S*. 235 mm mm T c« Uprti) itaj«, izviemU pondeljek, vsak din z jatrsi "UredniRvs: ulica sv. r A »t 20. L n*4stropje. DcfM i^upr ^ oraMKva. clsmi !C ne sm^lemalA. rnt^nfiJ «• n» vf»>- - . *#>H In nJoM * 3. oktobra 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVlll pfsmt s« ne sprejemajo, rofcopfsl M ne vf*f-Anton Oerbec. Lastnik tlsa-ma Edim snau mesec: L 7.—, 3 mesece L 19.50, po? fet| In odg* rns Edinost ""» to cdo Isto L Za toszemstvo rueaefno 4 tire već. — Telefon jrstfiifftv« to up—št it 1147 ulNOST Posamezne Številk* v Tista in okolici no 20 cent* — Oglasi se nfiinifs * flrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnice, safavale, poslanic« to vabila po L 1.—, oglasi denaraib zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L Z — Ogla* naročnina to reklamacije se poifljajo isključno upravi Edinosti, v Trsta, nbca s* Frančiška Asiikeg* štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništvi ta nprave IkSJL Za naše šole! NI še nobenega zakona, nobene objavljene odredbe, vendar se že izvršujejo ob! asi ve ni ukrepi, ki uvajajo v nižje rezrede naših ljudskih šol na mesto slovenskega italijanski učni jezik. Razburjenje, lci se je radi tega polastilo vsega našega ljudstva, je neopisno in vsi se vprašujejo: kaj sedaj? Predsednik našega političnega društva je predsinočnjim brzojavil gosp. poslancu dr. Karlu Podgorniku: «Radi šolstva nujno potreben sestanek poslancev (in) delegatov političnih organizacij predlagam četrtek čakam sporazumnih tamkajšnjih ukrepov.» Zares, neobhodno ;e treba, da se takoj vrhunca, z dovršeno organizacijo svoje hinavske « službe*. To mnenje se vsiljuje objektivnemu opazovalcu nasproti politični akciji za poitaUjančenje naših šol, ki je z zadnjimi odredbami šolskih oblaste v prešla iz pripravljalnih naskokov v uničujoči končni napad. To akcijo podpira italijansko časopisje z organiziranim hvaljenjem in poveličevanjem filozofa na ministrskem stolu in s hinavskim povdarjanjem pravilnosti, da, vzvišenosti njegovega delovanja. Govorice o skrajšanju dobe šolska obveznosti v novih pokrajinah so bile naučnemu ministru Gentile v povod, da spregovori o zlih strankarskih duhovih, ki sestanejo naši državni poslanci in delegati bi radi vzbudili nezadovoljivo m neza-naših političnih organizacij za vso Julijsko: uPa^e P"* stremljenju vlade, ko je Krajino in da sklenejo, kar je treba, da se i vendar le-te, usoda italijanskega solsiva odvrne od našega ljudstva nailjutejši^o zel6 prt srcu m edina s vrha _ vsake udarec, ki se mori zamisliti proti njegovi reforme v šolstvu le pospesevanje m raz-knlfttri in proti temu, kar mu mora biti šir je vanje kulture: nič strahu torej, da bi nedotakljivo sveto; njegovemu jeziku in je v novih pokrajinah odprla vrata analta-du5i njegove dece. 1 betizmu. _ Ne da bi prehitevali ukreoov poklicanih In k temu se oglasa — to za vzorec činiteljev, izrekamo gotovost da najde naše organizirane hinavščme — tukajšnji uradni ljudstvo toliko zavesti, ponosa in odločno- list (L Osservatore Triestmo) z naravnost sti, da poda primeren odgovor na vnebo-) ostudnim izvajanjem: češ, da je treba imeti vpiioče brutalno nasilje po geslu: SLOVEN- pred očmi, da se ministrove besede tičejo SK! OTROK