8 3 i 4 4 A 60100200 JSRFONJA KNJIŽNICA Primorski "dnevnik PošUiiui, piačana v guiuvun. Abb. postale 1 gruppo Cena 400 llT Leto XXXVI. St. 194 (10.714) TRST, nedelja, 24. avgusta 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* Oovcu pri Goren ji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Gospodarski vzroki in politično ozadje dogajanj na Poljskem Gdansk, največje poljsko prista-hiiče ob Baltskem morju je že deset dni paralizirano. Stavkajo delavci v drugih mestih ob Baltskem morju, prav tako je sko-T°j popolnoma paraliziran Szcze-Cln- Širijo se govorice o stavkah v Varšavi in ni izključeno, da bo ®*°vkovno gibanje zajelo tudi prestolnico. V trenutku, ko pišemo je p nalo znakov, da bi se stanje lahko v kratkem bistveno spremenilo in da bi delo v tovarnah zopet normalno steklo. Tovarne o-stanejo torej zaenkrat zasedene, P6 tem pa ne prihaja do izgredov, vse poteka mirno in brez incidentov, pa čeprav je — kot poročajo zahodni opazovalci — občutiti v zraku precejšnjo napetost. Stavke so v vzhodnih državah nekaj izrednega, saj predstavljajo ponikanje osnove sistema, po katerem formalno pripada oblast de-mvcem. že kot take so političen ]n ne zgolj gospodarski dogodek. T° velja tudi za Poljsko, pa če-P^ou je prišlo v tej državi že več-do stavk, ki so privedle tudi do konkretnih sprememb, ki niso °de ie gospodarske, ampak tudi "T če ne predvsem — politične. Stavke so namreč že dvakrat ime- * ra posledico zamenjave na vrhu Enotne delavske stranke, kot se Yadno naziva poljska partija: leto 1956, ob postopku destaliniza-Clie je prišel Gomulka takorekoč ZaP°ra na tajniško mesto; leta 1970 so prav stavke zrušile Gornikovo vodstvo in na oblast je Prišel Edivard Gierek. ,le1a 1976 Po so se delavci s stavko uprli Podražitvam. Kljub tej tradiciji, Ce lahko uporabimo ta izraz, pa s.° tudi na Poljskem stavke nekaj Krednegan odražajo namreč dej-sJvo, da je gospodarsko stanje v državi izredno, poleg tega pa so ,l7nptom premajhne učinkovitosti Političnih oblasti pri vzpostavlja-nlu notranjih ravnovesij in uslcla-icvanju z zunanjimi dejavniki, gospodarskimi in političnimi. , Povod za sedanja stavkovno gi-oonje je bil sklep vlade o podraži mesa, ne da bi se temu primerno zvišale plače. Ta sklep *°di v vrsto ukrepov, ki jih je sPrejela Babichova vlada, da pre-izredno hudo gospodarsko £fizo, v katero je zašla država in bi lahko imela za posledic o, do Poljska ne bo več sposobna odplačevali posojil, kar bi — v fnostavnih besedah — pomenilo b°nkrot države. Dejstvo, da so šli prvi ukrepi ? smeri podražitve cen na drobno Kbaja iz strukture poljskega gozdarstva; že vsa povojna leta s° cene živil sorazmeroma nizke Zadi številnih subvencij, ki jih Plačuje država. Dejanska cena ži-ie dvakrat višja od cene na drobno, razliko pa krijejo iz drsnega proračuna. To so ogromne vsote, saj so lansko leto do-le0le 40 odstotkov celotnega drsnega proračuna. Pri tem pa ie reba poudariti, da je zaradi sla-l?..razvitega kmetijstva in pomanj-živinoreje večji del tega de-|laria namenjen plačevanju živil * uvoza, kar izredno bremeni polj- Plačilno bilanco. Vladni ukrep I® Šel torej v smeri približanja maloprodajnih cen živil dejanskim rznim. cenam; cene so tako na-dsle za 40 do 70 odstotkov. Do podražitev je prišlo ob kon-,u junija; ponekod so začeli stav-že v prvih julijskih dneh, sta-le pa je pOStalo resno pred de-i dnevi- ko so delavci preki-mh delo v Gdansku. V tem pomembnem industrijskem središču i° delavci sestavili seznam zahtev, ,! /o jih predložili vladi. Gre za 1 točk, od katerih so nekatere zgolj Zpodarskega značaja (zamrznitev 11 >' druge pa izrazito politične-*° značaja (postavitev spomenika belavcem, ki so bili ubiti med stav-»n 1970, odprava cenzure, pri-mtnje svobodnega sindikata). O-^ °vna zahteva pa je bila v tem, J* se morajo predstavniki vlade Oovarjati z enotnim odborom javkajočih, ne pa z posameznimi Jevškimi sveti v zasedenih tovar-???• Ta zahteva pa že vsebuje ne-(Uun° priznanje avtonomnega sin-k ^tta in je bila prav zato jabol-*0 spora; predstavniki vlade so j? sprejeli šele ko so uvideli, da pVci pri njej odločno vztrajajo. : Eri tem pa je treba postaviti la n° Očnico med predstavniki de-vskega gibanja, s katerimi se po-I't’arja vlada in med disidenti, p.ed katerimi prednjačijo pripadni-'tOdbora za samozaščito države» rjfR, Zahodni tisk v zadnjih dneh dobršno mero špekulacije istove-. predstavnike te skupine s Predovniki stavkajočih delavcev. Besnica je drugačna. KOR je «** °b zadnjem dogajanju zelo ak-*n in njegov voditelj Jaček Ku-V je najglasnejši, kot da bi bil jglelj stavkovnega gibanja. De-nsko pa se politični program gi- banja KOR začenja tam. kjer se konča program stavkajočih delavcev. Stavkajoči postavljajo kot zadnji cilj avtonomni sindikat zato, da bodo lahko ščitili svoje pridobitve, ekonomske izboljšave in kupno vrednost plač, Za Kuroi.a in ostale disidente pa je avtonomni sindikat začetek boja, začetek alternativne oblasti ki ima cilj, da zruši sedenji sistem. O stavkah pa sam Kur,m pravi, da niso umestne, ker država preživlja prehudo gospodarsko krizo, da bi lahko ugodila zahtevam delavcev. Ni naš namen, da bi tu ocenjevali dejavnost disidentov in analizirali umestnost njihovih zahtev; treba pa je bilo pojasniti razlilce med njimi in stavkajočimi tudi zato, da bo razvidno, da posnloševanje vsega negodovanja na Poljskem škoduje predvsem boju delavcev. Poljske oblasti so od vsega začetka dokazale, da so prav te razlike bistvenega pomena. Tokrat iz Varšave niso poslali policije nad stavkajoče, kar se je v preteklosti vedno dogajalo, pa tudi obsodili jih niso za sovražnike države. Vlada torej razume nekatere okoliščine in jih upošteva. Delavsko gibanje je tako vostalo nov dejavnik, s katerim se morajo soočati oblasti pri naporih za vzdrževanje ravnotežja v tako labilni stvarnosti kot je Poljska, v kateri je treba upoštevati elemente, ki niso ztmčilni za nobeno drugo državo vzhodnega bloka: izredno i močna katoliška cerkev, velika stopnja čuta narodne zavesti, zgodovinsko sovraštvo do vzhodnih in do zahodnih sosedov, dejanski obstoj notranje opozicije, ki jg vodijo disidenti, ki jih na Poljskem ne preganjajo kot v nekaterih drugih državah. Tudi ti elementi so vplivali na stališče, ki so gd zavzele oblasti in ki je zelo jasno. V mejah možnosti bodo ugodile zahtevam delavcev, ne bodo pristale pa na mntisocialistične» zahteve «vriniencev. ki nimajo nič skupnega z delavskim razredom*. Edward Gierek je bil pri tem kategoričen: dejal je, da je socialistična ureditev edino jamstvo za ohranitev neodvisnosti Poljske in nedotakljivosti njenih meja. Sedaj, po začetku pogovorov z enotnimi odbori, je že jasno, kje je meja, preko katere Gierek ne bo mogel: Ta meja je v priznanju obstoja stalnih alternativnih organov, kot bi bil svobodni sindikat, kar je v nasprotju s sedanjim sistemom. Pač pa je dopustno občasno posvetovanje in pogajanje s predstavniškimi telesi in je dopustno tudi. da bi bili v uradnem sindikatu tudi predstavniki sedanjih stavkovnih odborov. Kljub temu, da obstajajo še velike razlike med stališči oblasti in stavkajočimi, bo verjetno prišlo na tej osnovi do kompromisa kar zadeva politične zahteve delavcev. Objektivne težave bodo nastale z ekonomskimi zahtevami, ko se bo izkazalo, da Poljska ni kos primanjkljaju, s katerim se bo morala spoprijeti, ko bo pristala na zahteve delavcev. Pri reševanju tega vprašanja je Zahod pripravljen ponuditi Poljski široke možnosti kreditiranja. Tudi to je dokaz, da zahodni svet, ob razu mevanju za zahteve delavstva, podpira tudi sedanje oblasti. Te oblasti pa uživajo tudi podporo Sovjetske zveze in to daje upati v miren konec stavkovnega gibanja znotraj meja Poljske. V Evropi odigrava Poljska pomembno vlogo. Prav na Poljskem se je začela Brandtova ostpolitik in trenutek, ko je bivši kancler pokleknil pred spomenikom žrtvam nacizma, bo ostal zapisan v povojni zgodovini. Poljske oblasti so vsa ta leta iskale ravnovesja in so gradi le pomembno politiko na relaciji Vzhod - Zahod. Njihov zadnji pred log, da bi po madridski konferen ci o varnosti in sodelovanju v Ev ropi pripravili v Varšavi konferen co o razorožitvi v Evropi, je žel ugodne odmeve na Vzhodu in na Zahodu. Destabilizacija Poljske v tem kočljivem trenutku bi torej o-grozila vse napore za krepitev varnosti in sodelovanja v Evropi. Dejstvo, da je prav zaradi zadnjih dogajanj Schmidt odpovedal obisk v Vzhodni Nemčiji je jasen dokaz -a to. Odtod torej izredna previdnost vsega zahodnega sveta pri ocenjevanju dogajanj na Poljskem. Isto previdnost je občutiti v cerkvenih krogih, pa tudi v vzhodnem bloku so reakcije izredno umirjene. Na Zahodu prihaja sicer do izraza solidarnost z delavci, vendar predvsem kot sindikalno vprašanje. Dogajanja v Gdansku in drugih mestih so torej notranje vprašanje, ki ga morajo oblasti rešiti znotraj meja države; vsako vmešavanje bi ne bilo udarec le za boj delavstva na Poljskem, ampak tudi za prizadevanja za politiko miru in popu ščanja napetosti, ki kljub vsemu, vsaj na stari celini, šr ni propadla. BOJAN BREZIGAR SINOČI V PROSTORIH LADJEDELNICE LENIN V Gdansku končno stekla pogajanja med predstavniki vlade in delavcev Pogajanja tudi v drugih mestih - Spet vzpostavljene telefonske zveze z Gdanskom - Disidenti še v zaporu - V torek zasedanje centralnega komiteja enotne delavske stranke - Zadovoljstvo nad zadržan jem umshingtonske vlade GDANSK — Sinoči so končno stekla pogajanja med predstavniki poljske vlade in stavkajočih delavcev za premostitev hude krize, ki je v zadnjih desetih dneh zajela Poljsko. Stavke se sicer še nadaljujejo, vendar pa daje dejstvo, da so se končno začela pogajanja, upati na rešitev v sorazmeroma kratkem času. Predstavniki vlade in delavcev se pogajajo tudi v Szczecinu, v Gdyniji in v drugih krajih. Sklep o začetku pogajanj o začetku pogajanj so sprejeli na dopoldanskem srečanju med predstavniki enotnega odbora stavkajočih in krajevnih oblasti. Že predsinočnjim pa so se predstavniki delavcev sestali s podpredsednikom poljske vlade Ja-gielskim; na sestanku so razpravljali o pogojih, ki bi jim bilo treba zadostiti, da se lahko začnejo pogajanja. Predstavniki delavcev so postavili tri pogoje: odprava političnega nadzorstva nad delavci, ki prihajaj) v ladjedelnico Lenin, jamstvo, da ne bo represalij nad tistimi delavci, ki so angažirani v enotnem odboru stavkajočih in da oblasti takoj vzpostavijo telefonske zveze med Gdanskom in drugimi poljskimi mesti; te zveze so bile prekinjene deset dni. Na sestanku, ki je bil včeraj dopoldne so predstavniki oblasti seznanili delavce s sklepom, da bodo ponovno vzpostavili telefonske zveze. Policijsko nadzorstvo so baje ne- koliko omilili, kar pa zadeva vprašanje represalij so poudarili stališče vlade, ki sta ga že pred dnevi iznesla premier Babiuch in partijski tajnik Gierek in iz katerega je razvidno, da vlada ne obsoja stavkajočih. Na tej osnovi so se torej začeli razgovori. Delegaciji sta se sestali ob 20. uri po krajevnem času (18. po italijanskem času) na sedežu ladjedelnice Lenin v Gdansku in v trenutku, ko poročamo, sestanek še traja. Voditelj enotnega odbora stavkajočih Lech Walesa je j>red začetkom seje dejal, da je možno, da bodo pogajanja trajala vso noč. Enotni odbor stavkajočih zastopa 331 podjetij. Delavci so sprejeli sklep o začetku pogajanj z velikim navdušenjem. Napetost, ki je trajala že ves čas stavke in se je iz dneva v dan stopnjevala, se je tako včeraj končno polegla in ob uri. DRŽA VE BREZ JEDRSKE OBOROŽITVE PROTESTIRAJO Jedrska energija je le za bogate države Govor jugoslovanskega predstavnika Edvarda Kljuna ŽENEVA — Države, ki razpolagajo z jedrsko tehnologijo diskriminirajo ostale države, ki želijo jedrsko energijo izkoriščati za pridobivanje električne energije in v druge miroljubne namene. To je vsebina številnih govorov v odboru konference za spremembo sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Predstavnik Senegala Falilu Kane je izjavil, da ni afriške države, ki si ne želi izkoriščati jedrske energije. Voditelj filipinske delegacije pa se je zavzel, da bi Mednarodna agencija za jedrsko energijo posvečala večjo pozornost miroljubnemu izkoriščanju jedrske energije, ne pa da se omejuje na prevzemanje jamstev ob izročanju jedrske tehnologije in goriva. Član jugoslovanske delegacije, veleposlanik Edvard Kljun je poudaril, da so države z jedrsko tehnologijo v zadnjih petih letih sprejele več omejitev izvoza jedrske tehnologije. Pri tem je Kljun naštel več takih omejitev, ki so jih sprejele Kanada, Avstralija, Finska in še posebno ZDA, kjer je senat leta 1978 sprejel ukrepe, ki neposredno omejujejo preskrbo tretjih držav z jedrskim gorivom. Prav tako se obnašajo države članice tako imenovanega «London-skega kluba», ki se zelo samovoljno obnašajo do kupcev jedrske tehnologije. Brez pravih vzrokov so razveljavile 25 pogodb o dobavi opreme in goriva, s tem so oškodovali tudi jedrsko centralo v Krškem. Omenjene odločitve so povzročale dodatne stroške in podaljšale gradnjo. Zato se je Kljun zavzel, da mora bodoči .sj»razum o prepovedi širjenja jedrskega o-rožja preprečiti tudi podobno obnašanje. Rte brigade grozijo Pcrtinijii RIM — «Rdeče brigade grozijo Pertiniju s smrtjo.* To novico jg zbral dopisnik tednika «Og-gi», ki se mudi v Val Gardeni. Sam predsednik republike je novico potrdil ter izrazil veliko zaskrbljenost «ne zaradi svojega življenja temveč predvsem za življenje mladih telesnih straž, ki mu venomer sledijo.* Končano zasedanje o mednarodnem pravu BEOGRAD — Po zaključku kon ference svetovnega združenja za mednarodno pravo je doktorica Smilja Avramov, nova predsednica združenja, izjavjla, da to srečanje predstavlja uspeh ne le zaradi velikega števila ^rž.av, iz katerih so v Beograd prispeli pravniki ampak tudi po doseženih rezulta- tih. Temu v prid govori dejstvo, da so vse resolucije na konferenci sprejeli s konsenzom. Ko je govorila o nalogah, ki jih ima kot nova predsednica, je še dejala: «Glede na to, da so vsa vprašanja, ki jih mora svetovno združenje reševati, univerzalna, pomeni, da jih je, potrebno tudi univerzalno reševati. Zategadelj se bom prizadevala, da še čim več neuvrščenih držav vključi v nadaljnjo izgradnjo in uresničevanje mednarodnega prava.* ko so se začela pogajanja, so se v ladjedelnici razlegli zvoki poljske himne, takoj nato pa himne «Bog reši Poljsko*. Sicer pa je včerajšnji dan potekal zelo mirno. Novost v zvezi s stavko ni bilo, če izvzamemo dejstvo, da so oblasti po preteku preventivnega zapora 48 ur izpustile skupino disidentov, med katerimi voditelja organizacije KOR Jačka Kurona, vendar so jih takoj nato zopet aretirali. Ta postopek je baje dokaj običajen, saj omogoča pripor, ne da bi moralo sodstvo izdati zaporni nalog. Oblasti so torej uveljavile, v trenutku ko se začenjajo pogajanja z delavci, trdo roko v odnosih z disidenti. Dogajanjem v Gdansku sledijo seveda z izredno pozornostjo vsi poljski voditelji, predvsem še člani partijskega vodstva v Varšavi. Včeraj bi se moral sestati centralni komite enotne poljske delavske stranke, vendar so sejo odložili na torek, očitno zato, da bodo razpravljali o stanju, ko bo že znan izid pogajanj med delavci in predstavniki vlade. V zvezi s torkovim sestankom se širijo najrazličnejše govorice; omenimo naj le, da angleški tednik Observer nakazuje možnost odstopa Edvvarda Giereka, vendar gre po vsej verjetnosti za običajna ugibanja, ki so jih tuji listi v teh dneh prepolni. Dejstvo pa je, da je glasilo poljske partije Trybuna ludu včeraj avto-kritično ocenila sedanje stanje in poudarila, da je treba zmanjšati birokracijo ter spremeniti sedanji sindikalni sistem, ki je neustrezen. Tudi v tujini včeraj ni prišlo do večjih premikov. Vsekakor pa ji pomembna vest-, da je poljski . veleposlanik v ZDA Spasovvski včeraj izrazil zadovoljstvo nad zadržanjem vvashingtonske vlade v zvezi z dogajanji na Poljskem in je poudaril, da je sodelovanje med ZDA in Poljsko koristno za reševanje poljskih vprašanj. V Sovjetski zvezi je tisk zopet poročal o ^prekinitvah dela*, vendar tudi tokrat ni bil ne polemičen ne napadalen, ampak se je omejil le na skopo poročilo o dogajanju. V Bonnu pa so ugodno komentirali odločitev kanclerja Schmidta, da ne odpotuje na obisk v Vzhodno Nemčijo. Poudarili so tudi, da do obiska ne bo moglo priti pred političnimi volitvami, ki bodo 5. oktobra. Voditelj opozicije, krščanski demokrat Franz Josef Strauss pa je izkoristil priložnost, da je ponovno napadel kanclerja Schmidta in njegovo «ostpolitik». TOKIO — Japonska ustanova za varstvo okolja je izdala okrožnico, s katero namiguje, da se v njenih teritorialnih vodah širi nevarnost radioaktivnega onesnaženja morja, ki jo je v četrtek zjutraj povzročil izbruh požara na sovjetski jedrski podmornici. Strokovni izvidi pa so pokazali, da o radioaktivnosti ni sledu. BAZOVICA 1930 V nedeljo, 7. septembra, ob 17. uri pred spomenikom ENOTNA SPOMINSKA SLOVESNOST OB 50-LETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV mmm LIMA — Ob 150-letnici smrti legendarne osebnosti Južne Amerike, venezuelskega vojskovodje in politika Simona Bolivarja, se bodo decembra letos zbrali v kolumbijskem mestu Santa Marta voditelji držav članic andskega pakta. Srečanja se bodo udeležili voditelji Peruja, Bolivije, Kolumbije, Ekvadorja in Venezuele. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIOIIIIIIIIimilllllllMIIIIHtUlllltllllllllimillllllltlllllllllllllllltlllllllllllllllinMIIIIIIHIIIimMlllllllltlllUlMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlM V ODGOVOR Nfl PROTESTNE STAVKE DELAVCEV VOJAŠKA HUNTA JI PROGLASILA IZREDNO STANJE V ŠAL VAD0RJU Oborožene sile so zasedle elektrarne, pošte in pristanišča SAN SALVADOR - Položaj v San Salvadorju se je v zadnjih u-rah še zaostril, potem ko je vojaška hunta preglasila zasilno stanje in odredila vojski, naj zasede vse elektrarne, vsa pristani šča, pošte in vodovodne centrale. Uslužbenci teh objektov so avtomatično prešli pod poveljstvo oboroženih sil. Hunta je sprejela ta ukrep, potem ko so delavci v znamenje protesta proti nazaHn-aški politiki ':'4 ii Deklica je prinesla šopek cvetja materi v zasedeno tovarno (Telefoto AP) vojske zasedli električne centrale, kar je imelo kot posledico, da je v vsej državi zmanjkala električna energija. Člani oboroženih sil so izvedli, tako poročajo iz salvadorskega glavnega riiesta, vso akcijo, ne da bi naleteli v elektrarnah in drugod na najmanjši odpor. Delavci so se namreč dobro zavedali, da vojaki čakajo le na pretvezo, da bi se lahko po-služili orožja. Član hunte Jose Morales Erlich jc medtem sporočil, da je vlada sprejela zahteve delavcev, da spet sprejmejo v službo 35 uslužbencev, ki so jih odpustili, ker so se udeležili splošne stavke prejšnje nedelje. Generalni sekretar revolucionarne demokratične fronte Salvadorja Guillermo Ungo je opozoril na nevarnost oboroženega posega v San Salvadorju ter istočasno obtožil Združene države Amerike, da pripravljajo vojaški poseg, da bi zagotovile obstoj sedanje vojaške hunte. Guillermo Ungo živi trenutno v Peruju in je v svojih obtožbah tudi dejal, da računa vlada Združenih držav na podporo nekaterih srednieameriških držav, kjer so na oblasti vojaške diktature. norama ugodno ocenil delovanje julijskih gospodarskih odlokov. Leti naj bi omilili gospodarsko krizo v Italiji in prispevali h gospodarski stabilizaciji. BUKAREŠTA — Tajnik španske komunistične partije Santiago Carrillo je dopotoval iz Beograda v Bukarešto, kjer so ga pričakali najvidnejši predstavniki romunske vlade. Včeraj se je v spremstvu Nikolaja Ceausesca udeležil slavnosti ob obletnici osvoboditve. RIM — Zakladni minister Pan-dolfi je v intrvjuju za tednik Pa- Na včerajšnji tiskovni konferenci nič novega BOLOGNA — «čeprav smo pri preiskavi dosegli vidne rezultate, vam o teh zaradi sodne tajnosti ne bomo poročali.* Tako je pričel na včerajšnji tiskovni konferenci namestnik državnega pravnika dr. Persi-co, ki ni posredoval časnikarjem nobene konkretne vesti o poteku preiskave o bolonjskem pokolu. Ob prisotnosti kvestorja Fer-ranteja in majorja karabinjer jev Rosignolija je Persico od govarjal predvsem na vpraša nja v zvezi s prevratniškim de lovanjem v desničarskih orga nizacijah ter poudaril, da Luca De Orazi in Guido Naldi nista vpletena v bolonjski atentat. Kar se tiče skrivnostnega člana tajne službe pa je povedal, da je ta deloval v okviru svojih pristojnosti. Med tiskovno konferenco je bolonjska kvestura razdelila časnikarjem identikite štirih o-seb, ki so jih sestavili na podlagi pričevanj očividcev, ki so se 2. avgusta mudili na železniški postaji. .............................—......... «Bilo je zelo lepo, zelo me je razveselilo» Prvo polovico tedna sem preživel v Ljubljani, kjer sem dva dni zaporedoma šel na festivalne predstave v Križankah. Izkušnja je bila zanimiva, saj je bila prvi večer na sporedu finska baletna skupina, ki je z nordijskim smislom za mero prikazala islandsko zgodbo iz dvajsetih let, drugi večer pa kolumbijski folklorni an sambel, o katerem je dovolj reči. da je na odru eksplodiral kot cocktail erosa in barv. Ko sem, poživljen od vseh teh nasprotujočih si vtisov, še bežno preletel program, ki ga je Festival letos nudil Ljubljančanom, si nisem mogel kaj, da bi melanholično ne pomislil, kako vse drugačno za tohlo, zaprašeno in zastarelo je tržaško kulturno poletje. V Ljub- ljano prihajajo umetniki z vseh štirih vetrov in prinašajo s sabo novosti sodobnega življenja, Trst pa se opaja ob operetah.. Krivdo za to ne gre pripisati samo kulturnim delavcem, ki se stavi ja jo programe, temveč pred vsem občinstvu, ki jih z navdušenjem sprejema. Gre za potezo v tržaškem značaju, ki jo je zašle diii tudi na političnem polju: izraža se v zapiranju oči pred real nostjo in v zatekanju v neko ko lektivno in mitično detinstvo, ki raste iz nebogljenih spominov na stare avtonomije in na avstro ogrsko monarhijo. Kot v potrdilo tem ugotovitvam so me ob povratku v Trst na zidovih pozdravili črno-žolti štirijezični napisi ob obletnici rojstva Franca Jožefa. Menda ni mesta na svetu, še v monarhistično obsedeni Angliji ne, kjer bi bilo kaj takega mogoče. Pojav je tako nenavaden in po svoje tako grotesken, da se velja ob njem pomuditi in razčleniti vzroke takšne napojmljive popularnosti cesarja, ki v svoji dolgi življenjski dobi gotovo ni briljiral zaradi svojih kvalitet. Kljub dobrodušnemu izrazu je bil Franc Jožef v bistvu tragična osebnost: in to ne samo zaradi svojih družinskih nezgod (ubili so mu brata, ženo, prestolonaslednika, njegov sin pa je napravil samomor), tem več predvsem zaradi svoje nesposobnosti, da bi razumel čas, v katerem je živel. To je bil čas izrednih socialnih, narodnostnih, tehničnih vzponov, ki so v samih temeljih pretresali avstro-ogrsko monarhijo. Od svojega nastopa na prestol proti koncu revolucionarnega 1848. leta pa vse do svoje smrti, se je Franc Jožef trdovratno upiral, da bi se soočil in spoprijel z realnostjo, ki je kipela okrog njega. Hotel je ostati «po-slednji evropski monarh starega kova» in v tem tudi imenitno uspel. Če bi si od samega začetka za dal cilj, da uniči monarhijo, na čelo katere ga je postavila usoda (on sam je bil seveda prepričan, da je o tem odločala božja milost), bi te naloge ne mogel opraviti bolje. Zakaj torej kljub takemu polomu tolikšna popularnost med tržaškim občinstvom? Na to vprašanje bo vsakdo omenil red, blaginjo, pravičnost, ki so baje vladali v stari monarhiji. Na nered, skrajno bedo, nepravičnost so ljudje pozabili. A mislim, da je ta odgovor prehiter in preplitek. Mogoče je treba iskati globlje, prav v tiste poteze cesarjevanja Franca Jožefa, ki sem jih zgoraj o-menil; v lagodno odklanjanje odgovornosti, v trmasto vero v svoj prav, v površno ocenjevanje dogodkov. «Es war sehr schbn, es hal mich sehr gejreuU (Bilo je zelo lepo, zelo me je razveselilo) s temi besedami je pokojni cesar sklenil vsako uradno ceremonijo. Ali niso te besede kot nalašč tudi za marsikaterega sodobnega Tržačana? Mesto propada, življenje sodobnega sveta se steka v druge struje, a mi se spominjamo Franca Jožefa: *Es war sehr schbn, es hat mich sehr gefreut...» JOŽE PIRJEVEC Primorati dnevih TRŽAŠKI DNEVNIK 24. avgusta 1980 V NEDELJO, 7, SEPTEMBRA, V BAZOVICI Osrednja proslava 50-letnice ustrelitve bazoviških junakov Po pozdravu predsednika deželnega sveta Collija bo slavnostni govor imel dr. Dorče Sardoč - Kulturni program in proglasitev zmagovalcev na natečaju za ureditev spominskega obeležja Odbor za proslavo bazoviških Junakov Je v preteklih dneh razpravljal o poteku priprav za o-srednjo spominsko slovesnost ob 50-letnici ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki bo v Bazovici 7. septembra 1980 ob 17. uri. Odbor z zadovoljstvom ugotavlja enotnost Slovencev in narodnostno mešanih kulturnih in družbenopolitičnih organizacij v Italiji. Ta velika enotna spominska slovesnost se bo začela v središču Bazovice z zbiranjem udeležencev proslave, ki se bodo v sprevodu napotili k spomeniku. Tu bo stala velika ploščad, na katero se bodo razmestili naši združeni pevski zbori in igralci. Ob 17. uri se bodo športniki v dresih s trakovi v narodnih barvah spustili v koloni s pobočja bližnjega brda in zased- li določene pozicije na ploščadi in ob njej. Program bo obsegal poklon junakom z zbranostjo kratke tišine, polaganje vencev, nastop predsednika deželnega sveta Furlanije-Juiijske krajine Maria Coliija, ki bo spregovoril v italijanščini in nastop Dorčeta Sardoča, soborca bazoviških junakov, ki bo v imenu vseh Slovencev podal osrednji spominski govor; združeni pevski zbori in igralci bodo izvajali pri- ložnosten program. Režija proslave je poverjena Jožetu Babiču. Za sceno je poskrbel Klavdij Palčič. Odbor za proslavo bazoviških žrtev je tudi razpravljal o natečaju za ureditev spominskega obeležja in z zadovoljstvom ugotovil, da je razpis uspel, tako da bo ob tej priložnosti lahko prišlo do proglasitve zmagovalcev In javne razstave prispevkov vseh udeležencev natečaja. 6. septembra, na dan ustrelitve, bo odbor, kot običajno, položil venec na grob bazoviških junakov na tržaškem pokopališču. Istega dne bo delegacija odbora položila venec tudi na spomenik bazoviških junakov v Kranju. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV FANTOVSKA IN DEKLIŠČINA BOSTA ŽE PRIHODNJI ČETRTEK V repentabrski občini potekajo zadnje priprave na Kraško ohcet Domačini imajo polne roke dela - Slovesna poroka obeh letošnjih parov bo v nedeljo Le še štirje dnevi nas ločijo do četrtka, ko se bo v repentabrski občini začela naša največja etnografska In folklorna prireditev »Kraška ohcet*. Ta dan se bodo obe bodoči nevesti — Nadja Lazar in Tatjana Miletič — ter bodoča ženina — Robert Stranščak in Peter Suhadolc — poslovili od «ledih stanu*, in sicer z dekliščino na Colu in fantovsko v Repnu, za dobro razpoloženje in za ples pa bo ta dan poskrbel ansambel TAIMS. V naslednjih dneh bo še ples in prevoz bale, v nedeljo, ob 10. uri pa bo pred cerkvijo na Repentabru slovesna poroka obeh parov, seveda ob prisotnosti številnih «ohcetarjev» in narodnih noš s Tržaškega in Goriškega (mimogrede naj omenimo, da je zborno mesto narodnih noš ob 9.30 pred cerkvijo). Sledil bo običajni ceremonial, in sicer povorka v Repen, predaja nevest, poročno kosilo in popoldne ples z narodnozabavnim ansamblom «Toneta Kmetca*, ki se bo zavlekel tja do polnoči, ko se bo vse končalo. Tu naj povemo, da je Kmetcev ansambel iz Ptuja, in je v Sloveniji zelo znan, saj potegne skoraj vsako leto prvo nagrado na znanem ptujskem festivalu. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMimiiniimiiiMiiiiiiiiiiiKiiiMiiiniiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiMMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiia Položaj na pokrajini še vedno na mrtvi točki V prvih dneh tega tedna se bodo verjetno sestale delegacije petih u-stavnih strank — KD, KPI, PSI, PSDI in Slovenske skupnosti — da bi preverile možnost rešitve sedanje krize na tržaški pokrajini in sestave novega odbora. Pobudo o sklicanju takega sestanka bo prevzela socialistična stranka, ki je v prejšnjih dneh izvedla »miniposvetovanje* med političnimi silami o tem, ali je mogoče najti dogovor med ustavnimi strankami za upravljanje tržaške pokrajine. O umestnosti sklicanja takega sestanka je v petek zvečer razpravljalo pokrajinsko vodstvo socialistične stranke. O poteku sestanka niso objavili nobenega poročila, tudi zaradi tega ne, ker niso zadnja posvetovanja prinesla nobenih novih elementov, ki bi lahko premaknili položaj z mrtve točke. Iz neuradnih vesti in govoric, ki krožijo v tržaških političnih krogih, bi lahko sklepali, da je odpadla vsakršna možnost obnovitve leve uprave, ker je Krščanska demokracija izrazila ostro nasprotovanje takemu odboru. V sedanjem trenutku obstajata torej samo dve možnosti: ali sestava manjšinskega odbora Liste za Trst, ki lahko sama — s svojimi enajstimi pokrajinskimi svetovalci — izvoli svoj odbor, ali pa odbor KD in laičnih strank (PSI, PSDI in SSk) z zunanjo podporo Liste za Trst. Za slednjo rešitev se poteguje predvsem Krščanska demokracija, medtem ko imajo socialisti glede take rešitve resne pomisleke. Pa tudi v sami LpT si mnenja — kot ponavadi — niso enotna. Tržaški župan Cecovini ne nasprotuje taki rešitvi, ker bi na ta način lahko bolj mirno upravljal občino, ko pa bi lahko računal na bolj umirjeno opozicijo KD, pokrajinska svetovalska skupina liste pa ne soglaša z županom, ker bi rada sama prevzela v lastne roke vajeti pokrajinske uprave. Skratka, položaj je še vedho na mrtvi točki, pa tudi nameravani sestanek ustavnih strank ne bo mogel kaj bistvenega spremeniti. Vedno bolj pa se utrjuje prepričanje, da novemu predsedniku pokrajine s poizvedovalnim mandatom, sociali; stu Carboneju, ne bo na prihodnji seji pokrajinskega sveta 1. septembra preostajalo drugega, kot da vrne mandat. VČERAJ ZJUTRAJ OB NAVZOČNOSTI OBČANOV IN PREDSTAVNIKOV OBLASTI V miljski ladjedelnici Alto Adria tico so splavili petrolejsko ladjo illfili Včeraj zjutraj nekaj pred deseto uro je v miljskih hribih odjeknilo praznično tuljenje siren. Tisti hip je s tirnic v ladjedelnici Alto Adria-tico lahkotno zdrknila v objem vzva-lovanega zalivčka motorna petrolejska ladja »Divina* in tedaj so vetrovni sunki ponesli daleč naokoli burno ploskanje množice, ki se je zbrala ob ladjišču, da bi pozdravila pomembno delovno zmago 430 la-djedelcev in jim s svojo navzočnostjo vlila trdnejšega zaupanja v prihodnost. Motocisterno »Divina* je sposob nemu miljskemu delavstvu naročil livornski ladjar D'Alesio. Zaupal mu je tudi izgradnjo dvojčice »Ar-denza*, ki bo nared oktobra. Gre za plovili svojevrstnih značilnosti, če upoštevamo, da sta namenjeni prevozu nafte in njenih izdelkov. «Divina» je dolga samo 73,5 in široka 14 metrov, njena nosilnost pa znaša 2.000 ton. Čemu tako omejene razsežnosti? Zato, ker si jo je ladjar zamislil za priobalno plovbo in reči je treba, da se bo skupaj z dvojčico prav gotovo pošteno odre- MlllllllflinilllllllHIIIIIIIMmilMIIMIIflHIMIMIIIIIIIIlIllIMlIllumilllMIIIIIUIIIIMIIIIHIItllllinillllllllllimMIH 00 JUTRI 00 TORKA Predstavnik EGS Burke na obisku v našem mestu Jutri bo prišel na uradni obisk v Trst posebni komisar za prevoze pri EGS prof. Richard Burke, ki se bo srečal tudi s predstavniki naše dežele in z njimi poglobil vprašanja, ki zadevajo velike infrastrukture v Furlaniji - Julijski krajini. V torek pa se bo prof. Burke udeležil slovesne otvoritve XXI. mednarodnega simpozija o »Organizaciji prevozov in njihovi vključitvi v evropsko gospodarsko stvarnost*. Simpozij, ki se ga bo v imenu italijanske vlade udeležil tudi podtajnik ministrstva za prevoze Caldoro, bo na tržaškem vseučilišču. Predstavnik evropske gospodarske skupnosti prof. Burke se bo torej jutri popoldne srečal s člani deželnega odbora in predstavnikom Comel-lijem, odbornik Rinaldi pa bo imel razčlenjeno poročilo o stanju infrastruktur v Furlaniji - Julijski krajini, ki so v fazi realizacije in bodo zanimale vse članice EGS. Gre za avtoceste, nove železniške proge in pristanišča oziroma pomorski promet Prisotnost 'dsokega funkcionarja EGS v naši deželi je po mnenju deželnih predstavnikov še en dokaz zanimanja EGS, da bi valorizirala in se posluževala »evropskega potenciala*, ki ga nri nas predstavljajo ceste in pristanišča. V tem pogledu je obisk prof. Burke ja velikega po mena, saj bo omogočil deželnemu odboru, da poglobi možnosti intervencije in podpore evropske skupnosti pri zaključku širokega načrta, ki predvideva gradnjo avtocest in železniških prog (avtocesta Videm -Trbiž, predor Monte Croce Carnico, železniška proga pri Pontebiju, postaja v Červinjanu, pristanišča, itd.). Ta načrt je v fazi realizacije zahvaljujoč se sredstvom, ki jih nudi zakon za obnovo po potresu v Furlaniji in ratifikacija osimskega sporazuma. Poleg tega pa bo jutrišnje srečanje neposredno po predstavitvi s strani izvršne komisije EGS načrta oziroma poročila, ki zadeva nove infrastrukture devetih držav članic. V tem poročilu, ki so ga izdelali pod vodstvom prof. Burke ja, so upoštevali tudi vse načrtovane infrastrukture v naši deželi. Po drugi strani pa Evropska gospodarska skupnost z zanimanjem sledi perspektivi m, ki jih nudita Furlanija -Julijska krajina in Trst sam, saj je prav to področje po naravni poti namenjeno velikemu mednarodnemu prometu. Prof. Burke je seveda na tekočem z vsemi deli in načrti, ki zadevajo našo deželo, z jutrišnjim srečanjem pa bo imel možnost še poglobiti svoja poznanja in to seveda na srečanjih, ki jih bo imel z de želnimi predstavniki in na medna rodnem simpoziju na univerzi. zala. Tudi zato, ker ima na premcu prečni propeler, ki ji bo omogočal povsem samostojno kretanje v lukah in pristanih; ne bo torej potrebovala pomoči vlačilcev, razen tega bo plula lahko tudi v razmeroma plitvih vodah. Ob polnem tovoru bo njena brzina dosegla skoraj 12 vozlov. Splavitvi so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških ob'asti, med njimi miljski župan Willer Bordon. Ladjo je blagoslovil krajevni župnik Giorgio Apollonio, vrvico ki je zadrževala buteljko šampanjca, je presekala snaha livorn-kega ladjarja Roberta D’Alesio, splvitev je nadzoroval tehnični ravnatelj inž. Cock. Ko je «Divina» v spremstvu vlačilcev Regulus in Righel varno zaplula med peneče valove, so se ob opornikih, ki so jo še malo poprej zadrževali na drsalnici, razvila pomenkovanja o bodočem delu. Ladjedelnica ima zagotovljeno delo, kot znano, samo za pet mesecev, torej do konca januarja. Treba bo dokončati »Divino*, izgraditi »Ardenzo*. pa še 12,C00-tonsko petrolejsko ladjo, ki ima prav tako že kupca. Kaj potlej? Delavci niso kdo ve kako optimisti. Že tako ne bo do konca tekočega leta za vse dela, saj jih ostane 190 doma. to se pravi vpisanih v dopolnilno blagajno. »Vsa naša upanj i polgamo v srečen zaključek pogajanj, na katerih osnovi naj finančna družba Fincantieri prevzame 20 od sto delniškega paketa CAA*. nam je dejal ladjedelec s pripombo: »Minister De Michelis .je izpeljavo te o-peraciie, kot veste, svečano obljubil, toda izvršiti se mora v sklopu vsedržavnega področnega načrta o lad.iedekstvu, ki bi bil moral že bi-‘i n p red, a ho parlamentu predložen šele oktobra.