Slovar srednjemoravskega narečja Jarmile Vojtove
Mateja Kosi
Ključne besede: češka narečja, narečni slovar, slovaropisje
1	Jarmila Vojtova je nekdanja sodelavka Inštituta za češki jezik Češke akademije znanosti, od leta 1999 predavateljica na Oddelku za češki jezik Filozofske fakultete Masarykove univerze v Brnu.
2	To je poskus prenosa češke strukture klasifikacije narečij v slovensko. Po njej ima češki jezik 4 narečne skupine z narečji in podnarečji (in brez zamejitve krajevnih govorov).
HH
m
Jarmila Vojtova, Slovn^k stfedomoravskeho näfeč^horskeho typu, Brno: Masarykova univerzita, 2008, 279 str.	SI
Delo Slovnikstfedomoravskeho narečihorskeho typu (Slovar srednjemoravske-	^
ga narečja hribovskega tipa) je nastalo na podlagi avtoričine doktorske diserta-	Z
cije. Hribovsko podnarečje iz naslova je v češki dialektologiji termin za podtip	>
(podnarečje) južnega srednjemoravskega narečja v okviru srednjemoravske na-	q
rečne skupine, ki se govori severozahodno od Brna v okolici Tišnova, Blanska in Sloupa. Delo je vsekakor velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine obravnavanega področja in vsestransko zanimivo za ljubitelje čeških narečij.
hJ
m
O
^
The dictionary of the mountain-type central Moravian dialect	^
by Jarmila Vojtova	^
H
The volume Slovnik stfedomoravskeho nafeči horskeho typu (Dictionary of the mountain-type central Moravian dialect) was created based on the author's doctoral dissertation. The mountain-type subdialect in the title is a Czech dialectology term referring to a subtype (or subdialect) of the south central Moravian dialect as part of the central Moravian dialect group, which is spoken northwest of Brno in the vicinity of Tišnov, Blansko, and Sloup. The work is a great contribution to preserving the cultural heritage of this area and has general appeal for those interested in Czech dialects.
Key words: Czech dialects, dialect dictionary, lexicography
Slovar srednjemoravskega narečja hribovskega tipa (Slovnik stfedomoravskeho nafeči horskeho typu) Jarmile Vojtove1 je nastal na podlagi avtoričine doktorske disertacije. Hribovsko podnarečje iz naslova je v češki dialektologiji termin za podtip (podnarečje) južnega srednjemoravskega narečja v okviru srednjemoravske narečne skupine,2 ki se govori severozahodno od Brna v okolici Tišnova, Blanska in Sloupa.
Od drugih srednjemoravskih narečij izstopa zaradi posebnosti v razvoju kratkega W vokalizma, in sicer zaradi zamenjave o in u, npr. kopec za češko 'kupec', slov. 'kuN pec', in kupec za češko 'kopec', slov. 'grič, hribček'.
1	Delo, ki je po besedah avtorice za zdaj prvo, ki popisuje stanje in razvoj
narečnega besedja v mikroarealu na zahodnem Moravskem po najnovejših leksi-O kografskih metodah (str. 3), je razdeljeno na štiri poglavja, in sicer na uvod (str. S 7-25), diferencialni slovar s slikovno prilogo (str. 27-167),3 ideografski geslovnik L oz. indeks, torej predstavitev besedja po pomenskih poljih (str. 169-227), in abece-
0	dno kazalo vključenih leksemov (str. 229-279).
v	V uvodu so najprej predstavljene zemljepisne in gospodarske značilnosti
raziskovanega področja, to je hribovitega predela Češkomoravskega hribovja (Ti-šnovsko) in Drahanske planine (Blanensko). Sledi historiat raziskav tega narečja. Iz popisa zbranega narečnega gradiva je podano splošno znanje o strukturnih zna-Z čilnostih in razvojnih tendencah moravskih narečij, predstavljena pa je še metoda A zbiranja in obdelave narečnega izrazja. Izhodiščni korpus za sestavo slovarja je bil p zbran v letih 1988-1998 in je nastal na podlagi avtoričinega terenskega dela v šestih
1	izbranih krajih: Debl^n, Drasov, Lažany-Lipuvka, Podles^, Räjec-Jestfeb^ in Sloup;4 S v raziskavo je bilo vključenih 30 informatorjev. Avtorica je želela zajeti predvsem K najstarejšo podobo narečja in na tej osnovi predstaviti njegove tipične značilnosti 1 in razvojne tendence, zato je v raziskavo vključila tudi izpolnjeno vprašalnico za
Češki jezikovni atlas (Česky jazykovy atlas 1-5, ČJA, 1992-2005) Slovn^kovy do-tazn^kpro vyzkum českych näfeč^ (1954 in 1958) in gradivo iz slovarja F. Bartoša
Z
a\

1 Dialekticky slovn^kmoravsky (1906), kar je označeno s krajšavo Bš. Zbrala je okrog
o
9000 leksikalnih enot, ki predstavljajo razmeroma kompletno narečno leksiko.
