veijih naročilih je sod brez-I^JtgKJ plačen. Te cene so samo za na debelo. Naror ^------^ cilu nsj te priloži denar in natančni naalov. The Ohio Brandy Distilling Co. Prva slovenska družb« u prodajo finih p|js2. 6102-04 St Clair A«, - Cleveland, 0. llaBaBic^^MBgaggBSiieBi^^BiBEBPM m mmmmMuiwammwir FARE $322 j^DMLY BETWEEN^ \ LEVEIAND« BriMblUFFALO y SteM 11 T 1 h J 5 S^yi^gsrr^— « u.^ aa^r.-"OTY or BUFFALO- jg S CLEVE1AND—Daily, May 1st to Dee. 1st—BUFFALO B 5 1 igaSap^aga^a^aria'*** I a i Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. NIZKE CENE. Molke obleke.................$1.00 Ženakekiklje.....................SOc Molk« suknje.................$1.00 Ženske dolge suknje........$14>0 Jopiči................................SOc Ženske obleke................$1X10 The DIMM DRY CLEANING Co. 1574 E. 55th ST. 1084 A. J. D AM M, poslovodja. ■ I —— —— _ i mm« i i i ______.■■__L"* I JOSIP ISLOVENSKI p0- •f vUll ^grebni zavod, zaloga T f11 f1 Pohištva, pečij in barv. / b lh Kočije in avtomobili za v poroke, krste in druge Bmmma Prilike- Z/RA I CIGARETTES I VSE ŽIRA kupone^a« labko^zmsnja sa sf^j^^tk Izgotovljena, da zadosti okusu Slovencev c^/V*9 | "MRTVAŠKA ROKA" ] I i NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO". 1| i SPISAL DUMAS-LE PRINCE. "Gospod," reče, ' kar v glavo mi ne gre, kaj mislite. Vi govorite o mojih zaveznikih; ali bi bili tako dobri in mi povedali, kdo je moj zaveznik? Ali ne veste, da v tem trenutku nisem druzega kot portir gledališča Argentino? 'Kako se morem torej pečati z vami?" "To so bajke; gospod baron. Slab trenutek ste si izbrali, da skrivate svoje srčne bolesti, j Nam je jako dobro znano, da ste vi agent francoske vlade, in da delujete na to, da izpod-icopljete tla grofu Monte Cristo." "Jaz? — Jaz?" zakliče Dan-glars. "Jaz popolnoma ničesar ne vem o tem človeku, kot da i je poosebljena skrivnost." 'Govorite- gospod baron." "iSlišal sem govoriti, da je grof Monte Cristo postal žrtev velike tatvine, in vse njegove zadeve so sedaj zgubile mnogo upljiva." Pepino se pa zaničljivo na-l;-' smeje in zmaje z rameni, "In kaj so mu ukradli?" vpraša. "Nobenega denarja, pač pa I neko čudovito stvar, neki talis- | man, s pomočjo katerega je | vse dobil- kar je želel, da je za- I dostil ivoji maščevalnosti," < "To pripovedujte komu dru- < gemu," reče Pepino. "In kak- i šeti talisman je bil to?" ''Mrtvaška roka!" odvrne i Danglars. # * Pepkio prebledi in se strese. ".Ljudje govorijo," nadaljuje i baron, "da je grof Monte Cristo, ki je toliko časa slovel po s celi Evropi, popolnoma propadel, odkar so mu odvzeli talis- s man; in to je budi vse, kar jaz > f* vem." \ Pepino je imel v sebi one vr-ste vražje vere, ki počiva v srcu skoro vsakega Italijana. Za i te ljudi je vsaka beseda svetega pisma, vsako gibanje mašni-ka pri oltarju neka nerazumljiva skrivnost, katero prav posebno spoštujejo. s Pepino, predrzni in neustra- l šeni bandit, ki bi sicer pri trez- i ni pameti popolnoma mimo < ustrelil vsakega človeka« pri n katerem bi sumil nekaj zlatni- 1 kov, ta (Pepino ni imel poguma, I da bi le s šivanko zbodel mrt- ? vega človeka. Pač pa je 'bil pri- t pravljen poleg mrtvega človeka poklekniti in zmoliti molitev za dušo ranjkega! Zgodba, ki ■ mu jo je Danglars pravkar o- t menil in besede, katere je slišal od Pastrinija, so ga popol- s noma zmešale, in mnenje Pe- < pina napram grofu Monte Cri- i sto se je popolnoma spremeni- 1 lo. Strašno se mu je zdelo« da t nosi grof s