* Od te operacije odvisi tudi zadržanje deželne finančne družbe Friu-lia: prevzela bo 49 od sto delniškega paketa, toda le. če bo tudi Fincantieri vsrkala svojih 20 odstotkov. Nadaliniih 31 od sto ostane v rokah zasebnikov, med temi naj bi bil po nepotrjenih vesteh tudi Li-vernčan D’A1esio. Toda delavce C AA razburja še druga vest, ki ravno tako ni bila uradno potrjena: da sta zdajšnia zasebna družabnika Napoleone in Rinaldi. ki sta glavna krivca krize v miljski ladjedelnici, cd milanskih sodnih oblasti zahtevala zaplembo dobrin v tem obratu. (dg) Dan^s na Erzelju piknik «Pol{‘la» poldne, naj pride vsaj na kosilo, ali pa na popoldansko južino. Za domač kruh in domače vipavsko vino je poskrbljeno, drugo jedačo pa naj si vsakdo prinese s sabo. Polet prireja piknik zato, da se vsaj enkrat v letu zberejo ne samo športniki in člani, temveč predvsem starši in prijatelji openske mladine, ter še posebej tisti, ki Poletu pomagajo tako s prispevki, kot z de lom. Zato poletovci še enkrat vabijo vse, da se zberejo v vabljivem o-kolju Erzelja in preživijo nekaj prijetnih uric v njihovi družbi. Na Er-zelj pridete po cesti Dutovlje - Kob-dilj - Branica, tu pa bodo že kažipoti, ki vas bodo pripeljali do prostora, kjer je piknik. kuharico Javni natečaj za na Repentabru V soboto, 30. t.m., zapade rok za predložitev prošenj v zvezi z javnim natečajem za mesto šolske kuharice, ki ga je razpisala repentabrska občinska uprava. Vsa pojasnila nudi občinsko tajništvo. Občani rppentabrske občine imajo že polne roke dela. Vrstijo se sestanki. na katerih si ljudje prevzemajo delo in obveznosti. Najprej so svojo nalogo izpeljala dekleta, ki so izdelala nekaj sto papirnatih rož, s katerimi bodo okrasili slavoloke. Te so začeli pripravljali danes in v naslednjih dneh jih bodo dokončali. Delo je zamudno in je treba precej rok, da bodo slavoloki — DARILA ZA KRAŠKO OHCET Za Kraško ohcet oziroma za kraška para so doslej darovali: Občina Repentabor — 500.000 lir kot prispevek za izdelavo narodnih noš za nevesti. Trgovina čevljev MALALAN, Opčine — čevlje za nevesto in ženina. Trgovina čevljev FERNAN-DO, Trst, Ul. Coroneo 7 — čevlje za nevesto in ženina. Potovalna agencija «INEX» iz Ljubljane — poročno potovanje v Tunis. Potovalna agencija »ATLAS* iz Zagreba — poročno potovanje na Krf. Trgovina jestvin ŠKABAR (najemnika Anita in Silverij), Opčine — 10 kg konfetov. Cvetličarna ŠVAGELJ, Opčine — poročna šopka in 300 nageljnov. PRIMORSKI DNEVNIK - e noletna naročnina na Primorski dnevnik za oba para. FOTO EGON, Trst, Ul. Oria-ni 2 — dva usnjena albuma in dva okvirja s poročno sliko. Železnina UNUSSI, Opčine -dva «ekonom» lonca. TRŽAŠKA KNJIGARNA - o-bema paroma Černigojevo monografijo in knjigo »Kosovel - Spacal - Kras*. # * # (Kdor želi kraškima paroma že kaj podariti, naj to javi na uredništvo našega dnevnika, in sicer na telefonsko številko 79 46 72. Naslednji seznam daril bo objavljen v četrtek, 28. avgusta). na Colu, v Repnu in pred kraškj hišo — pravočasno končani. Žene so se tudi zmenile, kaj bo katera spekla, tako da bo ohcet čimbolj »sladka*. Skratka — dela ne manjka in če k temu dodamo, da bodo letos \ Repnu tri osmice v režiji domačinov, potem si lahko predstavljamo, da je dobršen del občanov močno angažiran. V naslednjih dneh bomo objavili podroben program letošnje kraške ohceti, ki je že deveta po vrsti. U-pajmo, da bo vreme držalo in da bo tudi letošnja ohcet potekala v zadovoljstvo novoporočencev in vseh, ki bodo v teh dneh prišli v repentabrsko občino. Včeraj v deželi gost promet Že krepko smo zakorakali v drugo polovico avgusta, kar pomeni, da je za italijanske delavce konec dopustov. Italijani se bodo že jutri vrnili na svoja delovna mesta in to smo občutili včeraj tudi v naši deželi, saj je bil promet na cestah precej gost, na srečo pa je bilo manj nesreč kot po navadi ob takih priložnostih. Gostota prometa se bo najbrž stopnjevala še danes, saj se bodo z letovišč (predvsem iz Jugoslavije) vrnili še tisti, ki so hoteli ukrasti poletju še zadnje sončne žarke. Z njimi je narava letos res skoparila. PO ZATRJEVANJU TRŽAŠKEGA IAVODA IACP Zaradi previsokih dohodkov ne smejo v novo stanovanje Štirinajst družin bi se moralo seliti na Rocol-Melaro, ostale pa so na cesti - Posredovanje združenja ANIA Štirinajst tržaških družin je na trnju: ne morejo se vseliti v obljubljena jim stanovanja na Rocolu -Melari, ki jih je dal zgraditi zavod za ljudske hiše (IACP). Zakaj? Ker so njihovi letni dohodki višji od prijavljenih, predvsem pa prekašajo mejo 7,5 milijona lir, do katere imaš pravico do ljudskega stanovanja, kakor so določile pristojne o-blasti deželne uprave. Toda pojdimo po vrsti. Po natečaju št. 5 iz lanskega leta za oddajo omenjenih stanovanj so bile te družine vključene v ustrezno prednostno lestvico, zavodu IACP so predložile vse potrebne listine z obrazcem 740 za dohodkovno prijavo vred in izbrale so si lahko tudi vsaka svoje stanovanje, To je bilo konec letošnjega junija. Deset dni pozneje so podpisale stanovanjsko pogodbo ter izplačale zavodu vsaka nad 230.000 lir kavcije in poravnale pogodbene stroške. Brž zatem so prejele od IACP pismo z vabilom, naj na Rocolu - Melari dvignejo stanovanjske ključe. In tedaj je udarilo kot strela z jasnega: ključev jim niso hoteli izročiti, čemu? Funkcionarji omenjenega zavoda so dodatno preverili družinske letne dohodke in zapazili, da so višji kot bi smeli biti. Medtem pa so se zainteresirane družine po večini MED NEDAVNIM OBISKOM V ZDA Pogovori odbornika Rinaldija z ameriškimi znanstveniki Deželni odbornik se je pogovarjal predvsem o namenu in funkcijah tržaškega centra za znanstveno raziskovanje Funkcija, delo in pomen centra za znanstveno raziskovanje so bile teme, ki jih je deželni odbornia Rinaldi poglobil med svojim nedavnim o-biskom v Združenih državah Amerike, ko je bil gost ameriškega notranjega ministrstva. Rinaldi se je z uglednimi ameriškimi znanstveniki pogovarjal tudi o pomoči pri oblikovanju tržaškega centra za znanstveno raziskovanje in v ta namen je imel stike z dvema vidnima ameriškima institutoma na tem področju, in sicer z »Massachusset Institute of Tecnology» in s politehni-škim institutom iz New Yorka. Na bostonskem zavodu se je deželni odbornik najprej srečal z ravnateljem centra za alternativne politike prof. Herbertom Hollomonom, ki je že izdelal vrsto načrtov in študij za nekatere vlade zahodnih držav ali za nekatere posamezne cone in to predvsem za restrukturaci-jo in okrepitev gospodarstva, s posebnim poudarkom na industrijskih tiHiiiiMiMniiiiiitiiiMiiiiiUMmiiiiiMiiiimtmHmimiuMMiiMniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilUMiiiiiiiiHimiifamiiun TUDI DANES NA GRADU Straussova opereta «Netopir» v izvedbi Opere iz Cluja V petek zvečer se je s Straussovim «Netopirjem» pričel letošnji minifestival operete. Zaradi tehnične zamude so ob 21. uri pripeljali na Grad prve kulise. Tako so morali opereto postaviti na oder kar pred občinstvom ki je moralo potrpeti dobro uro, da so predstavo pričeli. Medtem ko je na odru vse hitelo, da bi v čim krajšem času postavili kulise, sta se 2 mlada netopirja znašla nad lučmi, ki so pod odrom. Verjetno jih je znanimalo, ali igra v opereti kak njihov sorodnik. . . Toliko sta se motala o-krog luči, da je eden tudi zadel ob mikrofone in padel v odprtino, ki je pod odrom. S tem, da je netopir-ček udaril ob mikrofone, je povzro- čilo tako piskanje, da so gledalci vsi obstrmeli, oddahnili so se le, ko ga je član orkestra rešil pasti, v katero se je ujel. Tako so člani Opere iz Cluja dosegli svoj prvi aplavz. «Netopir» sodi med najbolj zahtevne operete, saj zahteva partitura vokalne zmogljivosti, ki so bliže operi, kot pa opereti. Pevci iz Cluja pa so se prav na vokalnem področju najbolj izkazali. Pri tem ne smemo pozabiti, da imajo za sabo dolgo evropsko turnejo, na kateri so izvajali opero «11 Trovaiore». Zato se je tudi na petkovi, drugače zelo razigrani in komični opereti, poznala tista profesionalna resnost, ki jo lahko ponuja le operni svet. (eva) dejavnostih z visoko tehnologijo. S prof. Hollomonom je Rinaldi poglobil nekatere aspekte tržaškega centra za znanstveno raziskovanje, predvsem pa funkcijo, ki bi jo moral le-ta imeti za širok teritorij, ki bi ga bilo treba obogatiti z novimi produktivnimi dejavnostmi. V pogovoru so izoblikovali tudi nekatere temeljne kriterije, na katerih morajo sloneti centri za znanstveno raziskovanje, če hočejo odgovarjati potrebam po gospodarskem razvoju določenih področij. Taka in podobna vprašanja je deželni odbornik Rinaldi poglobil tudi v pogovoru s predsednikom new-yorškega politehniškega zavoda profesorjem Georgom Bugliarellom, ki je po rodu Tržačan in ga je naše mesto tudi že odlikovalo z »zlatim sv. Justom*. Med prisrčnim srečanjem je prof. Bugliarello posredoval nekaj zanimivih smernic, ki so zadevale predvsem načine in oblike, kako zagotoviti tržaškemu centru za znanstveno raziskovanje sodelovanje in strokovno pomoč ameriških znanstvenikov in izvedecev. že izselile iz prejšnjih stanovanj in ostale bi na cesti, ko ne bi našle zavetja pri znancih, prijateljih ali sorodnikih. Zadeva je sprožila v mestu in okolici obilo negodovanja in zaskrbljenosti. Tudi zato, ker utegne biti precedens za selitev drugih družin v druga stanovanjska naselja, kakor na primer pri Sv. Sergiju. Odločno stališče proti ravnanju zavoda IACP je zavzela tržaška sekcija vsedržavnega združenja stanovanjskih upravičencev (ANIA). Izdala je tiskovno sporočilo, v katerem P°" udarja, da ravna IACP nedosledno ter se oslanja tudi na enotni dokument SUNIA - SICET - UIL/Casa iste vsebine. Komisija za dodeljej vanje stanovanj je namreč na seji z dne 20. in 2i. julija določila, da je treba stanovanja oddati naročnikom tudi v primeru, da imajo višje dohodke; kajti od leta 1977 do današnjih dni so se prejemki naravno povišali zaradi inflacije in razvrednotenja lire. Predstavniki omenjenega združenja se 2. septembra snidejo s predsednikom tržaškega zavoda IACP, da bi zadevo spravili s slepega tira. Nova pomorska proga Trst-Indonezija Mednarodne trgovske plovne zveze z izhodiščem v Trstu so se pomnožile še za eno. To je proga za Indonezijo, ki jo bo vzdrževala sodobna motorna ladja zahodnonemške ladjarske družbe Hapag - Lloyd-Predsednik tržaške pristaniške ustanove dr. Zanetti je ob tej priliki »* zročil poveljniku ladje, ki se in*®" nuje »Thuringia*. spominsko plaketo. Ob izgubi Angela Tenceja izreka kriška sekcija Zveze borcev ANPl družini iskreno sožalje. Zveza borcev Križ pri Trstu izreka iskreno sožalje družini pok. Angel* Tenceja, brata štirih padlih borcev. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Stanislave Vovk yd. Ščuka se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in osebju Centra za rakasta obolenj* in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. SVOJCI Trst, 24. avgusta 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ANTONA SM0TLAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, g. župniku in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. ŽALUJOČA DRUŽINA Mačkolje, Trst, Dolina, Boljunec, 24. avgusta 1980 JUTRI PRED PRISTANIŠKIM POVELJSTVOM Prvič start «Gira» z gumijastimi čolni Izdali bodo tudi obširen Celovcem in z nizozemskim mestom Venlo. V poletnih mesecih prirejajo občinske uprave treh mest zamenjave med mladinci, ki bi radi preživeli kak teden počitnic v enem izmed pobratenih mest. Teh zamenjav so se letos udeležili tudi trije slovenski dijaki iz Gorice, ki so se dva tedna odpravili na Nizozemsko. Vsi trije so stari 15 let in obiskujejo slovenske višje srednje šole: Vanja Korošec je dijakinja 1. razreda učiteljišča, Marko Komel in Aleš Šuligoj pa obiskujeta trgovsko šolo. Kako to, da so se odločili za takšno obliko počitnic? »Nič kaj takega ni bilo, odločitev je bila zelo enostavna*, je dejal Aleš. »Občina je poslala 1800 vabil goriškim dija kom, le 30 pa jih je odgovorilo. Med temi smo bili tudi mi. Od tega števila nas je v Venlo šlo le 19, enako število Nizozemcev pa je bi lo na počitnicah pri naših druži uah v Gorici.* Sistem zamenjav namreč predvideva. da mladinec iz enega mesta preživi dva tedna v družini prijav ljenega mladinca iz pobratenega kraja, nato pa se vlogi zamenjata in gostitelj postane gost. Tako so letos prišli mladinci iz Venla v Go rico konec julija, mladi Goričani pa so bili na Nizozemskem od 1. do 13. avgusta. »Škoda, da se je tako malo Goričanov odzvalo vabilu*, se je o-glasila Vanja. »V Venlu je bilo več zanimanja za Gorico, če bi bilo pri nas več prijav, bi namesto 19 gotovo lahko bilo 60 ali še več zamenjav.* »Vanja ima gotovo prav. Vendar pa je treba tudi upoštevati, da je Venlo nekoliko večje in ima prebi valcev za približno poldrugo Gori co», je ugotovil Murko, ki je še pristavil: »Upoštevati je treba tudi razliko v mentaliteti in življenjskih navadah. Mladi so na Nizozemskem veliko bolj neodvisni in odprti do novih izkušenj. Mnogi se že pri 11. ali 12. letu starosti sami odprav ljajo na počitnice s kolesom, ko dopolnijo 18. leto starosti pa na vadno že zapustijo družino in gre do živet po svoje.* Kaj pa so delali oz. videli na svojem dvotedenskem bivanju v Venlu? Marko: »Precej smo pohajali po mestu, večkrat pa smo se s kolesi Odpravljali na izlete v bližnjo oko lico. Nizozemci zelo radi uporab ljajo kolesa, še posebno zato, kei pri njih ni klancev. Meni so neke ga dne predlagali, da bi šli igrat golf Sprva me je predlog navdu lil, počasi pa se je navdušenje po leglo* ko sem moral več kot 15 ki lometrov pritiskati na pedale, pre den smo dospeli do igrišča. Vendar ta razdalja ne predstavlja nikakr šnega problema za mlade Holand ce, ki so vajeni tudi veliko daljših izletov s kolesi.* Vanja je še dodala, da so si poleg mest ogledali tudi nekatere druge zanimivosti, ki so tipične za Nizozemsko. »Videli smo mline na ve- ter. Veliko jih ne deluje več in so ostali le kot turistična zanimivost. Povzpeli smo se tudi na najvišjo nizozemsko goro, ki meri kar... 180 metrov.* Kaj pa družabnost? »Tudi v tem pogledu smo se počutili odlično*, je odgovoril Marko. «Zvečer smo ponavadi hodili v pivnice, kjer se običajno zbira nizozemska mladina. Všeč mi je bil značaj Holandcev, ki radi hodijo zvečer ven in ne čepijo doma pred televizijo. V času, ko smo bili mi tam, je bil v Venlu rock-festival. Pred odhodom so nam nizozemski prijatelji pripravili tudi družabni večer s plesom, tako da se sploh nismo utegnili dolgočasiti.* Ko smo ga vprašali za mnenje o nizozemskih dekletih, je Marko pogledal Aleša, ki mu je pritrdilno prikimal, in dejal: »Dekleta, ki smo jih spoznali v Venlu so bila naravnost čudovita. Nizozemke so ne samo zelo lepe, ampak so tudi zelo odprte in vljudne. Kar se tiče deklet mislim, da bi kar najraje ostal gor.