2	Sledi podpoglavje Leksikografska obdelava narečnega gradiva, v katerem
je avtorica opisala tip diferencialnega razlagalnega slovarja in nato sestavo gesla v svojem slovarju, predstavila ideografski geslovnik oz. indeks besed, razvrščenih po pomenskih poljih, ter podala kratko analizo narečnega gradiva. Sledijo še uporabljene kratice in krajšave ter literatura. Besedje je zapisano v poenostavljeni fonetični transkripciji, ki se na Češkem uporablja po pravilih za znanstveni prepis narečnih zapisov (Pravidla pro vedecky pfepis dialektickych zäpisü, Vestnik Česke akademie ved a umen^ 52 (1953), 63-68).
Sledi obsežno osrednje poglavje semaziološko5 zasnovanega diferencialnega6 slovarja s slikovno prilogo. Vsebuje 1180 gesel, v katerih je 293 leksemov za-
Slikovna priloga je vključena na str. 159-167. Slik oz. risb je 10.
Območje je prikazano na zemljevidu na naslovnici knjige. Kraji, v katerih je potekala raziskava, so obarvani rdeče.
Do zdaj nastali slovenski narečni slovarji so pripravljeni s semaziološkega vidika, v katerem je koncept usmerjen od besede k razlagi (po Hartmann - James 1998: 102). Tudi večina slovenskih semazioloških slovarjev je zasnovana diferencialno. Po terminologiji Karmen Kenda-Jež in Petra Weissa so slovenski narečni slovarji razdeljeni na kon-trastivne, to je zasnovane kontrastivno s knjižnim jezikom, in konfrontativne slovarje, ki sopostavljajo leksiko dveh sistemov - narečnega in knjižnega - istega diasistema, narečno besedje pa je pojmovano kot skupek leksikalnih enot narečja (Kenda-Jež - Weiss 1999: 28-30). Vsenarečni slovar naj bi bil že po definiciji kontrastivni, slovar določenega
6

pisanih povsem na novo, vključeno pa je le diferencialno izrazje, torej tisto, ki se razlikuje od knjižnega. To pomeni, da je bilo celotno besedje vključeno v onomazi- o ološko zasnovani ideografski indeks besed, primerjan s Slovarjem češkega knjižnega jezika (Slovn^kspisovneho jazyka českeho 1-8, SSJČ, 1960-1971). Po že znanih načelih primerjave so diferencialni tisti izrazi, (1) ki jih v SSJČ ni, (2) ki so v SSJČ označeni kot narečni, ljudski ali pokrajinski, (3) ki so vključeni z drugim pomenom ^ ali drugačnim tipom uporabe in (4) izrazi z besedotvornimi, morfološkimi ali nepravilnimi glasoslovnimi spremembami (Bachmannova 2009: 36). Po drugi strani ^ pa izrazi, ki so drugačni le po pričakovanih glasoslovnih narečnih, pokrajinskih ali jezikovnoplastnih spremembah (tj. iz pogovorne, t. i. »mluvene« češčine), niso označeni kot diferencialni.
Geslo diferencialnega slovarja je sestavljeno zelo pregledno (prepis je tudi ^ oblikovno enak tistemu v knjigi), npr.:

frfnit se, -^m se, pufrffiene ned. nimrat se (zprav. v jidle)
expr.	^
SSJČ naf. expr., Bš	O
Srov.: drapat se, mrvit se, šošnit se	j
Odvoz.: pu-, rus-, du-	^
26-19	^^
kul^pke, -bek, plt. nerovnomerne vysoke strnište	^
(SSJČ kol^bky naf. ,hrst posečeneho obü^', Bš delat kolibke »pokosy ovsa shrabovati v hro-	^
madky, co by mohl vz^ti do naruči«) ČJA 111-68	N
Srov.: pudfatke	M
32-46-1	h,
kun, kuna, m. kobylka, skäkavy hmyz žijici v trave nebo na stromech Bš/Kt, ČJA n-48 Dem.: kun^k, kun^ček 19-93
stulička, -e, f.