seboj mrtvaško roko, katero je bržkone odrezal kakemu mrtvecu in ga tako v grobu onečastil. Pa če budi je zginila pri Pepinu simpatija, pa je ostala kljub temu hvaležnost \ in Pepino je prisegel rešiti živ- | Ijenje grofa, kakor je grof rešil I njegovo. j "Gospod baron," reče Pepi- i no, "kakor čudno je vse, fcar i ste mi pripovedovali, toda ni še ] dovolj, da vaših zaveznikov ne \ ; bi še bolj sovražil." ] "že zopet! — Toda kdo so < ti zavezniki? Povem, da jaz ni- 1 sem zapleten v -nobeno stvar 1 in-nimam nobenih zaveznikov." *'Ne zgubiva časa," odvrne i ibandit. "Ce mi odrečete. kar zahtevani, tedaj vas umorim." i "Prisegam vam, gospod, da se motite. iNapačno so vas po- i dučili. Jaz nikakor ne preganjam grofa." "Dobro- vrjamem vam, toda povejte mi, kdo je ukradel mrtvaško roko? Za to vam dam tisoč frankov." Ta predlog je ugajal Dang-larsu, in pripravljen je bil vse povedati. ž "Ali smem računati na vašo molčečnost?" vpraša Danglars. "Da, ekselenca," odvrne Pepino. 'IDobro torej, odštejte torej > j denar na mizo." "Vraga," zakliče Pepino, ko \ i našteje Danglarsu denar v ro- | , ke /'prokleto se vam nudi. To- * » da, vaša ekselenca naj premisli, I i da če mi niste povedali popolne r i resnice, ko, tedaj obljubim jaz, Pepino, podpoveljnik Luigi Vampe, da p potrojim svoto, katero ste že p prejeli. Toda opozorim vas pri si tem, da vsaka sleparija bo pla- in čana z umorom, če za las spre- ji menite resnico." pi ' Toda prisegam vam, da ni- m česar druzega ne veni o tem človeku." - h "Toda jutri ali pojutrajšneni di pa že lahko kaj zveste." v< "O, če je tako, poteni pa bo či že mogoče. Kje se dobiva?" ti "Ni potreba, da izbirava po- st seben prostor. Kakor hitro kaj o( zveste, lahko poveste vse one- gi mu možu, ki vam pove geslo: Zvestdba za Vampa in Pepina." vi "Toda kje bom dobil tega st moža?" hi "Povsod." , di ''In denar?" "Od ravno tega moža." v Po teh besedah se bandit po- g< slovi od Danglarsa. Bil je po- nj polnoma zadovoljen s svojim za uspehom in prepričan je bil, br da mu bo Danglarsova poželji-vost po denarju mnogo koristi- lit la. Iu v resnici si je tudi Dang- vt lars mel roke- ko ga je Pepino da zapustil. Upal je na nova bogastva. ja "Prav gotovo," je dejal, tn "boni spolnil svojo obljubo. v£ Malo dela je. malo težav, toda to mnogo denarja." ds Takoj je sklenil, da opusti ni svojo službo kot portir pri gle- m daliŠču Argentino, in zaziban v vt najslajše sanje je mirno zaspal kot najbolj nedolžni in mirni ni človek na svetu. - fr ENAJSTO POGLAVJE. Nepričakovan obisk. ^ A Ko je gospa Danglars zapustila iPariz, je sklenila, da se cc popolnoma ogne Francije, kajti za ženo, ki je 'bila že od svojih otročjih let navajena zabav 'l in elegance glavnega mesta, m mala mesta niso imela nobene pi privlačnosti. V Lyonu se je le vi toliko časa ustavila, da je njen pj prijatelj iDebray v Parizu pro- k dal njeno veličastno hišo, in p< ko je prejela denar, je odpoto- P vala proti Italiji. Ko je dospela gospa Dang- sc lars v Rim, se je nastanila v ho- p< teLu maestra Pastrini, in sicer na poseben način, tako da je m morala plačati dvojno takso 0 navadnih gostov. V Rim je do- gl spela s potnim listom, ki se je ai glasil na ime Servieres, odda- ki ljenega sorodnika njene rodbl- ž< ne- ki je bil bolan in je potoval g< po svetu za svoje zdravje. Po bi imenu Servieres je bila v hotelu tudi poznana. Hotel je za- vi puščala le proti večeru v moški bi obleki, nakar je odšla na drugo O] » mesto, kjer se je