V SLOVENSKO ŠOLO, NE »talijanske šole m da morda tiči v tem vzrok onim zvitim obrekovalmm govoricam. Zakaj, tako nadaljuje uradno glasilo, «se ne sme pozabiti, da je v novih kl pokrajinah še političnih struj, ki, kadar govorijo o šoli, mislijo ono, ki naj bi rabilo _ _ •___ _1*1? K_ *____fl_ - . \U lyv«>A« Lr«*n PA V POTUJCEVALNICO! „ . . .. . , , .. , glasilo, «se ne sme pozabiti, da je v novih Z ozirom na zivmski atentat, ki ga: _..uask^m. —i u: zakrivlja te dni šolsko oblastvo nad našim „ _____ ljudstvom s tem, da spreminja prve razrede njihovim "političnim" s vrbam" Ni torej skrb v italijanske, izganja naše učitelje in jih meče ca cesto, a na njih mesto pošilja italijanske učitelje, ki ne razumejo našega jezika in tudi ne naših otrok —■ z ozirom na trdnost položaja Italije v novih pokrajinah, tako nesramno in nečloveško davljenje Vsako tako revno gibanje, ki naj bi jemalo za vzgojo, nego za grdo strankarsko korist, ki jih vodi. Čas bi bil, da vsak spregleda resnico in da spozna končno veljavno našega ljudstva in njegove šole pozivamo čitatelje in sploh vse prizadete, da nam takoj naznanijo vsak tudi najmanjši incident povodom današnje sramotne otvoritve vrednost režimu, njegovim nalogam, ciljem, načrtom, njegovemu delovanju — kl je usmerjeno vedno k splošnemu dobru, z liberalnostjo načel, z vzvišenostjo čustev. letošnjega solskega leta. Svet mora izvedeti j z iskrenostjo namenov — se mora razbiti do zadnje podrobnosti, kako se v kulturni; ob trdnosti italijanske moči, moči, ki se državi v prosvitljenem XX, veku šola j daadane9 opira tudi na soglašanje, ker se nesramno izrablja za mučenje £ davljenje j ludi drugorodne manjšine otresavajo upliva nezaščitene narodne manjtme. Pi&te takop, Ustih ki bi jih radi spravili do takega sporočite po najkrajši poti o vsakem | političnega zadržanja, ki bi bilo nasprotno incidentu, protestu, aH odporu starišev in otrok proti temu nečloveškemu postopanju z našo šolo, žaljenju in poniževanju našega ljudstva! Vsa grdoba nečloveške šolske politike ministra Gentile mora na dan v vsej svojt nečlovečnosti! Ravnotako naj se nam javijo tudi vse podrobnosti o stanju posameznih šol, o učiteljih, imenovanjih, odstavljanjih in sploh o vsakem ukrepu šolskega oblastva. ♦ * * Znano je, da je v praktični politiki dosti hinavščine. Da tudi italijanska politika trpi na tej napaki, je umljivo. Kar pa deluje naravnost porazno, je to, kako zna prav italijanska politika tirati hinavščino do njihovim koristim in Itali|i.» Kdo dvomi o trdnosti italijanskega režima v naših krajih? Kvečjemu tisti, ki jo hočejo krepiti s tako brutalno in hkratu tako bedasto trdostjof Naš boj torej za šolo, kjer se otroci učijo in vzgajajo v svojem jeziku, kakršno so naši sodeželani vedno zahtevali in pod avstrijsko vlado v najobilnejši meri tudi uživali, ta sveti boj se uradna hinavščina drzne imenovati grdo politično strankar-stvo, njihovo uradno nasilje nad jezikom in dušo naše slovenske dece pa izvira iz liberalnosti, iz plemenitosti, iz iskrenosti ter pospešuje in širi kulturo? Fej nad tako hinavščino, fej in le j! Krvavi spopadi v DUsseldorffu Mrtvi in ranjeni — Nemci obtoiulejo separatiste PARIZ, 2. Nedeljske manifestacije separatistov v