1.	šarka (viz obr. 7)
(SSJČ stolice, sedatko, lavice) ČJA m-135
33-21
2.	cäst dfevenych plužnich koleček (viz obr. 9) ČJA in-46
Srov.: putkladek 32-42-3
govora pa konfrontativni. Konfrontativni so tile slovenski narečni slovarji: Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1-6- (1982-2009-), Ludwig Karničar, Der Obir-Dialekt in Kärnten (slovarski del, 1990), Han Steenwijk, The Slovene dialect of Re-sia: San Giorgio (slovarski del, 1992), Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A-H) (1998). Drugi slovenski narečni slovarji so zasnovani kontrastivno.
^	ščerbak, -a, m. človek s mezerou mezi zuby
E	Bš ščerbač »človek, kteremu chyb^ zub«, ščerbaty »zubaty
z	20-24-4
I
K	+tracht^r, -o/-a, m. trychtyr, nalevka
o	31-51
S
L O
N
Iztočnici sledijo t. i. osnovne slovarske oblike in knjižna ustreznica oz. opis pomena. Če je beseda povezana s slikovno prilogo, za knjižno ustreznico sledi kazalka viz obr. 'glej sliko' s številko slike (prim. geslo stulička). Dodana je še morebitna raba iztočnice v stalnih besednih zvezah in frazemih, npr. dlöhe jak bidlu pod Z geslom bidlu (str. 33). Ponekod je dodan kvalifikator expr. - ekspresivno (prim. 1 geslo frjnit se). V geselskem članku najdemo tudi kazalko na geslo v SSJČ, geslo je predstavljeno tudi s stališča odvisnosti s starejšimi raziskavami - zabeležene so vzporednice v Bartoševem slovarju (1906), bralec pa je usmerjen tudi na narečno ^ karto v Češkem jezikovnem atlasu (ČJA) (prim. geslo kul^pke).'' V istem geslu so ^ predstavljeni tudi pomensko bližnji izrazi, kot v geslu ščerbak (tudi ščerbač iz Bš).
5	Lahko je dodana manjšalnica (prim. geslo kun). Pri glagolih so za kazalko Odvoz. K (= odvozene podoby slova) navedene izpeljanke, večinoma vidski par (prim. geslo
1	frfnit se). Na žalost za posamezni leksem ni podatka, v katerem od raziskovanih krajev se je pojavil, dobro pa bi bilo dodati tudi ponazarjalno gradivo.
6	Sledi še številčna kazalka na onomaziološki del, torej ideografski geslovnik
2	oz. indeks (npr. 19-93), kar je zelo uporabno, saj ta tip kazalk v slovarjih, ki so 0 brez njih, npr. v NTC's Dictionary of Commonplace Words in Real-Life Contexts • avtorice Anne Bertram, za lažjo orientacijo po knjigi manjka. Simbol za plus pred
geslom nakazuje, da gre za generacijsko omejen izraz, ki živi kot pasivni besedni zaklad (arhaično, starinsko, prim. geslo +tracht^r). Po oceni Stanislave Kloferove (2009: 33) gre za prvi češki narečni slovar, ki h geslu umešča tudi tako izdelan sistem kazalk in simbolov.
Tretje poglavje je posvečeno onomaziološko8 zasnovani predstavitvi besed po pomenskih poljih (ideografskemu geslovniku). Izrazi so po pomenskih poljih razvrščeni v štiri skupine po zgledu Halligove in Wartburgove tradicionalne klasifikacijske sheme (Kloferova 2009: 308) ob upoštevanju prakse slovarja Česky slovn^k vecny a synonymicky in po zgledu slovarjev Podkrkonošsky slovn^k Jarmile Bachmannove (1998) in Lašska slovn^ zasoba Zdenke Sochove (2001): (I) Vesolje, svet okrog nas, (II) Človek, (III) Človek in družba in (IV) Odnosi splošnega
Kratica Kt v seznamu kratic manjka, pomeni pa Kottove dodatke k Bartoševemu slovarju (Bachmannova 2009: 36).