preoblačila v p; žensk0 obleko. V ženski oble- jt ki je obiskovala tudi gledališča, st Slučaj nanese, da se mnogo- st krat srečata dve osebi, ki se ni sicer ne bi dobili, če bi se še tako iskali. Tako je baronovka prvi večer, ko se je mudila v gladilšču, spoznala svojo hčerko. To je udarilo kot strela na njo; menila je, da pomeni to srečanje njeno smrt. Od tega časa naprej je sklenila, da ne obišče več gledališča, kjer je bil njen ponos, tako silno razžaljen. Proučevala je vse načine, kako bi Evgenijo odtrgala od gledališča in jo zopet uvedla v družbo. "Obiskala jo bom," je rekla, "govorila bom z njo, in poniža-na od sramote, bo padla pred menoj na kolena ter bo prosila ' odpuščanja." Toda ponosna dama se je , motila. — Dan po predstavi v , gledališču, se je baronovka po- 1 dala k neki stari ženski, kjer si je za malo najemnino preskr-I bela posebno sobo. Tu se je spremenila iz bolehnega- nila- ' deniča v močno in lepo gospo, . se zavila v šal in stopila v ele- 1 ga nt en voz. •'K gospodičnam d' Armil-ly f" je zapovedala kočijažu. Obe prijateljici ste pravkar prejeli bogato darilo njih im-presaria, in objete v ljubezen- ^ skem objemu ste jokali -veselja in sreče, ko začujete, da oibsto- v ji pred njiju stanovanjem ekvi-paža- in kmalu potem nekdo J; močno potegne za zvonec. "Ce se ne motim," zakliče , r Luisa, "je to danes ze stirnn-dvajseta kočija. Ali ni to pre- ^ več, ljubica! Štiriindvajset ko- ^ čij en sam dan pred istimi vrati? Ljudje bi mislili, da je tu t P stanovanje velikega državnika, 6 odličnega diplomata ali pa celo ^ grofa Monte Cristo." V tem trenutku se odpro p * • C vrata, in neka gospa, srednje starosti stopi v sobo. Bila je 1 hišna gospodinja obeh gospo- * dičen. Komaj je stopila gospodinja v salon, kjer ste stanovali Ev- R genija in Luisa, ko zakliče slednja, ne da bi pustila kaj časa ' za izgovor, napram hišni oskr- ] bnici: "Kaj pa je, Aspazija? Mislim, da sem vam že nekoč po- ^ vedala, da naju ne.smete nik- x dar motiti, kadar sva sami." "Oprostite," odvrne Aspazi- p ja, "toda če vaju motim, ni to r moja krivda. Dobro vem- da ; vajin ob tej uri ne smem motiti, toda spodaj je neka francoska dama, ki -ni hotela slišati nobe- ^ nih mojih zatrdil in je silila- da J1 mora na vsak način z vami go- 1 voriti." ''Ona sili!" ponavlja Evge-nija začudena nad usiljivostjo 11 francoske dame. "Dotbro, jaz ie pa ne maram sprejeti." "Oprostite, Ev genija," reče " Luisa. Poteni se pa obrne k Aspaziji in reče: j "Pravite, da hoče neka fran- 7 coska dama z nami govoriti?" "Da. gospodična." "E," vzklikne Evgenija, s ''kaj misli, če je francoska da- 1 ma, da ima zategadelj posebne ^ pravice! Naj nama pošlje svojo v vizitko, če je tako nasilna. As- 1 . . . i pazija, pojdite in ne pridite več * k nama. Če vam da vizitko, jo ^ položite na mojo obleko. — If Pojdite!" j Evgenija je govorila z gla- 3 som, kateremu se ni smelo zo- } perstavljati. Dobra gospa As- 1 I>azija si ni znala drugače po- t magati kot da se je umaknila. Obe prijateljici pa stopite k r glasovirju, kjer pričnete peti arijo iz opere Semiramis. Toda J komaj so bile odpete prve note, V že se vrata znova od'pro, in 1 gospa Aspazija prihiti vsa raz- 1 burjena v sobo. 1 "OP vzklikne Evgenija ne- s voljno, "na ta način nama ne i bo mogoče se pripravljati za opero. Moja ljuba gospa As- 1 pazija, škoro bi mislila- da vas j je obsedel hudoben duh ali da j ste zgubili svoj spomin. Ali i ste pozabili povelje, da ne sme i nihče k nama?" - * 1 j hteva, da vama izročim njeno Z karto." I "Pokažite nama njeno vizitko, Aspazija," reče Luisa, ko stegne roko. Aspazija stopi korak naprej | in izroči Luisi elegantno vizitko, kjer je bilo -citati z zlatimi črkami ime aristokratične dame. ''Ali jt mogoče ?" reče Luisa, ko pokaže karto Evgeniji. 