* «Mislim. da bi vsi radi še osta li v Venlu*. je pritrdila Vanja. »Slovo je bilo tako dolgo in težko, da le za las nismo izgubili vlaka ki nas je po dveh tednih zopet pripeljal v Gorico. Polovica naše druž be je ostala doma v Venlu. druga polovica pa se nas je vrnila v Gorico, vendar upamo, da se bomo prihodnje leto zopet srečali in preživeli take počitnice, kakršne smo letos.* V sredo seja občinskega sveta v Doberdobu Občinski svet v Doberdobu se bo sestal v sredo, 27. avgusta, ob 14. uri. Svetovalci se bodo tokrat spoprijeli z dokaj obširnim dnevnim redom, ki obsega kar 24 točk z različnih področij. Tako bodo izvolili predstavnike občine v različne konzorcije in ustanove (med drugim tudi v Kraško gorsko skupnost), imenovali volilno komisijo, preglednike računov ter člane gradbene komisije. Seja bo kakor običajno v dvorani osnovne šole. »Šel sem najprej v Foljan, potem pa prevzel .kamnarska..delavnic ,,v.. Vi-lešu, kjer sem delal skoraj trinajst let,* pravi Poldo. Potem pa se je ponudila, jnožig^t tukaj v, Rpnkah-Sprva je bilo težko. Zelo težko, saj je zaslužek komaj zadostoval za hrano družini s sedmimi otroki. Skrbno delo pa je moralo obroditi uspeh. Poldo si je polagoma nabavil nekaj strojev, kupil tovornjak in drugo opremo, delavnico širijo. Vse to je veljalo 28 let trdega in vztrajnega dela, brez enega tedna dopusta, brez odsotnosti zaradi bolezni, na katero še pomisliti ni utegnil. Kamnarstvo je v precejšnji meri povezano z gradbeništvom, slednje pa je že dalj časa v precejšnji krizi. Kako j" občutijo kamnarji? «Dela imamo zaenkrat kar dovolj, lahko rečem celo preveč,* brez o-vinkov pove Poldo. Proizvodnjo lahko namreč zelo hitro prilagodijo. V prvi polovici leta delajo v glavnem stopnice, okenske okvirje, police in druge izdelke za hiše, proti poletju pa imajo največ dela z izdelovanjem in popravljanjem nagrobnikov. — Kako se ljudje ravnajo pri naročanju nagrobnikov? »Še pred leti strošek ni bil tako pomemben. Prišli so, naročili in rekli Poldo, samo napravi, da bo lepo, Račun ni bil važen. Zdaj se najprej zanimajo koliko bo stalo, potem naročijo in se spet zanimajo za ceno, pri plačilu pa se jim spet vse zdi predrago.* Menda je Poldo kamnar starega kova. Vsak kamen, vsako ploščo preden razreže pretuh-ta in izmeri, kako bi jo bilo mogoče najbolje izrabiti, da ne bi bilo škarta. «Sinovi na te stvari gledajo nekoliko bolj površno, ne vedo, koliko truda in skrbi je v tej delavnici*. Prav to je včasih vzrok za manjše nesporazume. Sicer pa so kar delavni, pravi. Poleti delajo tudi po deset, dvanajst ur. Z delavci pa i-majo v tej delavnici bolj slabe izkušnje, zato raje delajo sami. Imeli so jih nekaj, ko pa so se priučili, so se zaposlili v ladjedelnici ali v drugih tovarnah. Zdaj tudi v ladjedelnici ni dela . .. Medtem ko sva se pogovarjala, se je zunaj izlila poletna nevihta, Sinovi so se že umili in preoblekli ter odšli, dan se je nagnil v večer. Čas torej da Poldo zapre delavnico ter se odpravi domov v Dol. Tako kakor že skoraj trideset let. (VI. K.) V Gradcu skupščina furlanskega filološkega društva V Gradežu bo 28. septembra 57-letni zbor Furlanskega jezikoslovnega društva — Societa Filologica Friulana. Zasedanje bo v novi Kongresni palači s pričetkom ob 9.30. Ob tej priložnosti bodo predstavili nove publikacije te ustanove, nagradili zmagovalce literarneg . natečaja ter poslušali predavanje profesorice Marie Riefer Tarlao z graške univerze, o navadah in običajih gra-deških ribičev. V popoldanskem času si bodo udeleženci ogledali zgodovinske zanimivosti v Gradežu in laguni, ob 16. uri bo v FarcO delle Rose folklorna prireditev z nastopom skupine Lis Luzigfhutis iž Gorice ter zbora Giuseppe Schiff iz Chioprisa. Ob 18. uri bo maša v furlanščini, nakar je predvidena še uprizoritev odrskega dela «La regata* v domačem gradeškem narečju. Ob 57. rednem zboru bodo izdali tudi kakih 600 strani obsegajočo publikacijo «Gravo». Gre za nekakšen zbornik o Gradežu in gradešklh ljudeh. • Društvo UGG sporoča, da se bo 1. septembra pričelo vpisovanje v športno-pripravljalne tečaje za najmlajše za sezono 1980/81. Vpisujejo na sedežu društva, Ul. Rismondo 2, vsak delavnik med ,15.30 in 19.30. Padla sta z motorjem Sedem, oziroma 30 dni se bosta morala zdraviti 23-letni Maurizio Plesničar iz Mihaelove ulice 292 v Štandrežu ter 40-letni Giuseppe Fe-derico, ki stanuje v Ulici Monte nero 10 in to zaradi poškodb, ki sta jih zadobila pri padcu z motorjem. Kakor nam je sporočila prometna policija, sta se peljala na hondi 750, v smeri proti središču mesta. Motor je upravljal Plesničar. Nesreča se je pripetila v neposredni bližini križišča Mihaelove ulice z Ulico Pola, vzroki nesreče še niso znani, Včeraj so na šolskem skrbništvu in na sedežih šolskih okrajev (zavod Fermi v Gorici in zavod za industrijo in obrt v Tržiču) objavili začasne prednostne lestvice kandi datov za podelitev suplenc v italijanskih in slovenskih otroških vrtcih. Proti uvrstitvah na omenjenih lestvicah je možno vložiti pismen priziv šolskemu skrbniku najkasneje do četrtka, 28. avgusta. 13. TROFEJA V SKOKIH ČEZ ZAPREKE KONJSKA TEKMOVANJA SREDI TRGA V GRADIŠČU Vedno več ljubiteljev konjskih športov - Prijavljenih 160 konj in jezdecev iz cele Italije Tudi v naših krajih sč*Neča zanimanje za konjski šport. Številni ljubitelji tega starodavnega športa s stoletno in morda lahko rečemo tisočletno tradicijo bodo prišli na svoj račun danes v Gradišču, kjer je na sporedu zaključni dan tekmovanj v konjskih skokih čez ovire, veljavno za 13. trofejo «Cassa di Risparmio di Gorizia*. Prireditev ima vsedržavni značaj, saj se je v 8 tekmovalnih kategorij prijavilo kar 160 konj iz cele Italije. Tekmovanja se odvijajo v parku na Trgu Unita v Gradišču. Včeraj so bile na sporedu prve štiri tekmovalne skupine, danes pa bodo ostale štiri, dve v dopoldanskem sporedu s pričetkom ob 9. uri in dve v popoldanskem. Ob zaključku tekmovanj Lo nagrajevanje zmagovalcev in najboljše uvrščenih v posameznih skupinah. Podelili bedo tudi tri posebne trofeje najboljšim jezdecem v moški in ženski kon kurenci ter med naraščajniki. Nočna nevihta na Goriškem Strele so običajen pojav poletnih neviht. Zelo pogosto sekajo na odprtem prostoru, medtem ko v strnjena naselja in mesta bolj poredko zaidejo. Če pa že udarijo, potem je tu prav gotovo večja ali manjša škoda. Tako poročajo, da so med petkovo nočno nevihto v Mošu ostali brez električnega toka, ker je strela u-darila v drog, v Gorici pa je preplašila stanovalce osrednjega dela Verdijevega Korza in bližnjih ulic ter menda sprožila in obenem poškodovala alarmni sistem v bližnji Banca Commerciale. Udarila je namreč v neposredni bližini gledališča Verdi ter se potem »sprehodila* še po električnih žicah v bližini, dokler ni izginila v zemljo. me gredo od 4 do 10 tisoč lir. Za dečke pod 14. letom starosti velja abonma 25 tisoč lir, medtem ko bodo imeli za posamezne tekme na razpo lago omejeno število vstopnic po 2 tisoč lir. Prodaja abonmajev se bo pričela v torek. 26. avgusta. Razna obvestila Dežurna cvetličarna v Gorici: Laura Pagliavec, Drevored 24. maja 24. Vpisovanje za notranje in zunanje gojence v Dijaškem demu Simon Gregorčič v Gorici se prične jutri, 25. avgusta. Vpisujejo vsak delavnik od 8 do 13. ure. Dijaki, ki so bili v lanskem šolskem letu že redni gojenci, lahko vpis potrdijo po telefonu na št. 83495. Slovensko planinsko društvo v Gorici bo 6. in 7. septembra na delovni akciji na gradbišču koče pri Krnskem jezeru. Zaželena je čim-številnejša udeležba. Pojasnila pri predsedniku društva. Izleti Prošnje za kontingent Alpe-Adria Ministrstvo za trgovino je dalo svoj pristanek glede izvedbe poseb ne (19. po vrsti) blagovne menjave »Alpe - Adria*. Vrednost izvoznih oziroma uvoznih poslov je določena na 6.060.000.000 lir v vsaki smeri. Za kontingent lahko zaprosijo pod jetja, ki imajo pravni sedež na pod ročju Furlanije - Julijske krajine in to do 20. septembra. - Za podrob nej§a pojasnila so na razpolago ura di Deželnega vladnega komisariate v Trstu, oziroma uradi pristojni trgovinske zbornice. Cene abonmajev za košarkarsko prvenstvo Društvo Tai Ginseng, ki je letos prevzelo vodstvo goriške košarkar ske ekipe v A-l ligi, je tudi letos poverilo agenciji Victor Tourist pred prodajo vstopnic in abonmajev za košarkarske tekme. Cene se niso bistveno spremenile v primeri z lanskimi, ki pa so že bile med najvišjimi v Italiji. Za prvi del prven stava (16 tekem) stane abonma 14(1 tisoč lir za parter, 80 tisoč za ošte vilčeno in 50 tisoč za neoštevilčeno tribuno. Listki za posamezne tek- iiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiitimiiiHtiiiimtimiiiiiiiiimtiiHiiiifHiiiiiiimiimi V PETEK ZVEČER V DOLU Mlada brata iz Martinsčine ranjena v prometni nesreči Z motorjem zavozila s ceste - Orožniki raziskujejo vzroke smrti upokojenca, ki so %a našli v avtomobilu blizu industrijske cone V petek zvečer se je na državni cesti v Dolu, nedaleč od križišča pri Devetakih, pripetila hujša prometna nesreča, pri kateri sta se poškodovala dva mlada motociklista. Gre za brata, 18-letnega Mas-sima in dve leti mlajšega Gabriela Visintina iz Martinščine, Ul. Brigata Sassari 9. Oba so z rešilcem prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so prvemu ugotovili zlom desne lopatice, pretres možganov, zlom leve roke in poškodbe na desnem boku, drugemu pa pretres možganov, zlom desne rame in poškodbe v prsnem košu in trebušni votlini. Zdravila še bosta 30 oz. 40 dni. Nesreča se je pripetila v petek malo pred enajsto uro. ko je Mas-simo izgubil oblast nad hondo 125, na kateri sta se peljala, in trčil v guard-rail na desni strani ceste, nato pa zavozil s ceste na levi. Goriški orožniki raziskujejo vzroke smrti moža, ki sta ga v petek popoldne dva delavca našla mrtvega v avtomobilu sredi polja, med Štandrežem in Sovodnjami. Gre za 63-letnega upokojenca Giovannija Stocca iz kraja Castions di Strada v videmski pokrajini, Ul. delle Scuo-le 11. Mož je odšel od doma v četrtek, namenjen v Gorico po opravkih. Zatem ni bilo o njem več nobene novice, dokler ni prišlo 24 ur kasneje do tragičnega odkritja. Preiskovalci menijo, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi. To možnost potrjuje tudi pričevanje sorodnikov, ki so povedali, da je Stocco bolehal na srcu in da je komaj dva tedna prej zapustil bolnišnico! kjer je bil že večkrat na zdravljenju, Truplo nesrečnega upokojenca so prepeljali v mrtvašnico goriške bolnišnice, kjer bodo morali zdravniki izreči zadnjo besedo o vzroku smrti. Iz krminske bolnišnice Za deset dni so pridržali na zdravljenju v krminski bolnišnici 35 letnega Maura Serenija iz Šlovren-ca zaradi poškodb, ki jih je utrpel v prometni nesreči v petek, nekaj po polnoči. Sereni se je peljal v fiatu 128, ki ga je upravljal 39-letni Giorgio Fac-chin, ki je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom ter trčil v parkiran avto na desni stra ni ceste. Nesreča se je pripetila v Šlovrencu. Prosvetno društvo Danica na Vr hu sporoča, da ho zaradi tehničnih težav tridnevni izlet v Beograd dan kasneje, kakor je bilo prvotno javljeno. Izlet z obiskom grobnice predsednika Tita, raznih zgodovinskih zanimivosti jugoslovansko prestolni ce, Djerdapa in drugih krajev v Šu-madiji bo torej od 20. do 22 sep tembra. Prijave sprejemata odbor nika društva Dominik Juren in Žar ko Grilj do konca meseca. Kino Gor tri) VERDI 15.. 0 - 22.00 «10». J. An-drevvs, Bo Derek in R. Weber. Prepovedan mladini pod 14. letom, Barvni CORSO 16.00-22.00 »Baltimore bul-let». J. Coburn in O. Shariff. Barvni fiim. VITTORIA 15.3(4-22.00 «Blow job*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00 - 22.00 »Si salvi chi vuole*. PRINCIPE 16.00—22.01 »Super Totd* Nora Gorica in okolica SOČA 10 (K1 »Neustrašni Popaj*. Risanka. 16.00—18.00—20.00«Svetniki in diamanti*. Italijanski film. SVOBODA 16.00 «Tarzan in sirene*. Ameriški film. 18.00-20.00 »Bruce Lee v boju s Supermapom*. Hon-konški film. DESKLE 17.0(4-19.30 «Luana». Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna Inkama Pontoni A Bassi, Raštel 52, tel. 83349. ODDIH in IZLETI v mesecu septembru MUENCHEN - OKTOBERFEST 3-dnevni izlet z avtobusom cena 116 tisoč lir — Odhod 25. sept. in 27. sept. TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR Gorica • Korzo Italija 205 tel. 33-019 29., 30. in 31. avgusta bo v DOBERDOBU FESTIVAL DELA IN L’UNITA PETEK, 29. avgusta ob 18.00 — otvoritev praznika ob 20.00 — tekmovanje v briškoli SOBOTA, 30. avgusta ob 16.00 — krožna kolesarska minikros dirka za pokal «Delo - Unita* NEDELJA, 31. avgusta ob 19.30 — pozdravni govor V soboto in nedeljo ples z orkestrom I RAGAZZI DEL LISCIO iz Ronk. Deloval bo dobro založen bife z vinom in specialitetami na žaru. AUTO SACCHETTI servis za JbdJČS VOLKSWAGEN PDRSCHa GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Da bi se osvežili v teh vročih poletnih dneh privoščite si UNION PIVO Zastopnik za Goriško: VOJKO NARDIN štandrež, tel. 81-310 LESTAN NICOLO' GORICA UL GARZAROLU 105 TEL.81801 STEREOFONIJA HIFI:Mar.n*i A R Gcundifl Ram Indiana Line Celesttum Akaj Yamaha . SanyO RADIO TV COLOR: Nord Manda Blaupunkt Schaub Loreni.ITT-Grundtg Loewe Opta Radio Marelli Zoppat «Espobianco» GORICA-Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI Boa^h Miala Argo Smog Ariston Slltal - NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206 -2207 TELEX 460412 AGRBANK VSC BANČNE USLUGE . MENJALNICA KULTURA 24. avgusta 1980 POGOVOR Z GORIŠKIM UMETNIKOM ZORANOM MUŠIČEM «Slikar mora posredovati izključno občutke s katerimi je v svoji notranjosti prepojen» Ta čas razstavlja slovenski umetnik v beneški Pinakoteki, kar je veliko priznanje njegovemu tridesetletnemu delu - Zanimiva izpoved slikarja '• 1 Zoran Mušič v pogovoru z našo sodelavko Željo, da bi osebno spoznala slikarja Zorana Antona Mušiča sem dolgo gojila v sebi. Bila sem rps-Ho mlada, ko sem pri njegovih sorodnikih v Ljubljani prvič videla njegova platna. Takrat sem o slikarstvu vedela malo ali nič; Priložnosti, da bi obiskovala galerije ni bilo. Potovanja so prišla kasneje in s tem možnost o-biskov v evropskih galerijah in muzejih. Bela Zorana Mušiča pa so bila dojemljiva tudi mlademu in nerazgledanemu dekletu. Pred dalmatinskimi in drugimi krajinami, sejmi, ženami z otokov, pred znamenitimi konjički sem doživljala isto kot kasneje pred slikami velikih mojstrov od Rafaella. Rubensa, Rembrandta vse do Koko-schke in Chagalla. Kasne >e sem Mušičeva dela videla v Parizu, Ljubljani, Trstu in Gorici. Priložnost osebno spoznati Slikarja pa se je ponudila letos hekaj dni po otvoritvi njegove re trospektive v galeriji beneške A-kademije. Zoran Anton Mušič je prvi še *iveči slikar, ki razstavlja v Pi ha ko teki. Lani je tam bila razsta va Giorgioneja, pred Mušičem so Prikazali Leonardija, za Mušičem Prideta Palladio in Veronese . . . Vpr.: Zoran Mušič, kako .ie prišlo do te vaše retrospektive? Mušič; *Soprintendenza ai beni ortislici e storiti di Venezia» je imel« že več let: namen, da bi v Pinakoteki prikazovala tudi de la sodobnih slikarjev. Letos je Prišlo do tega in izbrali so mene. Vpr.: Življenje vsakega člo- Veka je ena sama krivulja. Kri-vulja vašega uspeha se je v zad-hjem času povzpe'a tako visoko kot nikdar prej. Zakaj mislite, da ie tako? Mušič; Mogoče' se je dvignila, °mpak po dolgem času. Ko je člo Vek mlad ga nihče ne opazi. V *em uspehu je delo 30 let. Uspeh doživljam z deli, ki so nastala pred 30 leti kot tudi z zadnjimi slika mi. Upam tudi, da ne bo krivulja hitro zopet uaadla. Vpr.: Vaše slikarstvo je nekje mgurativno. Morda vas to pribli,-*uje ljudem? Mušič: Jasno, absolutno figura livno. Seveda je tako slikanje ve *l>l"|l|l|||||,|||||||||m|||„1M|,|, Srečanje književnikov manjšinskih narodov Na avstrijskem Koroškem bo te {°s že drugič zapored mednarodno srečanje pisateljev manjšinskih na Todov, Ki ga prirejajo slovenski ‘ ®N center, koroški PEN klub, slovensko prosvetno društvo «0 ®ir» j« Slovenska prosvetna zve ta iž Celovca, ie lani je bilo sre tanje zelo zanimivo, saj so se v Prijazni dolini pod Obirjem zbrali književniki iz mnogih držav in si ”a tem simpoziju izmenjali misli :er Posredovali Vse težave, ki jih tynajo pri ustvarjanju v maleri-nem jeziku v sicer tuji državi. Kansko srečanje je tudi pokaza-‘o, do je volja vseh izpričati lastne ujnetniške instinkte v svojem je-Zlku ter tako bogatiti listi prostor, v, katerem, posamezni umetnik žito m dela. In tudi letos se v Že ezni Kapli obeta nadvse zanimivo srečanje, saj bn okvir sodelujočih J1® simpoziju še bolj bogat od inskega. Srečanje, ki se bo začelo v pe-lfk, 29. t.m., bo vsebovalo tudi ,°toe referate, od katerih bo naj ?rt zanimiv tisti o luiiško srbski književnosti. Zaninuv pa bo tudi Jterami večer, na katerem bo datto slišati in seznaniti se z raz-Mnimi slogi in sporočili posamez-toh književnikov. Tudi letos bodo ?? srečanju sodelovali predstavni ki slovenske narodnostne skupnosti Z llo-liji, in sicer pesnika Marko hrauos in Marij Čuk ter pisatelji-c° Ivanka Hergold. liko bolj dojemljivo, dosegljivo gledalcu. Vpr.: Ko ustvarjate, ali vsaj kdaj mislite kakšno naj bi bilo sporočilo vašega ustvarjanja prihodnjim generacijam? Mušič; Na to človek ne misli. Mislim pa. da so moja dela taka, da jih ni mogoče vključiti oziroma omejiti na določeno obdobje. Mislim tudi, da se o mojih slikah ne more reči, da so iz 50-ih, 60 ih let. S slikami želim gledalcu posredovati človečnost, občutke, ki jih je človek doživljal že v najstarejših časih in jih bo vedno doživljal. človek se ne more spremeniti. Težko je povedali to kar mislim: upam, da človek to občuti ko gleda moje slike. Tudi nam slikarjem se dogaja, da doživljamo slike drugih slikarjev. Kot primer bi navedel kar se mi je zgodilo v Metropolitan muzeju v New Yor-ku. Videl sem majhno sliko Anlo-nella da Messii]#.