Po razlagi v delu Dictionary of Lexicography (Hartmann - James 1998: 101-102) ono-maziološki slovar predstavlja besedje in besedne zveze kot izraze pomensko povezanih konceptov, kot so pomeni, ideje, zaznamki, besedne družine in podobna razmerja. Pomembno merilo je usmerjenost od razlage pomena k besedi raje kot od besede k razlagi (kot v semazioloških slovarjih). Onomaziološki slovar vodi uporabnika od relativno dobro poznanih konceptov k relativno manj znanim besedam v nasprotju s tradicionalnimi semaziološkimi slovarji, v katerih so relativno neznane besede razložene s poznanimi.
8
značaja. Vsaka od skupin se deli še na podskupine; oštevilčenje večstopenjske hierarhične strukture pa ni preprosto razumljivo.9 Podskupine imajo številke I: 10-19, o II: 20-29, III: 30-45, IV: 46-52, te pa se še delijo, npr. 1. in 2. podskupina pomen- g skega polja 38 Verejna sprava ('javna uprava'), ki spada v III. skupino Človek in družba, na kar nas usmeri prva številka v številčenju pomenskega polja, je:

38 Verejna sprava
38-1 prezident	^
parlament senat
vlada, preceda vlade ministr
38-2 policije	^
policajt
esenbak, četn^k velitel
38-21 harest/harešt, vjezen^, šatlava
serfet	^
bachar
amnestije	O
38-3 zakon	Isd
paragraf	«
žalovat
sod	W
soci, soce	^
porota [...]
Posamezni izrazi v ideografskem geslovniku niso razloženi, saj njihov pomen izhaja iz konteksta. Posebej dragocena je vključitev izbora lastnih imen, in sicer lastnih imen bitij in zemljepisnih lastnih imen z ledinskimi imeni (mikrotoponimi). Izmed 9000 leksikalnih enot so s krepkim tiskom označene enote diferencialnega slovarja. Žal si skupine v razdelkih, kot sta 38-1 in 38-2 v prepisanem primeru, sledijo brez vsake prazne vrstice in torej novo podenoto označujejo le spredaj zapisane številke. Uporabno bi bilo, če bi bili posamezni leksemi v skupini navedeni po abecednem vrstnem redu. Leksem soci 'sodnik' je zapisan krepko, kar pomeni, da ga najdemo v diferencialnem slovarju (vendar je enak slog izbran tudi za označitev novega po-
Zelo dober in enostaven sistem kazalk ima na primer onomaziološko zasnovani slovar Sistematski rečnik srpskohrvatskoga jezika (Jovanovic - Atanackovic 1980), v katerem so geselski članki celega slovarja zaporedno oštevilčeni od 1 do 3906, kljub temu da v vsako pomensko polje spada le po nekaj iztočnic, npr. pod pomensko polje medicina sodijo iztočnice, oštevilčene od 3741 do 3797 (na žalost ta izbor iztočnic znotraj pomenskega polja ni abecedno razvrščen, kar pogrešam tudi v predstavljenem slovarju J. Vojtove). V indeksu besed smo torej usmerjeni samo k logično oštevilčeni iztočnici, npr. pri besedi lekarna je kazalka na 3797 (iztočnica apoteka).
9
menskega polja - v navedenem primeru Verejna sprava, ki pa je v diferencialnem W slovarju ne najdemo). Tako kot v semaziološko zasnovanem diferencialnem slovar-N ju je tudi v onomaziološkem delu tisk izrazito negospodaren, saj so besede nanizane ^ druga pod drugo v stolpec, na eni strani v knjigi pa sta dva taka stolpca.