1 "Baronovka Danglars," reče Evgenija. "Naj vstopi!" reče z malomarnim glasom. "Bleda si postala," reče Lui- i ^ sa. "Pomiri se, ljubica!" < "Močna sem in ne bojim se i očitkov svoje matere. Svobod- < l na irf prosta sem, in nikdar ne bom dovolila, da mi zopet na-denejo verige, s katerimi so me prej vezali." ( iPotem se pa vsede k glasovirju in da izrazi svojim čuti-lom s hitrimi in kričečimi glasovi glasovirja. Skušala je s I tem zadušiti vzdihe njenega _ srca, ki so proti njeni volji si- J lili na dan. Luisa pa sedi sanja- | vo in s povešano glavo pri njej. • Tudi njen srčni mir je bil ran- l jen. Zdajci vstopi baronovka Danglars. Bila je oblečena v priprosto črno obleko. S čipkami okrašena palerina je pokrivala njena ramena. Od narave je bila bleda, toda v teni trenutku se je pojavila na njenem licu lahna rudečica. Evgenija ji' gre polagoma nasproti, se spodobno prikloni pred njo in ji ihoče poljubiti roko. Toda baronovka Danglars ostane nepremična, in Evgenija vsa zažari v obraz. ''Da vas dobim v Rimu, gos-podičnareče baronovka, n "sem vam morala dati ime d' Armilly. Pred seboj imam torej gospodično d ' Armilly, kateri nikakor ni treba skazovati k nobene spoštljivosti napram p baronovki Danglars." b Ko je gospa Danglars spre- g govorila zadnje besede, je po- ti gledala na tovaršico njene hče- n re, ki je dobro razumela ta po- 0 gletd. Trestla se je kot žrtev, j< katera čaka svojega rablja. Po- n tem se pa baronovka ozre po sobi kot bi iskala z očmi stol, v kamor bi se vsedla. g "O, vsedite se, milostiva sl gospa," reče Evgenija živahno, c< toda ne dovolj hitro, da ne bi b baronovki preprečila izgovoriti sledeče besede: "Ne veni, če = imate pri" umetnikih iste nava- _ de kot kje drugje, to^a opozarjam vas, nikkakor nisem navajena stoje govoriti." Po teh besedah, ki so dovolj pričale, da zasramuje gospa baronovka obe dekleti, je postala Evgenija Meda kot mrlič, Luisa pa žareča kot oglje. "Milostiva gospa," reče Evgenija, ki je že zgubila vso svojo potrpežljivost, ''pri umetnicah vladajo iste navade kot drugje, posebno t.u v Italiji, kjer stoji aristokratija umetnosti na isti stopinji kot aristokratija rojstva." "E," odvrne ponosno baro- L novka z ironičnim nasmehom, ~ "prepričana sem. da je celo višja. Saj se vam vendar izkazu-zuje javna simpatija v gledališču. Toda Evgenija, mogoče ste me mislili vprašati, zakaj sem prišla. Pač ni tesko uganiti. Ko ste se posvetili gledališkemu poklicu, ste morali zavreči celo svoje družinsko ime, tako ste se sramovali tega poklica. ,'Xisi pa bila močna dovolj, Evgenija, da bi popolnoma pregnala stare navade," nadaljuje gospa Danglars z bolj prijaznim glasom. "Ostala si ista, Evgenija Danglars. In jaz, tvoja mati, imam pravico zahtevati — " "Jaz vas ne razumem, mati," reče Evgenija. "O, lahko me je razumeti. — > S svojimi nasveti hočem prekrižati napačne račune moje hčerke. To je moja dolžnost, Evgenijai in če si ti pozabita, kaj si meni dolžna, pa jaz nisem pozabila materinih dolž-nostij." '.Mati," šepeče Evgenija, v katere očeh se prikažete dve svitli solzi. "Tako dobri in prizanesljivi ste, zato sem vedno upala, da mi odpustite. Toda ne vrjemite, da se