*Y.t£ej Kristusovi glavi je toliko 'človečnosti'' kot v malokateri drug: takovrstni šftlci; navedel bi še datgatiiien. primer: Picassojevo Guerničo, ki po mo-jerp nikakor ne more pri gledalcu zbuditi občutka tragedije, ki se je lam dogodila. Z vsem občudovanjem, ki ga čutim do Picassa moram reči, da je v tej sliki sama retorika. Slikar mora gledalcu posredovati občutke, ki jih ima t> sebi. Vpr.: Vi ste ustvarjali pod različnimi vplivi. Ti vplivi so Kras1, Dalmacija, italijanske pokrajine, Španija, Benetke, Dachau .... Mušič: Rojen sem v Gorici, na robu Krasa in vtisi iz otroških let so ostali v meni. V Španiji sem našel približno isto pokrajino, kasneje, ko sem se vrnil, sem več mesecev na leto živel v Dalmaciji in tudi tam pokrajina spominja na Kras. To je gola pokrajina, o-čiščena vsega nepotrebnega. Tudi Dachauski mrliči so bili laki. 0-stalo jim je listo kar je za človeka neobhodno potrebno: kosti in koža, Prav v Dachauu se je noj pogled na pokrajino še bolj poenostavil. Kot pri mojih dachauskih risbah je tudi pri poznejšem delu vse privedeno na neobhodno potrebne elemente. Vse je dvodimenzionalno. Nimate niti globine, niti prvega plana, vse je na eni ploskvi. Vpr.: Kako ste prišli v Dachau? Mušič: To je enostavna zgodba, nobenega velikega herojstva ni v tem. Izdan sem bil. Izdal me je človek, imena re v tem trenutku ne spominjam, k je kasneje odšel v Argentino. Istočasno je izdal 22 oseb, ki so prej živele v Mariboru. Za vsakega izmed nas je prejel pet tisoč lir. Po mene so prišli v Benetke SS-ovci iz Trsta. Skupno z drugimi 11 sotrpini so me odpeljali k Sv. Soboti. Ustreliti bi morali le 10 oseb: ko so pobili II. žrtev so se napake zavedli in ker sem bil zadnji sem se rešil. Vpr.: Z vašimi deli prenašate na človeka veliko občutkov; zdi se mi pa, da v vaših slikah ni čutiti jeze, ljubosumja: tudi slik z erotičnimi motivi nisem nikoli videla. Mušič; Ne vem kaj naj na to odgovorim. Jezen nisem na nikogar, niti sam nase nisem jezen, ljubosumja ne poznam, kako naj bi potem izrazil to, česar ne čutim. Kar se erotike tiče. to ni moj svet. Vsak umetnik nosi v sebi svoj svet- Vpr.: Je bi Zoran Mušič človek vedno zadovoljen z Mušičem slikarjem? Mušič: To bi bilo enostavno ne mogoče. Umetnik je zelo občutljiv, je zelo ranljiv. Sicer bi brez te preobčutljivosti težko prenašal na ljudi razne občutke. Umetnik je podvržen tudi dvomom. Veli kokral se boji, da mu ne bo u spelo v gledalcu, zbuditi tistih ob čutkov, ki jih nosi v sebi. Vpr.: Vsak od nas ima v življenju tudi težke trenutke in verjetno ste tudi vi doživeli nekaj ta- kega. Če bi lahko šel nazaj ali bi zopet izbral to pot? Mušič: Vse bi ponovil. Vse bi rad še enkrat doživel, tudi krivice. Krivice so za umetnika najhujša stvar in teh je bilo veliko, veliko .., Vpr.: Ob priliki pomembnejših razstav se večkrat zgodi, da si kritiki niso enotni in polemik je toliko, da je človeku, ki ni strokovnjak, težko razumljivo kdo ima prav. Kaj pomeni kritika Zoranu Mušiču? Mušič: V glavnem je kritika potrebna. Seveda tu mislim na utemeljeno, stvarno kritiko. Na tako, ki človeka samo hvali, ne dam nič. Glavno je, da čutiš, da je v kritiki resnica. Seveda je danes s kritiko povsem drugače kot pred leti. Prej je kritik sledil delu slikarja, danes pa je kritika tista, ki bi hotela dajati umetnikom smernice. To je dobro razvidno tukaj na Bienalu, kjer se vsemu pridružuje še politika. Vsaka stranka ima svojega kritika in to se posebno odraža v italijanskem paviljonu. Da, italijanski paviljon je nekaj neverjetnega. Vpr.: Ste dosedaj uspeli narediti vse, kar ste želeli? Mušič: Morda nisem uspel napraviti vsega tistega kar bi bil rad samo v slikarstvu. Kar se vsega ostalega tiče nisem želel ničesar več. Vpr.: Kako pojmujete besedo sreča? Mušič: Zame je sreča to, da nosim v sebi svet, iz katerega črpam navdih za svoje delo. Biti zadovoljen sam s seboj in s svojim delom to je tudi sreča. Ne vem, če imam razlog biti srečen s svojim delom. . . sam s seboj pa sem vsekakor zadovoljen. Tako sem se pogovarjala z Zoranom Mušičem. Dan, ki sem ga v Benetkah preživela z mladostniško razpoloženim umetnikom, ki zna še vedno biti preprost in govoriti tako, da bi ga lahko razumel tudi najpreprostejši človek, je bogato poplačal dolgoletno čakanje. ODINEA CUPIN Zoran Mušič: Portret (risba, 1949) iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiininiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiNiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiMiiafitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiriiiiiimiiiimiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiN ZBORNIK DRUŠTVA SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV Obsežen Zupančičev prevajalski opus v> praksi dokazuje prožnost naše besede v «Oton Zupančič v prevodih» prinaša gradivo, ki je bilo posredovano na delovnem srečanju slovenskih prevajalcev v Novem mestu leta 1978 Zbornik društva sl venskih književnih prevajalcev pod naslovom «Oton Župančič v prevodih* zagotovo predstavlja sviojevrsten podvig koprske založbe Lipa, ki je založila knjigo, za katero nikakor ne moremo trditi, da je publikacija, ki naj bi dobro šla v prodajo na knjižnem trgu, kot je tudi na drugi strani res, da takšna dela lahko samo prispevajo k dvigu znanstvene in literarne misli tako pri »nas kot v svetu. Zbornik namreč prinaša gradivo, ki je bilo posredovano na delovnem šbečanju slovenskih prevajalcev v Novem mestu 1978 leta, prirejenem ob stoletnici rojstva našega velikega pesnika Otona Župančiča in posvečenem tako njegovemu pesniškemu prevajal skemu opusu kot obratno, prevodom njegovih pesmi v druge, tuje jezike. V uvodu k zbirki je urednik publikacije Janko Moder upravičeno zapisal namen in potrebnost tako prevejalskega delovnega srečanja kot kasnejšega publiciranja obravnavanega gradiva na njem: «čeprav je namreč Oton Župančič veliki mojster našega prevajanja in nam je postavil mogočno stavbo svojih tehtnih prevodov angleških, francoskih, nemških, ruskih, italijanskih, španskih, norveških in drugih avtorjev, klasikov in sodobnikov, sta vendar on sam in njegovo prevajalsko delo vse do letošnjega leta (to je do leta 1978., op. pis.) ostala preveč neosvetljena, preveč neraziskana, da bi bilo to še v čast in korist slovenski kulturi. Župančičev prevajalski opus je namreč tako "obsežen, tako vsestranski in tako zanimiv, pa hkrati tako tehten prispevek k zgodovini slovenskega prevajanja,da ne bomo o njem nikoli zadosti govorili, sej n v n az preteklosti govori za sedanjost in prihodnost. Njegova prevajalska zavze1 tost in besedna radoživost sta namreč resen opomin vsakemu dejavnemu uporabniku slovenske besede, še prav posebej pa našim prevajalcem, da moramo biti vsak čas ustvarjalni, iščoči, da se ne smemo zadovoljevati z mehaniziranimi šablonami in se zapirati v mrtve kalupe, pa vendar zmeraj s tistim ponosnim velikim ciljem: bogatiti narodno kulturo, odpirati širše razglede in pri tem v praksi dokazovati vseizraznost, tekmovalnost, prožnost domače besede, to pa nam bo mogoče samo tedaj, čebomo domačo besedo kar naprej študirali, jo spoznavali in se poglabljali vanjo, kakor se je Oton Župančič.* Prvi prispevek v zborniku je napisal Joža Mahnič pod naslovom «župančič kot organizator in teorik prevajanja* v katerem je podrobneje obrazložil Župančičev odnos do prevajanja in njegovo prizadevanje, da bi sleherni prevod pomenil soustvarjalnost in poustvarjalnost hkrati. Povzetek Mahničeve uvodne razprave pa bi lahko zgostili v ugotovitev, da Župančič ne sodi le med naše najbolj plodne in mojstrske prevajalce praktike, in sicer v drami, prozi in poeziji ter iz najrazličnejših jezikov in stilov, temveč je bil na področju prevajanja tudi načrtovalec in organizator (pri Slovenski matici 1908 in 1917, pri Tiskovni zadrugi 1919) ter je tudi teoretično razmišljal o metodah in ciljih prevajanja pomen prevajanja za narodovo duševnost, kako prevajati liriko, Oton Župančič skušnje in načela ob slovenjenju Shakespeara). V naslednjem prispevku zbornika se Frane Jerman ukvarja z Župančičevim idejnim svetom (Nekaj besed o Župančičevem i-dejnem svetu), medtem ko se je Franc Šitimpf podrobneje lotil vpliva indijskih Upanišad na Župančičevo pesem »Naše luči*. Zelo zanimiva so razmišljanja Toneta Potokarja o odnosih in mnenju znane srbske pisateljice in esejistke Isiidore Sekulič o Otonu Župančiču. Marija Mitrovič obravnava v daljši razpravi pet prevodov Župančičeve Dume v srbohrvaščino in v svojem kritičnem razboru ugotavlja vso težavnost in včasih celo nepremost-ljivost prevoda te Župančičeve mojstrovine v srbohrvaščino, čeprav pokaže tudi na določene kvalitete, ki jih imajo prevodi B. Dulibiča, D. Maskimovič in B. Žganjera. Zanimiv je prispevek širnuna Jurišiča, ki obravnava Iva Andrica kot prevajalca Župančiča, saj je Andric prevedel pesem »Brezplodne ure* iz »čaše opojnosti*. Tako Širilov pa v svojem prispevku razpravlja o prevodih Župančiča v makedonščino in bolgarščino. Dimiter Pantelejev je znan bolgarski pesnik in prevajalec, njegove prevode Župančiča v bolgarščino pa podrobneje obravnava v naslednjem prispevku Matej Rode. Župančiča v češčini se je lotil Oton Berkopec in se posebej zadržal ob Horovem prevodu Dume v češčino, kjer je tudi sam sodeloval kot posredovalec Župančičeve poezije velikemu češkemu pesniku. O Župančičevi Dumi v slovenščini pa poroča Viktor Smolej. Marijan Brecelj obravnava Župančiča v italijanskih prevodih, medtem ko se je iste teme, samo za francosko območje, lotil Viktor Jesenik. Velemir Gjurin pa je. napisal obsežnejšo razpravo pod naslovom »Oblikovna vzporednost Župančičeve, Vseh živih dan, in njenega angleškega prevoda.* Če so doslej omenjeni prispevki v zborniku obravnavali izključno prevode Župančičevih pesmi v tuje jezike pa sledi zdaj razdelek, ki podrobneje obravnava Župančičeve, v glavnem pesniške prevode, iz tujih literatur v slovenščino, torej Župančiča kot prevajalca. Na prvem mestu tega razdelka stoji tehtna razprava Mileta Klopčiča pod naslovom »O treh Župančičevih verznih prevodih*, v kateri se je Klopčič zaustavil ob Župančičevih prevodih Molie-rovega »Tartuffa*, Rostandovega «Cyrana de Bergerac* in »Slehernika*. Ko podrobneje obravnava omenjena Župančičeva prevoda, Klopčič na koncu pravilno ugotavlja: »Zahteve, ki jih postavlja prevajalsko delo pred prevajalca, so številna. Na vse te zauteve je Župančič odgovoril z rešitvami, ki so vzorne, v večini primerov mojstrske, velikokrat genialne. Dokazal je, da je prevajanje tudi najtežjih umetniških, pesniških besedil možno in uspešno, da utegne mojster prevajalec celo prekositi predlogo. »Klopčičevemu prispevku sledi nekaj misli o Župančičevih prevodih Shakespearovih dram izpod peresa Janeza Menarta, medtem ko se je v naslednjem prispevku Dušan Željeznov podrobneje lotil obravnave Puškina v Župančičevih prevodih. Andrej Capuder je obdelal Župančičeve prevode Danteja, Janko Moder pa pesnikov prevod Hofmannsthalovega »Slehernika*. Drugi del zbornika pa prinaša bibliografijo prevodov in sicer najprej bibliografijo prevodov 0-tona Župančiča, ki jo je sestavil Janko Moder in bibliografijo prevoda iz literarnega dela Otona Župančiča, ki jo je sestavil France Dobrovoljec s sodelovanjem dr. Otona Berkopca. Iz obeh obsežnih bibliografij je šele moč razbrati, kako obsežno prevajalsko delo je opravil v svojem življenju Oton Župančič poleg svojega ustvarjanja in da so njegove pesmi v dolgem obdobju in večkrat prevajali v številne tuje jezike. Zbornik »Oton Župančič v prevodih* ni samo pomemben prispevek k raziskavam in dopolnitvam opusa tega našega velikega poeta, temveč je tudi aktualen prispevek k slavistični znanosti, še posebej slovenistiki, jasno pa nam tudi kaže, da je slovenska beseda v Župančičevih prevodih največjih pesniških mojstrov sveta postala enakopravna in čudovito zveneča besedi Shakespeara, Danteja in Puškina, da omenimo samo nekaj največjih, ki jih je Župančičevo pero prelilo v naš jezik. D. Ž. V DEŽELNI GALERIJI V GRADIŠČU Retrospektivna razstava slikarja G. Celibertija Deželna galerija Lojzeta Špacapana v Gradišču je za letošnjo poletno sezono priredila retrospektivno razstavo furlanskemu slikarju Giorgiu Celibertiju. Iz leta v leto beremo torej tu v rednih poletnih nadaljevanjih zgodbo o likovnem dogajanju in razvoju umetniške stvarnosti večinskega porekle dežele Furlanije - Julijske krajine. V približno desetih letih smo imeli priložnost seznaniti se z najvidnejšimi u-stvarjalci starejše in srednje generacije in pri tem pobliže spoznati celotno tfacies» pretežno furlanskega likovnega prostora. Giorgio Celiberti je doma iz Vidma in mu je 51 let. Doraščal je v beneškem likovnem okolju, kot pač večina furlanskih ustvarjalcev: doraščal je v času, ko je beneška likovna tradicija doživljala po dolgoletni letargiji prvo prebujenje. Med pobudniki novih iskanj je bil predvsem Emilio Vedova tisti, ki je v beneško akademijo začel vnašati nove ideje ter utemeljil in-formel kot govorico, ki naj omogoča umetniku, da izpove svojo obsodbo proti sodobni zlaganosti. S tem je postal Vedova vzgojitelj čisto protiakademsko pojmovane smeri. Njegov predlog je bil v tedanjih razmerah težko sprejemljiv, pa ga je vendarle mojster utegnil globoko utemeljiti. Njemu gre torej v veliki meri zasluga, da se je začela povojna generacija prebujati in pristopati k novejšim evropskim in ameriškim likovnim težnjam. Celiberti je samo za kratek čas študiral na akademiji v Benetkah, toda srečanje z Vedovo je bilo odločilno za njegov poznejši razvoj. V naslednjih letih ni mogel več zdržati doma: hotel se je razgledati tudi drugod po svetu. Bival je v Parizu, v Londonu, prepotoval je Združene države, Mehiko. Kubo in Venezuelo, dalj časa se je mudil nato v Bruslju in se šele zatem vrnil v domač kraj ter se tu umiril. Navedeni podatki nas kar tako na suho še ne morejo prepričati o ustvarjalčevi osebnosti, se pa globoko ujemajo z razstavljenimi deli. Celibertijeva retrospektivna razstava se nanaša na ustvarjalno obdobje zadnjih 15 let, se pravi od 1965 do danes. Morda ne bi bilo napačno, če bi razstavo začeli *brati» kar pri plakatu: povečana barvna fotografija na videz romantičnega razpoloženja — stara, a še čvrsto razraščena murva sredi bujno cvetočega poljd, v njem se ob strani do pasu utaplja u-metnOc sam, s poljsko cvetico v roki. Od tu do prvih razstavljenih slik zija na videz velik prepad, da nismo na plakatu razbrali globlje simbolike. V prvih razstavljenih delih je opaziti, kako globoko vzgojno silo je imela svoj čas na slikarja beseda informela. posredovana po Vedovi. Toda Celiberti ne sprejema tega napotka v abstraktnem smislu: kot večina furlanskih slikarjev (predvsem so v tem pogledu značilni Altieri, Zigaina in An-zil) izhaja najprej iz svoje pokrajine; ta mu je prva slikarska os- nova, in seveda prvo spoznanje. Na pričujoči razstavi se nam že takoj od začetka razodeva v dvojni deformaciji, v trealnh in simbolični. Dojeta je namreč kot pokrajina vrane: skeletni privid vrane obletava v odmirajočem ozračju nekakšno gnezdo. Informalna poteza dobiva tu izrazito ekspresionistično vsebino. *Gnezdo» je e-den od treh bistvenih motivov na tej razstavi. Avtor je s tem nakazal ves nadaljni razvoj svojega ustvarjanja: v formalnem pogledu svojo navezanost na »podobo*, ki pa se mu pri obdelavi tako rekoč razblini v abstraktno znamenje; v vsebinskem pogledu pa nas že tu prevzame umetnikova navezanost na človeka in na njegovo usodo: res je, da je človeku odmerjeno kratko, «mimogrede» življenje. vendar umetnika potolaži, da lahko občuduje to, kar je človek v taki danosti ustvaril: nekje je potemtakem življenje smrt in smrt je življenje. Na žalost je Celiberti našel vse bolj tragično potrdilo o tem svojem spoznanju z ogledom lagerja v Terezinu. kjer je umrlo nad 15 tisoč