v diferencialnem slovarju prevladujejo samostalniki in glagoli, druge bese-
0	dne vrste so redko zastopane (najdemo npr. prisl. durch 'vseskozi' in hinda 'drugS je', prid. hostate 'utrujen' ...), podobno je tudi v onomaziološko zasnovanem delu. L Podobno kot predstavljeni slovar J. Vojtove sta zgrajena tudi že omenjena Q češka narečna slovarja Jarmile Bachmannove (1998) in Zdenke Sochove (2001), ki V ju Vojtova oba tudi navaja v seznamu literature in se nanju sklicuje pri razvrstitvi
besedja v pomenska polja. V primerjavi s tema slovarjema, v katerih iz onomazio-loško zasnovanega indeksa ne moremo ugotoviti, katero besedo bomo našli tudi v diferencialnem slovarju, je v predstavljenem slovarju J. Vojtove iskanje lažje zaradi Z zapisa takih besed v krepkem slogu. V slovarju Z. Sochove manjkajo tudi kazalke A iz diferencialnega slovarja na ideografski indeks, tako da besed, ki jih najdemo v P diferencialnem slovarju, ne najdemo enostavno v razvrstitvi po pomenskih poljih,
1	kar je Vojtova nadgradila s kazalko v vsakem geslu, enako rešitev pa najdemo že S pri J. Bachmannovi. Če sta slovarja Z. Sochove in J. Bachmannove precej bolj go-K spodarna s prostorom, pa je slovar J. Vojtove bogatejši za zelo uporabno abecedno M kazalo vključenih izrazov s kazalkami na onomaziološki del slovarja.
Delo J. Vojtove je dober metodološki prispevek k narečnemu slovaropisju, koristno izhodišče za nadaljnje bohemistične in širše (primerjalno)slavistične štu-
Z
a\

O dije, bogato narečno gradivo pa tudi za druge znanstvene stroke. Delo je vsekakor velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine obravnavanega področja in vse-2 stransko zanimivo za ljubitelje čeških narečij.
o
Literatura
Bachmannova 1998 = Jarmila Bachmannova, Podkrkonossky slovnik, Praha: Aca-demia, 1998.
Bachmannova 2009 = Jarmila Bachmannova, Jarmila Vojtova: Slovnik stredomo-ravskeho nareč^ horskeho typu, v: Naše feč (Brno) 92 (2009), št. 1, 35-38.
Bertram 1997 = Anne Bertram, NTC's Dictionary of Commonplace Words in RealLife Contexts: an Essential Guide to the Everyday Objects in American Life, Lincolnwood, Illinois: NTC Publishing Group, 1997.
Blažeka 2008 = Duro Blažeka, Prijedlog koncepcije izrade rječnika poljoprivre-dnog nazivlja u medimurskom dijalektu, Croatica et Slavica ladertina (Za-dar) 4 (2008), 157-180.
Bokal 2003 = Ljudmila Bokal, Slovenski narečni slovarji, v: Zinka Zorko - Mihaela Koletnik (ur.), Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja Maribor: Slavistično društvo, 2003 (Zora 25), 24-42.
Dornseiff 1970 = Franz Dornseiff, Der deutsche Wortschatz nach Sachgruppen, Berlin - New York: Walter de Gruyter, 1970.

Hartmann - James 1998 = R. R. K. Hartmann - Gregory James, Dictionary of Lexicography, London - New York: Routledge, 1998.	o
Jovanovic - Atanackovic 1980 = Ranko Jovanovic - Laza Atanackovic, Sistematski rečnik srpskohrvatskoga jezika, Subotica: Minerva, 1980.
Kenda-Jež - Weiss 1999 = Karmen Kenda-Jež - Peter Weiss, Posebnosti (slovenskega) narečnega slovaropisja, v: Seminar slovenskega jezika, literature in ^ kulture: zbornik predavanj 35 (1999), 27-46.
Kloferova 2009 = Stanislava Kloferova, Jarmila Vojtova: Slovnik stredomoravske- ^ ho nareč^ horskeho typu, v: Linguistica Brunensia (Brno) 57 (2009), št. 1-2, ^ 306-309.	^
Matejč^k 1975 = Jan Matejč^k, Lexika Novohradu: vecny slovn^k, Banska Bystrica: Osveta, 1975.
Ostromqcka-Fr^czak 2007 = Božena Ostromqcka-Fr^czak, Historia leksykografii ^ slowenskiej, Lodz: Wydawnictwo Uniwersytetu Lodzkiego, 2007.
Sochova 2001 = Zdenka Sochova, Lašska slovn^ zasoba, Praha: Academia, 2001.
Wehrle - Eggers 1993 = Hugo Wehrle - Hans Eggers, Deutscher Wortschatz: ein Wegweiser zum treffenden Ausdruck, Stuttgart - Dresden: Ernst Klett Verlag für Wissen und Bildung, 1993.
Weiss 2003 = Peter Weiss, Uvod v slovenski narečni slovar, v: Jezikoslovni zapiski ^ 9 (2003), št. 1, 49-61.	O
NN
N
H