kdaj odpo-^ vem poklicu, kateremu sem sc • i ■">-.,. > . V. - Č ikJd t iiimnim življenjem vaše \lruž-o be. Ko sem pobegnila iz rodne hjše, ko sem preživela tisoče t» nevarnosti in nadlog na poto- 0 vanju, tedaj nisem nikdar mislila, da bi se vrnila kot mala, ;j razvajena deklica domov in po-t- nižno prosila odpuščanja. Jaz i- vas spoštujem — ljubim, toda, e to prosto in častno življenje mi je ljubše kot vaša hiša." i, "Dovolj, Evgenija," zakliče baronovka, k0 vstane. "Veni, e komu imam pripisati tvoje z zmote in bolečino, katero sem prestala onega večera. Če bi i- ob pravem času kaj enacega slutila, tedaj ne bi doživela sra-e mote, da postanem mati kome-I- dijantinje." e Dalje prihodnjič. e ___ Cuy, Prin. 1193 W. A. J. BUDNICK CO. Plumbing & Heating. 6723 St. Clair ave. Xaše delo je točno, ceno in jamčeno. V zalogi imamo vse v to stroko spadajoče potrebščine po nizkih cenah. Popravljamo in novo upeljemo. 1 jjMMMHHHH r I i H Zgorenja Slika predstavlja našega glavnega potovalnega zastopnika, Mr. Anton Šabec-a, • ( { ki se je podal na potovanje ; po zapadnih državah. Olbiskal J bo rojake po Californiji, Ore- \ gon, Washington, Idaho, 'Mon- j tana, Utah, Wyoming, Arizo- J na, New Mexico ter rojake po ! ostalih zapadn/ih državah. On ! je polno pooblaščen nabirati 1 naročnino, tiskovine in oglase j za naš list. Upravičen je posta- j vljati nove zastopnike in pre- J gledati poslovanje starih za- J stopnikov. Prosimo vse Sloven- J ce, da ga povsod prijazno in po j bratsko sprejmejo. J . "Clevelandska Amerika." ; shorI ; bank i I .h i** t 1 • la pm pravilih pl«Ž— dlMTI, Ico p>titirt< 1 T« 4% I ' t i • St. Clair and 56th /St. Priiput and H oran Superior and Addison. i i i ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦I + FRANK BRICELJ, 4 ! + 6026 St. Clair Ave. + \ + Expresman. ♦ Prevažam pohištvo in vsa-+ j ♦ kovrstne stvari. Postrež-♦ j ♦ ba točna in zanesljiva. ♦ j j + Tel. Princeton 1982 L. + I ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ j. JMIIIIIIIIIIHIMIIIIIL S I IZURJENI ZOBOZDRAVM, j g i Dr. A. A. j Kalbfleisch, I 6426 St. Clair Ave. | ; ; Govori te slovensko in hrvat- ; ; - j I ifcp. Točna postrežba, časo- ; j put na razpolago. Ženske ! ; strežnice. Edini zobozdravnii- ; ! j ki und v mestu, kjer te govori ; ; ! slovensko b hrvatsko. Urtdnc vrel J [ ! [ Od 9«30 do Ili30 dop. ; Od 1:80 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00rveter j I Telefon nrada: ! Eaat 408 J. Telefon BtanoTanja: Eddy 1856 M. milim.......r ^ 25c m 50C RICHTER CO. 74—80 , Washington * Street ^ New York, H.Y. iwifiififriH.a 1 . gya»(pi>iiij;ri; h- § POZOR! I ^ Pomlad je tu, treba je 0 § popraviti, kar je uničila 9 n zima pri gospodarskih po- ? I slopjih. Priporočam se za ? jj vsakovrstna popravila in ! 0 nova dela. Oglasite se se- X 9 daj. ker čas je ugoden. S * Delo izvršim v zadovolj* X 8 PRANK HOČEVAR. Stavbenik. X 1099 E- 64th St (66) 9 ■ A. EKOLAR, I I Slovenska gostilna. I . CAFE CARNIOLA 1 3222 LAKESIDE AVL I H i.. ...... I oU pripinh SIotmcm t I ,ohilea akiik Točaa peatro ■ |ba. Vedno sreiepUače. I _ ^ vas opravičuje v kratkem času do tega krasnega ^^^^^^ 9k iCuDOnOV darila ali katerega druzega. Kupon dobite v vsa- /jSBHHH kem paketu. 8-H0nt Union |f§|fl q j. 1 Kupite danes en paket in zbirajte kupone. Radi ■■■jI ocrap 1 obacco bodete žvečili 8-Hour Union, ker je najbolji tobak —« na trgu. Prinesite kupone k 8-Hour Union Tobacco Company, 2330 Ontario St. Cleveland, Ohio Union made