judovskih otrok in pred smrtjo posejalo po sivih stenah znamenja svojih čustev. Ogled lagerja je napravil na umetnika strašen vtis in ga slikarsko tako razburil, da je iz tedanjega razpoloženja nastal dolg ciklus slik na terezinsko tematiko. Človek bi dejal, da slikarju ni bilo treba posebne predelave motiva, dovolj mu je bilo *prepisalip grafite in »čačke*, kakor so se mu vtisnile v spomin, saj so bile že same po sebi umetniško dovršene in sicer v najbolj zgovorni in sodobni slikarski govorici. Občutek tesnobe in strahu pred to resnico je v nadaljnem snovanju slikarja odvračal od dramatične sedanjosti k iskanju tolažbe v naravnem okolju in v sledeh človekove preteklosti. Na razstavi je to zadnje poglavje slikarjevega snovanja. Navidezni povratek k predmetnosti slikar utemeljuje in potrjuje v smislu nekakšne oka-menelosti. Celiberti je prešel tu pravzaprav k skulpturi, da je svoje spoznanje lepše utemeljil. Tako smo se znašli pred svojevrstnimi reljefi na platnu, večinoma peščene barve. V Celibertijevem opusu zadnjih petnajstih let je torej eksistencialno vprašanje tisto žgoče izhodišče in torišče vsega «dogajanja». Med strahom in resignacijo najde umetnik vendarle nekaj prostora za, duševno zatišje: to razberemo že iz zunanjega ravnotežja njegovih zadnjih del, saj- nam njegoui..arheološki odlomki ljubeznivo poudarjajo sprejemljivo resnico, da je naše bivanje na tem svetu nekaj dragocenega. Celiberti velja danes za enega najbolj izrazitih furlanskih umetnikov prav v smislu, da pooseblja furlanskega človeka pri spopadanju z eksistencialnimi vprašanji. Retrospktivna razstava v Gradišču je v tem pogledu izredno lepo uspela. Odličen Uidi katalog z Ven-turolijevim uvodom in razgovorom z umetnikom. MILKO RENER Udeleženci *kostanjevlškega simpozija ob skulpturi Negovana Nemca Mai«aaiaiiiiKia»ii«!iii«a*«iaai«»iiiiai«i«iii««iiiia«ii«aiiii«iiiaiii«iiiiiii«iii«ii«iiit«iiMiMM«Mtii«MaBaaiiti«Bi«ti«iRM«iM**a*>"«iia*iiiMiiiii««>«ii*i«ii>Mii*niiia*iBM»uiiiiiiii«iMiiMiii«B«iM«iiiiiaii/itiiiaiilgatiigai|iti#VsUII|ltaa||iatiaM«ii*,,„„aavaMllMl*Miill|lMltl«l«MgasafS|MtiaataBacaa(VaaMltvvvviatgaBMt Zelo bogato kostanjeviško kulturno poletje V vročih poletnih dneh, ko se v mnogih središčih vrata kulturnih inštitucij zaprejo ali pa se njih dejavnost občutno zmanjša, se v Kostanjevici na Krki, najstarejšem dolenjskem mestecu ujetem med rokava reke Krke, kulturno življenje prav v poletnih mesecih s polno močjo šele razživi. Ljubitelji likovne umetnosti si v središču mesta, izpričanem že leta 1252, lahko ogledajo stalno zbirko likovnih del domačih in tujih ustvarjalcev v galeriji Jožeta Gorjupa v osnovni šoli, v pred kratkim obnovljenem Lamutovem likovnem salonu, kjer se vrste občasne razstave, pa si vse do konca septembra lahko seznanijo s kiparskimi in grafičnimi deli Franceta Kralja, ki jih je za razstavo študijsko obdelal umetnostni zgodovinar Andrej Smrekar. Nedaleč od središča Kostanjevice, se dvigajo mogočni zidovi nekdanjega cistercijanske- ga samostana, ki ga je 1234. leta utemeljil Bernard Spanhimski, že 1786 leta pa je bil po dekretu Jožefa II. razpuščen. Med vojno porušeni spomeniški komplek- že nad dvajset let obnavlja spome-niško-varstvena služba Slovenije. V «Gradu», kjer sta posebnega storičnega pomena tako gotska cerkev, najodličnejši primer t.i. prehodnega sloga prve polovice 13. stoletja z odličnimi čašastimi brstnimi kapiteli, kot tudi največje arkadno dvorišče v Sloveniji, so poleg drugih uredili svoje prostore Galerija Božidar Jakac, Dolenjski kulturni festival in Fbrma viva. Prav letos so v dolenjsko kulturno življenje aktivno posegli primorski umetniki, ki so s svojimi senzibilnimi deli in temperamentom pričarali svojevrstno doživetje in razpoloženje. Tako je naš priznani organist Humbert Bergant z interpretacijo del Johana Sebastjana Bacha zaključil orgelske večere, ki so vse od 28. junija potekali v samostanski cerkvi. Ob prvem orglarskem večeru so odprli tudi razstavo tapiserij iz zbirke tovarne dekorativnih tkanin Dekorativna iz Ljubljane, kjer so v ročni tkalnici stkali tapiserije po predlogah slovenskih likovnikov. Tudi mnogi primorski slikarji in grafiki so ob pomoči izkušenih ihlavcev Dekorativne prenesli svoje stvaritve v novo tehniko in v nove dimenzije. V kostanjeviški samostanski cerkvi se srečamo z monumentalnostjo tapiserij Zvesta Apollonija, Rika Debenjaka, Oskarja Kogoja, Silvestra Komela, Vladimira Makuca in Jožeta Spacala. številnim obiskovalcem pa bo prav gotovo nepozabno srečanje z letošnjimi udeleženci mednarodnega simpozija Forma viva. kjer v nasprotju s sečoveljskim simpozijem kiparji delajo v lesu. Že dvajset let v poletnih mesecih pod zidovi srednjeveškega samostana, od jutra do večera, v soncu ali v dežju odmeva pesem kiparskih dlet, ki jo le tu pa tam prekine oster, jedek zvok motorne žage. Pod improviziranimi strehami, stisnjenimi med visoka drevesa in cerkvenimi zidovi, se izpod kiparjevih rok rojevajo dan za dnem nove oblike. V ateljeju na prostem ob številnih vedoželjnih obiskovalcih dela pet kiparjev: Margarita Poueva iz Bolgarije, Doru Covrig iz Romunije, Michael Petinie iz Velike Britanije, Yutoka Toryama iz Japonske in slovenski predstavnik, primorski rojak Negovan Nemec iz Bilj pdi Novi Gorici. Kiparjem, ki jih ne druži niti ista narodnost ne generacijska pripadnost določenim likovnim konceptom, je skupen isti cilj: iz hrastovega debla izvabiti sugestivno izpovedno skulpturo, ki bo v seb' združila elementarnost pokrajine in izrazne specifičnost’ posameznega avtorja. Čeprav so skulpture petih udeležencev v tem trenutku še nedokončane, pa njih čiste in eksaktne forme dajo slutiti končano podobo. Po zaključni prireditvi, ki bo 30. rvgusta, se bodo lesene skulpture vključile v specifično simbiozo modernih in srednjeveških tikovih prvin in zaživele v miljenju, ki nudi obiskovalcu vedno drugačno vizijo in novo duhovno o-bogatitev. Zato se bo obogatila galerija Forme vi ve, v kateri je dosedaj že več kot sto monumentalnih del, ki jih je iz znamenitega hrastovega lesa* iz Krakovskega gozda izsekalo že več kot sedemdeset kiparjev iz celega sveta. N. S. S «PRIMORSKIM DNEVNIKOM* PO SOVJETSKI ZVEZI ŠEST DNI KIJEVA, LENINGRADA IN MOSKVE V soboto, 16. t m. skoraj točno po predvidenem urniku, so se -vrnili v Trst izletniki Primorskega dnevnika v Sovjetsko zvezo. Vključno s potovanjem so se mudili v SZ osem dni, ogledali pa so si zanimivosti Kijeva, Leningrada in Moskve. 1 Ob prvem svitanju so se podali na pot v soboto, 9. t.m. Vseh je bilo kakih 60, med njimi tudi večja skupina vedno veselih in prijetnih Doberdobcev. Vožnja do Brnika z avtobusom je minila kot bi trenil in ob 7. zjutraj po krajevnem času je letalo družbe JAT že poletelo proti Beogradu, od tam pa, potem ko je vkrcalo še druge potnike, z manjšo zamudo proti Kijevu. Carinske in druge formalnosti na letališču so bile opravljene hitro. Avtobus je nato naše izletnike odpeljal naravnost v hotel «Rus» v neposredni bližini velikega mestnega stadiona kluba »Dinamo*, kjer se je odvijal del olimpijskega nogometnega turnirja in so zato tudi vsi nogometaši stanovali v tem hotelu. Po kosilu v hotelu so imeli izletniki prosto za bežen sprehod po mestnem središču, tisti, ki jih soparica ni preveč utrudila, pa so se na ogled mesta odpravili še po večerji. Pravi ogled mestnih zani-mistovi z vodiči pa je bil na sporedu naslednjega dne, v nedeljo. Pozornost izletnikov je bila namenjena predvsem Sofijski sabor-ni cerkvi, mogočni Vladimirski katedrali, krasnemu samostanu Lavra in pa seveda maestoznemu spomeniku neznanemu vojaku, ki simbolizira milijone žrtev nacistične okupacije Ukrajine. Pri spomeniku so simbolično na straži otroci, štirje dečki v mirni stoji, dve deklici pa v upočasnjenem korakanju. Prizor je presunljiv v svoji zgovorni simboliki hvaležnosti mladega rodu borcem za svobodo domovine. Po končanem ogledu in kosilu na letališče in z linijskim letalom Aerflota z dveurno zamudo v Leningrad — »severne Benetke«, toda v vsakem oziru lepši od Benetk. Z letališča šeremetjevo II , ki je bilo svečano predano prometu neposredno pred olimpiado, po že razsvetljenih širokih bulevarjih in cestah večmilijonskega mesta z avtobusom naravnost v hotel »Leningrad« ob rokavu Neve nasproti zgodovinske križarke »Aurora*. Ura je že pozna in po večerji se kaj dobro prileže počitek za napore naslednjega dne. Ponedeljek. Nad Leningradom se pne lok oblakov. Škoda, kaiti v senčnem siju je podoba tega čudovitega mesta še lepša. Program ogleda je seveda tradi cionalen. saj drugače skoraj ne more biti. Sicer pa je za vse dodatno uredil ljubljanski spremljevalec naših izletnikov simpatični vodič Miha, ki bo skupno s svojo ženko Anko ostal izletnikom v najlepšem spominu zaradi vljudnosti ter požr- Tretjega dne svojega potovanja po Sovjetski zvezi so si izletniki «Primorskega dnevnika* ogledali tudi poletni dvorec. Letni dvorec, ki si ga je dal Peter Veliki zgraditi kakih 20 km od tedanjega glavnega mesta «vseh Rusij*, so Nemci med zadnjo vojno skoraj povsem porušili in so ga zato v prvih povojnih letih spet povsem obnovili, vključujoč čudovite vodomete z vso njihovo »igro* (Foto A. Kralj) tvovalnosti. Najprej vožnja po prostranem Nevskem prospektu, kjer se odvija glavno življenje velemesta, kjer so najlepše trgovine za domačine in za tujce, znane »berioz-ke», kjer se blago seveda plačuje v tuji valuti, ki je tudi v Sovjetski zvezi cenjena in za katero dobiš tudi tisto, kar domačemu kupcu ni dosegljivo, čeprav so trgovine dobro založene in tudi okusno opremljene. P i Nevskem prospektu Zimski dvorec, pa Marsovo polje. Smoljni štabom revolucije, spomenik Petra Velikega — ustanovitelja Leningrada in že je čas kosila in zato mimo leriobno zasidrane «Au rore» čez Nevski most na drugo stran k hotelu. Popoldne je program prav tako natrpan: mogočna Isakijevska katedrala. Petro-pavlovska trdnjava in zvečer k'a-sična ruska večerja v lokalu Sad-ko s plesi in glasbo, pa seveda tudi s pesmijo, še posebej potem, ko so godci po napitnini ugotovili, da so naši izletniki sicer iz Italije, da pa govorijo jezik, ki ga v glavnem razumejo. Tretji dan izleta je kaj slabo o betal. Lilo je kot iz škafa in zato ogted veličastnega pokopališča Piska rjevo, kjer počivajo posmrtni ostanki kakih 6110.000 žrtev herojske obrambe Leningrada pred Hitlerjevimi hordami in nad katerim lebdi melodija šoštakovičeve Le- ningrajske simfonije, ni prišel do izraza. Le najpogumnejši so se potrudili do glavnega spomenika na koncu pokopališča, na katerem je kratek a pomenljiv napis »Nič ni pozabljeno, nihče ni pozabljen«. Toda če je nad Piskarjevim lilo, je prekrasen Petrov poletni dvorec — ruski »Versailles« kakih 30 km od Leningrada na obalah Baltiškega morja, obsijalo sonce, da so se zlasti okraski dvorca bleščali v žarkem siju. Edinstven je sprehod po stezah krasnega parka in vzdolž vodometov. Po povratku v mesto je bilo do večerje še nekaj časa. Ena skupina je zato odšla na ogled križarke «Aurora», druga skupina, tista bolj praktična, pa po nakupih v «beriozke» in druge trgovine Po večerji pa še v gledališče Gorki na ogled armenskih plesov. Sreda je bila po programu predvidena za prost dan, oziroma za individualne oglede in nakupe, skratka za tisto drobno soočenje s stvarnostjo mestnega življenja, ki ob obveznih ogledih z vodiči o-staja običaino v ozadju. Vendar pa je ostalo še toliko zanimivosti in med njimi predvsem slavni Eremi-taž, da sta bila tudi dopoldan in popoldan zelo intenzivno izkoriščena. Za Eremitaž pravijo, da bi si ga lahko ogledoval 12 let, če bi za vsak eksponat porabil samo eno minuto. Naši izletniki so se seveda samo sprehodili skozi pro- •niiiiiiuiifiiiiiiMMUiHiiiiiiiiiinimiimiiiiimniiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiuiiMiiuiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dr. Ernest Petrič: Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu Obsega to ozemlje občine: Tablja, Na-borjet, Ovčja vas, Trbiž, Bavenca, Bardo, Tipana, Gorjani, Centa, Neme, Ahten, Foj-da, Tavorjana, Podbonesec, Savodnje, Grmek, Dreka, Špeter Slovenov, Sv. Lenart, Srednje, Praprotno in Čedad v Videmski pokrajini, občine Dolenje, St.everjan, Gorica, Sovodnje, Doberdob, Ronke, Tržič v Goriški pokrajini in občine Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Trst, Dolina, Milje v Tržaški pokrajini. Načeloma pravice Slovenčev v teh občinah ne smejo biti odvisne od njihovega števila ali odstotka, jasno pa je, da je tudi število manjšinskega prebivalstva eden od razlogov, ki lahko vpliva na to, kako se bo praktično zagotovilo izvrševanje določene pravice. Kako bo Italija določila dvojezično o-zemlje je seveda v njeni pristojnosti, pri čemer pa je v naprej jasno, da vsak poizkus določanja tega ozemlja brez soudeležbe manjšine pri tem, ali celo zoper njo, ne more obroditi pozitivnih sadov. Dokaj kontradiktorno je videti stališče, ki je prisotno v nekaterih zakonskih o-snutkih, da naj teritorialno območje u-činkovanja manjšinsko varstvenega zakona določi avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina. Ce se bo določilo vsebino manjšinskih pravic z državnim zakonom, je namreč bolj logično, da tudi določitev ozemlja, kjer bo zakon veljal, ostane v pristojnosti državne zakonodaje. Morebitni varstveni zakon mora poleg splošne zagotovitve enakopravnosti in nediskriminacije zagotoviti tudi vse tiste posebne manjšinske pravice — in na enaki ravni — kakršne je določal Posebni statut (priloga II. Memoranduma o soglasju). Torej ne zadošča le ohranitev pravic, ki so pred uveljavitvijo Osimskih sporazumov na podlagi Posebnega statuta bile uresničene. Zagotoviti in uresničiti je treba tudi pravice iz Posebnega statuta, ki še niso uresničene. To je tisti splošni okvir manjšinskih pravic, kakršen izhaja iz Posebnega statuta (priloga II. Memoranduma o soglasju), ki ga Osimska pogodba določa kot raven pravic Slovencev v Italiji. Ne le iz dikcije posebnega statuta, tudi iz same narave v njem določenih pravic ie razvidno, da je njihov subjekt, upravi- čenec, torej predmet varstva, tako manjšinska skupnost, kot tudi njeni posamezni pripadniki. Moramo ugotoviti, da zakonski osnutki italijanskih političnih strank, kakršni so bili predloženi, bodisi v senatu, bodisi v poslanski zbornici, v večini primerov o-kvirno «pokrivajo», v posameznih vidikih pa tudi presegajo »raven pravic« kot jo določa črka Posebnega statuta. V konkretni izpeljavi posameznih pravic so med osnutki sicer razlike glede obsega pravic, ki jih zagotavljajo, vendar bi «grosso modo« vsak od tistih osnutkov, ki so še v proceduri (predlog PSI - Legge Lepre; predlog KPI od aprila 1980; predlog Slovenske skupnosti iz 1. 