List 34.
Uši mladih živinčet.
Mlado živinče večjidel postane ušivo po nesnaž-nosti zato, ker se ne češe in ne štriglja, kar je mladi živini ravno tako potrebno, kakor stari, ker tudi koža mladega ni mrtev meh, ampak živa prevlaka života, skozi ktero meče natura vso nesnago, ki nima v truplu ostati. Najraji se pa uši ?arede pri teletih, ko so odstavljena bila in še niso privajaoa nove piče, ktere želodec ne more dostojno prekuhati, in se po tem takem kri spridi; ravno na ta način se zaredijo uši, ako mlada živina strada ali slabo pičo dobiva. — Vsaka sorta živine ima svoje uši.
Snažnost živine je tedaj prva potreba, in če je piča sprijena, mora se poboljšati.
Uši se pa odpravijo z umivanjem in mazanjem tistih delov, ki so ušivi; najraje se uši zarede po vratu, hrbtu, na repu, pod komolcem.
Umiva se ušivo živinče najpoprej z bolj nedolžnimi rečmi, kakor s toplo milno vodo, s toplim lugom, z vodo petršiljevega semena; če to ne pomaga, s toba-kovo ali čerikovo vodo (navaden tobak razrezan, ali pa čerikove korenine se kuhajo na kropu dobre pol ure). Posebno dobro je tudi mazilo živega srebra, toda s tem se mora bolj varno ravnati, da ga živina ne poliže; tudi smrdeče olje jelenovcevo je dobro.
Še enkrat pa opominamo, ne zanemarjajte česanja in štrigljanja!