1979), če bi bil sprejet, pomenil kolikor toliko ustrezno uresničitev osimskih obveznosti Italije glede pravic in položaja slovenske manjšine in njenih pripadnikov in seveda tudi uresničitev tistih obveznosti Italije do pripadnikov slovenske manjšine, ki izhajajo iz splošnih mednarodnih aktov. To pa je v bistvu tudi tisto, kar pričakuje sama slovenska manjšina. Povedano velja seveda le ob pogoju, če bo zakonodajalec bodisi od njega pooblaščen organ določil, kot teritorialno območje, na katerem bodo pravice iz morebitnega varstvenega zakona načeloma zagotovljene, celotno ozemlje, kjer Slovenci v Italiji avtohtono žive. Sodimo, da bo pot uresničitve osimskih določil o manjšinskih pravicah preko sprejema enega od predloženih zakonskih o-snutkov postala aktualna, zlasti če prizadevanja posebne komisije pri predsedstvu italijanske vlade za proučitev problemov slovenske manjšine ne bodo obrodila sadov. Omenili smo že, da bi glede na politični vpliv stranke, pa tudi glede na samo vsebino osnutka, utegnil imeti kot osnova za pripravo zakona največ izgledov osnutek KPI, kakršen je bil oblikovan in predložen v senatu aprila 1980. Povedano seveda ne pomeni, da zakonski osnutek, ki je seveda še najbolj blizu zahtevam same slovenske manjšine, tudi v celoti popolnoma ustreza tem zahtevam, in da ne bi v parlamentarni proceduri mogel biti okrnjen do te mere, ne da bi bil več sprejemljiv za slovensko manjšino in tudi bi ne bil ustrezna izpolnitev osimskih določil o manjšinah. storne dvorane, saj za kaj drugega tudi ni bilo časa. Popoldne je bil na vrsti še znameniti etnografski muzej in tako je bil Leningrad praktično opravljen. Izletniki so videli mnogo, slišali mnogo in spoznali marsikaj, pa še vedno le drobec tega, kar je mogoče videti in zvedeti o tem mestu heroju. Še skok v hotel na večerjo in po prtljago pa na letališče in z velikim Tupoljevom v Moskvo, ki se je kaza'a izletnikom z višine kot nepregledna prostranost luči. Po pristanku brž v hotel »Beograd I.» in spat, nabirat svežih moči za naslednji dan. Moskva — prestolnica Sovjetske zveze, mesto starodavne preteklosti za razliko od relativno m'ade-ga Leningrada. Mesto raz'ičnih arhitektur od najstarejših do najmodernejših z izstopajočimi neokusnimi monstrumi stalinske dobe. U-pravno in tudi kulturno središče prostrane dežele. Tujcu ne more zmanjkali obveznih objektov za o-gled. Že sama vožnja po mestnem središču ti daje zgovoren občutek prostranosti mesta ob Moskvi in ko se vzpneš na grič z ogromnimi stavbami univerze Lomonoso-va, je ta prostranost še večja. Treba si je ogledati tudi pokopališče Novodevičnije, kjer je grobnica Puškina, Gorkega, Hruščeva in tolikih drugih kulturnih in političnih imenitnikov. Prospekt Kutuzov in še to rih ona, vsega’ niti, ni 'mogoče našteti. Popoldne pa spet na pot, tokrat v Tretjakovo galerijo, za nameček pa zvečer v cirkus, znani .moskovski cirkus, katerega program je vsekakor vreden ogleda zaradi vrhunske atraktivnosti njegovih točk. Petek, predzadnji dan izleta, toda v Moskvi je glavno treba šele videti: Kremelj z njegovimi go-gatimi cerkvami, muzeji, parki in palačami, v katerih zasedajo najvišji državni in oblastni organi. Trdnjava, ki je videla horde vedno premaganih tujih osvajalcev z vzhoda in zahoda, trdnjava, ki dominira nad mestom, trdnjava, ki dominira nad državo in ki hoče dominirati tudi preko njenih meja. Dneve in dneve bi potreboval, da bi si ogledal vse njene zanimivosti in dragocenosti, vključno z arhitektonskim tujkom v njenem kompleksu — moderno Kongresno zgradbo z glavno dvorano s 6000 sedeži. Če je Kremelj simbol zgodovin ske preteklosti in politično - upravne oblasti Sovjetske zveze, je razstavišče gospodarskih dosežkov, nekoliko izven mesta, simbol njenih velikih dosežkov na področju gospodarskih dejavnosti, do astronavtskih podvigov, ki so nekoč zaostalo deželo dvignili na raven svetovne velesile z vsemi njenimi karakteristikami. Od ogledovanja eksponatov je človek kar pošteno u-trujen, tudi če ga po razstavišču prevaža notranji vlak. Kljub temu pa utrujenost le ni tolikšna, da ne bi večer namenili še obisku slovitega Bolšoj teatra, kjer v tem poletnem času gostujejo gledališča iz raznih sovjetskih mest. Naši izletniki so si lahko ogledali neko litvansko nacionalno opero gledališča iz Rige. Sobota, zadnji dan v Sovjetski zvezi. Vožnja z r.i°trojem, ki velja za najmonumentalnejšega na svetu s svojimi ogromnimi postajami v marmorju in spomeniki, sprehod po prostornem Rdečem trgu z ogledom Leninovega mavzoleja in slikovitim menjavanjem straže pred njim, cerkve Vasilija Blaženega z neštetimi v zlato okovanimi kupolami ... Čas se je hitro iztekel pa čeprav v dežju in hladu, saj je bilo na Rdečem trgu komaj 12 stopinj za razliko od prejšnjega dne, ko so se izletniki v Kremlju še kar potili pri 24 stopinjah. Na kosilo v hotel in na letališče, kajti odhod letala je najavljen za 16.15 po lo kalnem času. Letalo je potem sicer odletelo z znatno zamudo, kar je našim izletnikom dalo priložnost, da so v letaliških »beriozkah* za pravili še zadnjo valuto; toda za mudo pri odletu v Moskvi je po tem nadoknadilo skrajšano čaka nje na zvezo na beograjskem le tališču za polet proti Ljubljani, kjer je Jatov «DC 9» pristal točno po ur niku okrog 21. ure Do Trsta je bil potem samo še skok z obu janjem še živih vtisov s tega iz leta, ki je ob vseh neizbežnih drobnih zapletih potekal po programu in v splošno zadovoljstvo. Nedelja, 24. avgusta 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 13.00 Današnji umetniki; Michele Cascella 13.30 DNEVNIK 17.00 Glasbena oddaja, z Romino Povver in Al Banom 18.25 Pustolovščine 19.25 HEIDI risani film Vremenske razmere 20.40 «Operazione Tortugas*. 4. epizoda 21.35 TV film iz serije «Mash» Podpolkovnik Blake določi za kirurga kapitana Percea, ki so mu pravili tudi Havvke-ye. To spravi v slabo voljo majorja Franka Burusa, ki upravičeno meni, da ga je Pierce spodnesel. V dogovoru z bolničarko Margaret, ki je hkrati tudi njegovo dekle, Bu-rus obvesti načelnika zdrav stva generala Barker.ia, da novi šef kirurgije ni na dostojni višini, da ni strokovno sposoben. Barker zato pride koj v inšpekcijo in zaloti Pierceja s kolegi pri kartanju, namesto, da bi se pripravljal na svo.ie delo. Zato se general razjezi, vendar kapetan Pierce dokaže, da je v kirurgiji doma in da si med kirurškim posegom in drugim sms privoščiti tudi malo oddiha. 22.00 šoortna nedelja 22.45 Napoved programa za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 13 00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Družina Addams, risanke 15.30 Dnevnik 2 — Neposredni športni prenosi Legnano: KOLESARSTVO Modena: PLAVANJE 17.00 Kapitanova hči, TV nadaljevanka 17.55 Nanoved programov za prihodnji teden 18.10 Glasbena oddaja z Amando 18.55 TV film iz serije »Matt Helm* 19.50 DNEVNIK 2 — ODPRTI ■STUDIO 20.00 Dnevnik 2 — športne vesti 20.40 Včeraj in danes. odda!o vodi Luciano Salce 21.55 DNEVNIK 2 - DOSSIER Današn'a odda:a je posvečena 19. stoletnici izbruha Vezuva ki .ie porušil mesti Ererianum in Pompei 22.50 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI 23.05 Koncert Tretji kanal 14.30 Dnevnik 3 — Športne vesti 18.45 Nanoved nrogramov za pri-bodnu teden 19 00 DNEVNIK 3 19.15 in 22.15 Gianni in Pinotto 19.20 Glasbena oddaja 20.30 Gustav, risanka 20.40 Dnevnik 3 — športne vesti 21.40 Kako nastane umetnina 22.00 DNEVNIK 3 22.20 Koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.30 Poročila 10.35 Festival MPZ Celje 11.00 Viking Viki, otroška serija 11.25 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka 11.50 Odpisani, TV nadaljevanka 12.40 TV kažipot 13.00 Ljudje in zemlja 14.00 Jugoslavija, dober dan 14.35 in 16.50 Poročila 16.55 Split: atletsko prvenstvo Jugosla vije 19.35 Potopljena mesta: STARI ULCINJ 20.20 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Kitajska vaza, TV drama Mladi avtor Milcrad Stojevič se je lotil kočljive teme spora med dvema generacijama. Dogajanje je postavljeno v Bakar in v Reko. Upokojeni kapitan Frane živi z ženo in hčerko edinko v razkošni hiši z mnogimi sobami in dragocenimi pred meti. Na enem izmed svojih številnih potovanj si je ku pil čudovito kitajsko vazo. Zdi se pa, da mu je ta naj dražja med vsemi predmeti, kar jih ima. Dražja mu je celo od hčere, kot se zdi. In v senci ponosnega in z razkošjem obdanega očeta se hči odloči, da bo zaživela »svoje* življenje. Zapusti študij in se zaposli v ladjedelnici, kjer se spozna z ne kim fantom, s katerim zanosi. Hiša z velikimi sobami in čudovito kitajsko vazo pa ni ma dovolj prostora za mlada človeka, ki sta brc sredstev za lastno stanovanje. 22.30 Spolzka nogometna žoga, aktualna športna oddaja 23.20 V znamenju ?3.35 Risanka 23.45 Zabavno glasbena oddaja Koper 20.C0 Otroški kotiček 20.30 Pregled programa za nasled nii teden 20.45 VRNI SE MAMA, film 22.30 šport: lahka atletika, prenos iz Splita Zagreo 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Jugoslavija, dober dan 14.40 Kritična točka 15 10 LASSIE, nov začetek 17.00 Nedelisko popoldne 20 30 TV DNEVNIK 21.00 POKONCI. DELFINA, film ŠVICA 18.00 «Campo dei fiori*, film 20.00 TV DNEVNIK 20.90 Glasbena oddaja 21.45 »BEDNIKI*, TV nadaljevanka TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Godalni orkestri; 10.10 Poslušali boste; 10.30 Jug. lahka glasba; 11.00 Mladinski oder: V okviru oddaje «NA POČITNICAH* bo danes, 24. avgusta ob 12.30 na sporedu pogovor s tabornik! Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice, ki smo ga posneli na njihovem taboru konec julija na Visokem v Poljanski dolini. Oddajo je pripravil Igor Tuta. »Morski razbojnik*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Na počitnicah; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja; 15.00 Kdo je 'na vrsti? 15.30 Glasbeni popoldan; 17.00 Rezervirano za. . .; 18.00 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujanje; 8.45 6+1=7, in je nedelja; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Pesem dneva; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Fe-stivalbar; 11.32 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina avtomobila; i4.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Glasbena oddaja; 15.30 Poje skupina Zebra Crossing; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 16.15 Nedeljske pesmi; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Najlepše popevke; 17.30 Crash; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.30 Plošče: 19.15 Poje skupina USA — E”’epean Connection; 19.30 Koncert. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljo dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Nedeljski jutranji spored; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.45 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 15 minut s skupino Srebrna krila; 16.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba; 17.00 Nepozabne meMije; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Poje Thelma Houston; 17.00 Primorska poje ’80; 18.30 Za vsakogar nekaj. RADIO 1 8.00. 10.10, 13.00, 19.00 Poročila; 600 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasbena oddaja: 7.00 Glasba na praznični dan; 10.13 Program z V. Gassmanom; 11.00 Rally; 11.50 Zgodovina iger in igrač; 12.30 Zaplešite z nami; 13.15 Glasbeno govorni program: 14.00 Jazz glasba; 14.30 Bel list; 19.40 Opera. LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila: 7.15 Danes je nedelja; 8 C0 Jutra nja kronika; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za o troke; 9.43 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši. . .; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.C0 - 13.00 Naši poslušalci česti tajo; 14.10 Zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 lan Hamil ton Fin!ay: Denar, humoreska; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.lO Pri nas doma; 16.30 Nedelj ska reportaža; 10.55 Listi iz note sa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Pri ljubljene operne arije; 18.50 Za bavna radijska igra: 19.35 Na zgornji polici; 20.30 Zabavna glas ba; 20.35 Lahko noč otroc:"; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V ne delio zvečer; 23.20 Skupni program JRT; 1.05 - 5.30 Nočni program. Ponedeljek, 25. avgusta 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 16.30 Šport: Varese — KOLESARSTVO 17.00 Glasbena oddaja z Romino Povver in Al Banom 18.15 Sveže, sveže 18.30 TV film iz serije «Wcobinda» 19.20 HEIDI — risani film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNK 20.40 «Le tre ragazze in gamba cresoono* film z Deano Durbin Deanna Durbin se vrne spet pred kamero, izza katere je Henry Koster. Pravzaprav jo je on tudi uveljavil. Film «Tre ragazze in gamba* je odlično delo Deanne Durbin in Henryja Kosterja. Trj komaj dorasla dekleta so vedno «pod vodstvom* zelo živahne Penny, ki je sicer najmlajša, vendar pa vedno prva. Logično je, da se dekleta ubadajo s problemom čustvenega značaja. Starejša sestra je že uradno zaročena, toda v zaročenca je zaljubljena tudi srednja sestra. Zato najmlaiša Penny skuša razčistiti zadevo, v bistvu pa jo še bolj zaplete. Reševanje razmer bodo prepustile očetu. 22.05 Evropski človek ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK ,2 - OB 13. URI 13.15 Dokumentarna oddaja 17.00 KAPITANOVA HČI, Kapitanova hči je eno izmed številnih del A. Puškina. Da nes se bo s šesto epizodo nadaljevanka končala. «Propu-stnica*, ki so jo izdali uporniki, Petru ne koristi preveč, saj vzbuja sum, da je izdajalec. Teda vmes poseže ma jor Zurin. ki zadevo vsaj trenutno pojasni. In Peter se nato izkaže, kajti proti upornikom se bojuje kot lev. Sam Pugačov bo padel v uetništvo. Peter se pripravlja na poroko z Mašo, toda to mu prepreči zaporni nalog. Obtožili so ga izdajstva. 17.55 Ime za mojo sestro 18.30 Dnevnik 2 — športne vesti 18.40 TV film iz serije: «.)oe Forrester* Dva tolovaja se polastita »vesoljskega orožja*, ki ga policija prevaža v oklepnem furgonu. Pri raziskavah Forresteru pomaga policaj, ki se je bil pred kratkim poro čil z vdovo nekega črnca, ki je padel v Vietnamu. Policaj se sicer poroči z vdovo, nerad pa sprejme njeno hčerko, ki jo je imela s prvim možem. Gre za deklico petih šestih let. Ne glede na to pa Forresteru in njegovemu so-ledavcu uspe zajeti tolovaje. Forresteru pa nato uspe prepričati svojega sodelavca da ni lepo vzeti le mater in pustiti otroka, kajti tudi črnsko dekletce je človek, je otrok, kot so vsi drugi otroci, p« na.i bodo temne ali svetle poiti. 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Lirična sezona: Andrea Chenier — opera 22.35 Studenec življenja, rubrika iz judovskega življe nia in kulture Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 in 22.20 Gianni in Pinotto 20.05 šolska vzgoja 20.40 Iz Villalba v Palermu 22.05 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.15 Kmetijska oddaja 18.30 Poročila 19.20 Minigodci v glasbeni deželi 18.35 OBZORNIK 19.14 Mladinska oddaja 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Zrelostni izpit, 21.50 V znamenju 23.05 Kulturne diagonale Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.45 TV DNEVNIK 21.00 Sedišče brez sodnikov film 22.30 Baletni večer Zaoreb 19.45 Mladinska oddaja 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Bolezen in ozdravitev Budt’ Brakusa, 22.30 Glasbeni trenutek TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13,00, 14.00, 17.00, '9.00 Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Dober glas'gre v deveto vas; 9.00 Otroški koU6#k; O^KPlsitethki iz o-oeret in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert: Skladbe slovenskih avtorjev; 11.00 Jug. lahka glasba; 1.40 Folklorni odmevi; 12.C0 Kul urni obzornik; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba : ’ Letošnja revija «Primorska poje* 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — «Na konju*; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi!; 16.50 Deset minut z orkestrom Holiday Mood; 17.10 Klasični album: ruska nacionalna šola; 18.00 Pril iubl jeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 štirje koraki; 9.15 Igra Vanni Cattellani; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Festivalbar; 10.33 Pesem dneva; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; tl.03 Glasbeni trenutek; 11.10 Glasba; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mirno popoldne; 14.33 Mala diskoteka; 15 00 Glasba; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Poslušam, poslušaš; 16.45 Poje folklorna skupina iz Rovinja; 17.10 Srečanje z Jugoslovanska televizija od 26. do 30. avgusta 1980 TOREK, 26. avgusta 1980 LJUBLJANA 18 50 Poročila; 17.55 Colargol, lut kovna nadaljevanka; 19.10 Zdom ske pesmi Mladena Rodelle; 19.30 Obzornik; 19.40 Velika izkušnja; 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do zr na; 20.30 TV dnevnik; 2’.00 Med narodna obzorja: Grešni kozel; 21.55 Prijetni kotiček, TV nani zanka; 22.35 V znamenju; 22 50 Iz baletnega arhiva naše TV hiše. KOPER 19.30 Odprta meja, program v slovenščični; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Norci imajo zmeraj prav, film; 22.30 Aktualna tema; 23.00 Narodna glasba. SREDA, 27. avgusta 1980 LJUBLJANA 16.00 Nogomet: Romunija - Ju goslavija: 18.55 Velike razstave; 19.20 Glasbeni triangli; 20.00 Ne prezrite; 20.15 Risanka; 20.26 Zr no do zrna; 20 30 TV dnevnik; 21.05 Igre brez meja; 22.35 V znamenju. KOPER 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Sti- čišče; 20.45 TV dnevnik; 21.00 S soncem v laseh, film; 22.30 Nogomet: Romunija Jugoslavija, prenos. ČETRTEK, 28. avgusta 1980 LJUBLJANA 19.10 Poročila; 19.15 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.45 Obzornik; 19.55 Djerdap, reportaža; 20.15 Ri sanka; 20.24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Zadnja naloga, film; 22 45 Jazz r.a ekranu; 23.05 V znamenju. KOPER 19.50 Otroški kotiček; 20.15 Sti čišče; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Zver, film; 22.30 Politična tribuna; 23.00 Glasba brez meja PETEK, 29. avgusta 1980 LJUBLJANA 18.55 Poročila; 19.00 Leti, leti pikapolonica; 19.15 Družina Smola, risanka; 19.40 Obzornik; 19.50 Poje vam Majda Sepe; 20.15 Ri sanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 »Zemlja moja*, glasbena oddaja; 22 05 Blakovih sedem, serijski film; 22.55 V znamenju: 23.10 92 minut včerajšnjega dne, film. KOPER 19.30 Odprta meja, program v slovenščini; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20 30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Bakla, film; 22.30 Pregled programa za naslednji teden; 22.45 Maček pod čelado, TV nadaljevanka. SOBOTA, 30. avgusta 1980 , LJUBLJANA 15.50 Poročila: 15.55 400-letnica Lipice; 17.45 Rezerviran čas; 18.00 Evropsko košarkarsko prvenstvo za mlade; 19.30 Naš kraj; 19 45 Muppet show; 20.15 Zlata ptica; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Nicholas Nicleby, TV nadaljevanka; 21.55 Želo, film; 24.00 TV kažipot; 24.20 Poročila KOPER 18.25 Nogomet - jugoslovansko prvenstvo; 20.15 Stičišče; 20.30 Ri sanke; 20.40 TV dnevnik; 21.00 «Batanga», film: 22.30 Nenadoma tema, TV film. orkestrom Giovanni Fenati in sku pino I camaleonti; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . .; 18.00 Poslu šajmo jih skupaj; 18.32 Operna glasba; 19.15 15 minut z ansam blom Cozy Powell; 19.32 Srečanje z našimi pevai KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Ju tranji koledar; 7.15 Reklame; 8.15 Najava sporeda; 14.05 Stoji, stoji Lipica - glasbeni utrinki iz zame.i stva; 14.40 Izbrali smo za vas 15.00 V podaljšku; 15.40 Glasbe ni notes; 16.00 Dogodki in odme < vi; 16 30 Glasba po željah; 17.00 Vaš telefon, naš mikrofon: 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno pre bujanje; 7.15 Ulica Asiago Ten da, glasbena oddaja; 8.20 Filmska glasba; 9.00 Radio anehrio, glas beno-govorni program; 11.00 Ju tranii variete; 12.03 Vi in jaz; 13-15 Glasba; 14.30 Kratka zgodovina odnosov med kmečkim svetom in oblastjo; 15.03 Rally; 15.30 Popo) danska srečanja; 16.30 Dogodki 20. stoletja; 17 00 Patchvvork; 18.35 Vzgojna oddaja; 19.30 H pazza riello. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10 00, 11.00 12.00, 13.00, 15 00 , 20.00 Poročila: 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 h naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popu to vanje od strani do strani; 9 40 Počitniški pozdravi; 10.05 Z ra Radio Ljubljana bo danes na svojem drugem programu Val 202. objavil pogovor o bližnji petdesetletnici ustrelitve štirih bazoviških junakov. Sogovornik bo dr. FiH‘ bert Benedetič, predsednik Odbora za proslavo. Obravnaval bo značaj letošnje proslave v nedeljo, 7. septembra in aktualnost idealov, za katere si štirje heroji n-mrli. Pri tem zlasti poudarja, J® Slovenci v Italiji že petdeset le* po usmrtitvah na bazoviški gmaj-ni še zmeraj ne uživajo narodnostnih pravic, ki zato ostajajo P«' glavitni cilj tudi sedanjih gene; racij. Pogovoi je pripravil tržaški dopisnik - komentator RTV Ljub Ijana Marijan Drobež, začel pa & bo okrog 10.40 po tukajšnjem času diom na poti; £1.05 ' Rezerviran" za ...; 11.30 - '0.50 Poletno bra nje - Horiore de Balzac: Dve okro gli; 12.35 Znano in priljubljeno! 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.00 Danes do 13. Iz naših krajev-Iz naših sporedov; 14,20 Zabavna glasba: 14.30 Priporočajo vam . • '•!'. 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.26 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in od mevi; 16.30 Zabavna glasba; 17.(K1 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvoč ni signali; 20.25 Zabavna glasba: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Janeza Jer šinovca; 21.00 Iz naše diskoteke; 22.05 Poletni divertimento; 23 30 Popevke iz jugoslovanskih studiov: 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Za lju bitelje jazza. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 24. avgusta 1980 NOGOMET V ITALIJANSKEM POKALU ATLETIKA V SOBOTO NA «GREZARJU» Udinese danes v Genovi Kakovostna udeležba Videmčani jurišajo na osvojitev obeh točk - Nekaj zanimivih tekem j||| ^ «PokttlU Bottt» Jod ra no v ti trenirajo za no v o sezono Danes se bodo nadaljevala srečanja za italijanski pokal. V prvem kolu je bilo na sporedu več zanimivih tekem, v deželi pa »o vsi pričakovali dvoboj med Udi-nesejem in Juventusom. Tokrat ni takšnih srečanj, ki bi Privabila veliko množico ljudi na stadion, vsekakor pa moramo zabeležiti, da bo tudi danes nekaj zanimivih dvobojev. Udinese se bo v gosteh pomeril z drugoligašem Genoo. Videmčani jurišajo na zmago, vsekakor pa je treba upoštevati, da je ligurska e-kipa dokaj solidna. Milan bo igral pred domačim občinstvom proti Catanii in Milančani so v tem srečanju favoriti. Sonja Doljak z «azzurrami» v Turčijo Krasova mladinka Sonja Doljak odpotuje danes v Rim, kjer se bo pridružila italijanski mladinski namiznoteniški reprezentanci, ki bo od 27. do 30. t.m., sodelovala na mednarodnem prvenstvu Turčije v Ankari. Ta ponovna vključitev v ožji krog najboljših igralk v vsedržavnem merilu, ki je seveda vzradostila igralko samo in celotni namiznoteniški odsek, ni prišla povsem nepričakovano, že pred tremi tedni se je Do-ljakova udeležila v Bocnu priprav državne reprezentance na evropsko prvenstvo in se je tedaj zelo dobro izkazala. Ker pa je bilo število reprezentantk za Poznanj omejeno na tri, so pač prišle v poštev starejše in bolj poznane Bevilacqua, Cergol in Mauriello. S tem pozivom v Ankaro pa so voditelji italijanske reprezentance dokazali, da resno računajo na slovensko igralko, kateri se tako odpirajo lepe možnosti za uveljavitev tudi v mednarodnem merilu. Za komaj 15-letno dekle predstavlja to res lepo uveljavitev. —bs— metaša Huracana in argentinske reprezentance, z obtožbo posilstva. Housemann naj bi 15. avgusta posilil neko Urugvajčanko pod vplivom alkohola. Argentinec je pred sodniki odločno zanikal dejstvo. ATLETIKA JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO Dva naslova v Slovenijo Prvi dan 36. državnega atletskega prvenstva za posameznice in posameznike v Splitu je prinesel poprečne izide, slovenskim atletinjam pa dva naslova državnih prvakov. Breda Pergar je slavila v teku na 1500 m s časom 4’28”6, Ljubljančanka Nataša Seliškar pa na 400 m 54”33. Sicer pa so slovenski atleti osvojili še dve drugi mesti (Piculin v skoku v daljino. Zalar pa v metu kopja). Po eno tretje mesto je za SRS osvojila tudi moška štafeta Nove Gorice 4 x 100 m. V kopici poprečnih izidov naj omenimo le dober tek Dragana Zdrav- koviča na 1500 m s 3’38"4, kar je le malenkost slabše od njegovega državnega rekorda. V nekaterih disciplinah je bila konkurenca izredno šibka, tako na primer v daljini (samo šest tekmovalcev), v krogli (le štirje). Tekmovanje se bo danes v Splitu nadaljevalo in končalo s preostalimi 10 moškimi in 8 ženskimi disciplinami. TENIS JUTRI PRVENSTVO ZDA Borg glavni favorit NEW YORK —_ Jutri se bo v Flushing Meadovvu pričelo mednarodno prvenstvo ZDA. Za to prvenstvo vlada izredno zanimanje, saj je eno izmed redkih tekmovanj, na katerem Borg ni nikoli utegnil slaviti. Je pa istočasno tudi tekmovanje, ki bi mu kot zmagovalcu v celoti odprlo pot do »velikega slama*. Prav zato je Borg nedvomno eden izmed največjih favoritov. Videti pa bo treba, kako bo z njegovim kolenom Že prve prijave iz Karlovca • Zanimanje tudi v Venetu tim iHtiniiiimMitiiiiHHiiiiiiiitiitiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiMiiiinimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiii,mum,,,,,,, KOŠARKA MLADINSKO EP V CELJU Turinski Juventus bo zaposlen s Tarantom, ki ne bi smel biti nepremostljiva ovira, Napoli pa bo ^Prejel nogometaše Sampodorie, ki b°do v letošnjem prvenstvu druge bge naskakovali prestop med prvoligaši. SKUPINA 1 ^•45: Genoa - Udinese (Lops) 20-30: Juventus - Taranto (Tonolini) Brescia prosta „ SKUPINA 2 “0-30: Milan - Catania (Tani) 17.00: Palermo - Avellino (Facchin) Inter prost SKUPINA 3 20- 30: Cagliari - Monza (Pairetto) 20.30: Como - Foggia (Vitali) Spal prost _ SKUPINA 4 20.30: Atalanta - Fiorentina (Pieri) 21- 00: Cesena - Rimini (Milan) Pistoiese prosta SKUPINA 5 21-00: Napoli - Sampdoria (Patrussi) 21-00: Piša - Vicenza (Magni) Bologna prosta SKUPINA 6 19-00: Pescara - Verona (Bianciardi) 20.45: Varese - Ascoli (Parussini) Lasno prosta SKUPINA 7 J' 00: Bari - Torino (Mattei) ”00: Lecce - Perugia (Prati) Catanzaro prost 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Željezničar 1 Budučnost 1 .SARAJEVO — V včerajšnji anti-ClPirani tekmi 2. kola prve jugo-®l°vanske nogometne lige sta doječi Željezničar in Budučnost igrala neodločeno 1:1 (0:0). • Strelca sta bila: Nikič v 66. min. domačine in Vujovič v 90. min. Za goste. » Danes bodo odigrali ostala sre-^®nja tega kola. Ljubljanska Olim pll® bo ob 20 uri igrala v Mo sl®rju proti Veležu. Policija aretirala Argentinskega nogometaša BUENOS AIRES - Policija je a-^tirala Renea Housemanna, nogo- «PIavi» za dve točki boljši od «azzurrov» Sovjeti zopet zanesljivo zmagali -proti ZR Nemčiji, Jugoslavija pa CfiLJE — Včeraj so vsi nestrpno pričakovali dvoboj med Italijo in Jugoslavijo. «Plavi» so tesno premagali Italijane, ki so se po dokaj medli igri nenadoma »prebudili* in so proti koncu srečanja spravili v težave Jugoslovane. Ob koncu prvega polčasa je bil izid 47:35 v korist domačinov. V drugem polčasu pa se je slika na igrišču povsem spremenila: Italija je zaigrala mnogo bolj zbrano in učinkovito kot v prvem delu tekme, medtem ko Jugoslovanom nikakor ni šlo od rok. «Azzurri» so z agresivno igro v obrambi in z izjemno točnostjo v napadu skoro nadoknadili zamujeno, takrat pa so tudi Jugoslo vani uspešno izpel jali nekaj akcij in obdržali prednost do konca srečanja. IZIDI 2. KOLA SKUPINA A SZ - ZRN 108:77 švedska - Turčija 78:77 Italija - Jugoslavija 107:109 LESTVICA SZ 2 2 0 202:160 Jugoslavija 2 2 0 215:184 Švedska 2 1 1 155:189 ZRN 2 1 1 164:194 Turčija 2 0 2 162:165 Italija 2 0 2 190:203 DANES, 24. 8. 10 00: Italija - ZRN; 11.45: Ju- Športnn društvo ZARJA se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je športni praznik uspešno končal. Italija danes proti Turčiji Turčija; 21.00: SZ - 77:103 91:65 61:72 goslavija -Švedska. SKUPINA B Izrael - ČSSR Španija - Belgija Francija - Bolgarija LESTVICA Španija, ČSSR in Bolgarija Izrael, Franci ia in Belgija 0. DANES, 24. 8. 13.30: Izrael - Belgija; 17.30: ČSSR - Bolgarija; 19.15: Španija -Francija. 6, TURNIR V ROSETU Beograjčani tretji ROSETO D£GLI ABRUZZI - V zadnjem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja .v Rosetu si je jugoslovanski drugoligaš OKK Beograd z gladko zmago s 114:93 (67:39) nad italijansko vojaško reprezentanco priboril končno tretje mesto na turnirju. Prvo mesto pa je presenetljivo osvojil Banco Roma, ki je v zadnji tekmi odpravil Emerson s 105:81 (52:42). Po poletnih počitnicah bo v soboto na stadionu »Grezar* v Trstu prvo večje atletsko tekmovanje z dobro mednarodno udeležbo. Atletski odsek Bora bo priredil svoj že običajni mednarodni miting za četrt? »Pokal Bora*. V dosedanjih izvedbah je zabeležilo tekmovanje brez izjeme izredne uspehe in udeležba je bila vedno elitna tako iz Jugoslavije kot tudi iz Veneta. Vedno so bili na startu tudi klubi iz Avstrije ter celo iz drugih bolj oddaljenih držav. Letošnji miting je bil prvotno na programu že ob koncu maja, nastopile pa so težave glede uporab nosti stadiona in končno je padla odločitev, da se miting izvede v soboto. Če izvzamemo elitni včeraj šnji miting v Lignanu, bo tekmovanje Bora prvo, ki bo dostopno za širši krog atletov in atletinj, čeprav bodo norme le omejevale udeležbo. Tehnični spored letošnjega tekmovanja bo naslednji: Naraščajnice: 200 m, 800 m, 100 m ovire, daljina, disk, štafeta 4x100 m Mladinke in članice: 200 m, 800 m, 100 m ovire, daljina, krogla, disk, štafeta 4x100 m Naraščajniki: 100 m, 400 m, 3000 m, daljina, palica, krogla, štafeta 4x100 m Mladinci in člani: 100 m, 400 m, 3000 m, 400 m ovire, daljina, palica, disk, kopje, štafeta 4x100 m Pri Boru računajo, da bo večina prijav prispela komaj konec tedna glede Slovenije in Avstrije, medtem ko se bodo italijanski klubi večinoma prijavili kar na dan tekmovanja, kot je v navadi. Prve prijave so sicer prišle iz Karlovca. Tamkajšnji «željezničar» je namreč vpisal tri tekačice na 200 m s časi med 26" in 26”5. Tekle bodo med naraščajnicami. Organizatorji računajo na nekaj res izrednih tekmovalcev. Upa se, da bo na startu tudi olimpijski finalist Rok Kopitar iz celjskega Kladivarja ter izredni avstrijski metalec diska Frank Georg, ki je nedavno dosegel skoraj 65 metrov. Slednji je namreč izrazil zanimanje za tekmovanje pred nedavnim med mitingom v Kranju. Kot je že v navadi, bodo organizatorji podelili zmagovalcem kolajne, klubom pokale ter še vrsto praktičnih daril, katere so prispevala razna tržaška in okoliška podjetja. Tekmovanje se bo začelo ob 16.30, kb Čadkova prvakinja KAZABLAK (Bolgarija) — Aleksandra Čadko (SZ) je osvojila prvo mesto v obratu na svetovnem prvenstvu v padalstvu. Mennea prvi tudi v Lignanu LIGNANO SABBIADORO - Na sinočnjem atletskem mitingu v Lignanu je nastopil tudi Pietro Mennea, ki je zmagal v teku na 100 m, vendar v zanj skromnem času 10”57. Verjetno gre to pripisati slabim vremenskim pogojem in pa u trujenosti atleta, ki je prispel naravnost iz Bruslja. Najboljšo znamko je na srečanju dosegel zahodni Nemec Riehm: že v prvem poskusu je kladivo vrgel 80,28 m daleč, to pa je bil njegov edini met, ker se je nato poškodoval. Razočaral pa je olimpijski prvak v metu diska, Sovjet Rahčup-kin, saj ga je premagal zahodni Nemec Alvir. PLAVANJE ITALIJANSKO PRVENSTVO Rampazzo izboljšal državni rekord MODENA — Po poprečnih izidih v prejšnjih dneh so včeraj na državnem plavalnem prvenstvu le zabeležili boljše čase. Rampazzo je na 100 m delfin za 56 stotink izboljšal državni rekord. Progo je tokrat preplaval v 56”20. Dobre čase pa so dosegli še na 100 m hrbtno ženske, v 4x100 m prosto moški in ženske. " ! J £ - v, PJH , 311 Jadranovci so že začeli priprave za prvenstvene nastope v C-2 ligi. Že danes pa bodo odpotovali v Novo mesto, kjer bodo pod vodstvom trenerja Jožeta Splichala trenirali do sobote, nakar pa bodo imeli š« enotedenske priprave na Ravnah na Koroškem. Na sliki: posnetek s treninga Jadranovih košarkarjev na Kontoveln. NOGOMET ^MEMORIAL ŽARKO RACE» JUTRI START NA PROSEKU S SREČANJEM BREG-ZARJA Tekma se bo pričela ob 20.30 - Veliko zanimanje za letošnji turnir Jutri s pričetkom ob 20.30 se bo na proseškem igrišču pričel 3. turnir za prvi »Memorial Žarko Race*, ki ga organizira ŠD Primorje v spomin na svojega odbornika in nogometaša. V otvoritvenem srečanju se bosta p< merili ekipi Brega in Zarje, ki nastopata v A skupini skupno s Primorcem in Gajo. Torej že v prvem kolu memoriala bo na sporedu prvi slovenski derbi v letošnji sezoni. V B skupini pa nastopata ekipi Primorja, Vesne, Krasa in Aurisinp. Na letošnjem turnirju igrajo torej vse slovenske ekipe s Tržaškega, poleg nabrežinske enajsterice. Od jutri do 13. septembra si bodo na proseškpm igrišču vfti športniki in ljubitelji nogometa lahko glpdali kar 16 tekem. Navijači posameznih društev pa bodo, ponovno videli »na delu* svojo ekipo po poletnem počitku. Čeprav so v glavnem naše ekipe le prejšnji teden začele s pripravami vseeno pa bi moral turnir privabiti na proseški četverokotnik, veliko število gledalcev, saj bodo v bistvu na memorialu prvi uradni nastopi naših ekip v letošnji sezoni. Kot smo že poročali, pokal za prvi memorial Žarko Race osvoji tisto moštvo, ki prvo trikrat osvoji turnir. Prvo leto je turnir osvojil miljski Fortitudo, ki letos ni prisoten. lani pa je turnir osvojila kriška Vesna. Ker na letošnjem ............................................................iiiiniiiiiHHiiMiiMiimiiiiiiiiiHinMi NAŠE NOGOMETNE ENAJSTERICE PRED BLIŽNJIM PRVENSTVOM Breg: novi trener Softič bo dai priložnost tudi mlajšim igraltem Cilj je obstanek v 2. amaterski ligi - V moštvu dva nova igralca Brežani, ki so lani zelo uspešno nastopali v 2. amaterski ligi, se zelo vestno pripravljajo za letošnje prvenstvo, za katero so tudi okrepili moštvo. K Bregu sta namreč prestopila Roberto Pinzin, ki je igral pri Esperii San Luigi v 3. AL ter Roberto Balzano od S. Anne. Moštvo pa -sta zapustila Giampao-lo Poropat, ki je prešel k Mugge-sani ter Andrej Ražem, ki bo nastopal za Fortitudo. Breg ima letos tudi novega trenerja, Softiča, ki smo ga srečali na prijateljski tekmi, ki so jo Brežani odigrali v četrtek zvečer v Žavljah proti Proleteru iz Novega Enajsterici Brega in Proleterja Iz Novega Sada, ki sta se v četrtek v Žavljah pomerili v prijateljskem nogometnem srečanju. Izid je bil 2:1 za Novosadčane. Sada. To je bila obenem prva tekma v okviru priprav na novo sezono. Softič je imel tako lepo pri ložnost, da že sedaj oceni dosedanje delo in sadove priprav: «Z ozirom na to», je dejal Softič, «da gre za prvo tekmo, sem zelo zadovoljen, ker sem videl, da so fantje takoj na začetku pridobili na splošni telesni pripravi in da so bili enakovreden nasprotnik moštvu Proletera, ki se pripravlja na prvenstvo. ki se zanj prične že prvi teden prihodnjega meseca.* «Kakšne cilje ste si zastavili V sezoni, ki je pred nami?* »Ko sem prišel za trenerja k Bregu, smo si z vodstvom kot osnovni cilj zadali obstanek v drugi amaterski ligi s tem, da bi jaz imel proste roke glede dela z moštvom in glede priprav za nasled nje leto po sistemu, ki sem si ga zamislil in predložil upravi.*