Dusseldorfu so povzročile krvave incidente. Kakor znano, je napadla nemška policija zborovanje ter pričela brez vsakega vzroka streljati proii ljudski množici, dokler ni prihitelo na lice mesta francosko vojaštvo, ki je za silo vzpostavilo red. Posebni dopisnik «Ma^ tina* v Dfisscldorfu poroča svojemu listu o teh dogodkih sledeče: Približno 40 tisoč oseb se je zbralo okoli čete s strojnimi puškami in oklopnimi automobili, tako da se je na eni strani borila nemška policija in Nemci, ki hočejo ohraniti edmstvo Nemčije proti francoskim vojakom in separatistom na drugi strani. Nemci očitajo Francozom, da (»odpirajo separatiste. BERLIN, 2. K nedeljskim dogodkom v Dusseldorfu prinaša Woltova agencija še s!e- 13. ure v drevoredu HindenburgwalU. Vodi- podrobnosti: "telji separatističnega gibanja so zasedli stop- j - «Zvečer so oboroženi oddelki separatistov njišče gledališča. Komaj pet minut je govoril j napadli nemško policijo, kateri se je kmalu Matthes, ko je počil prvi strel z okna hiše, | posrečilo razgnati napadalce. Ti-le so poldi-ki leži za spomenikom Wilhe!ma I. ter zadel cali na pomoč francosko vojaštvo, ki se je automobil govornika. Ker se je bilo bati novih j kmalu prikazalo na pozorišču z oddelki ko-nemirov radi te provokacije s strani komuni- j njenice in oklopnimi avtomobili. Francozi so stov, je porenska straža zaprla dohode na pro- i ponovno napadli nemško policijo ter jo prestol- zborovanja. i magali in razorožili. Več policijskih agentov Ta previdnost pa je bila odveč. Niso bili! se je zateklo v palačo policije, kjer so jim bili namreč komunisti tisti, ki so streljali, ampak separatisti takoj za petami ter jih na okruten bila je to pruska policija. Izšli so pruski stra- način zdelati. Točno število mrtvih in ranjenih žar)i s povspešenim korakom iz vojašnice in ni bilo še ugotovljeno. Do sedaj se je poročalo sosednjih hiš ter pričeli streljati na zborovalce o 16 mrtvih. Veliko število težko in malo ra-z revolverji in puškami. : njenih je bilo prenešenih v bolnišnico. Franco-Nahajai sera se v tistem trenotku visoko na zi so aretirali načelnika policije v Dusseldorfu. siopnjišču gledališča in sem videl prestrašeno Močni oddelki Francozov krožijo po mestu*, ljudsko množico, kako se je pričela valiti proti: Drugo poročilo WoIfove agencije pravi, da širokim ulicam ob straneh gledališča. Videl je bilo v vsej Bavarski v nedeljo povsem mirno, sem policaje, ki so sledili ubežnikom ter stre- Vesti o predstojeći proglasitvi svobodne poli al i proti njim. j renske republike se niso uresničile. Nasprotno Ko ta boj kar ni hotel ponehati, so prihiteli se vsi resni krogi v Porenju in ruhrski kotlina lice mesta francoski vojaški oddelki, ker je ™ izrekli proti ustanovitvi kake umesne dr-obstojala nevarnost za policijo, ako bi prišlo j žave. Posebno nasprotujejo temu načrtu tudi ljudstvo k sebi ter se zavedlo svojega polo-, delavske zveze vseh strank. £aja. } Sinoči je vlada razpravljala o izjavah, ki Po zadniih vesteh je bilo 12 demonstrantov t bodo predložene tekom tega tedna parlamen--ubitih. Agenti so pa imeli štiri mrtve. Število Te izjave se tičejo v prvi vrsti stališča dr-ranjencev je visoko, a sc ga ni moglo do sedaj1 žavne vlade glede zunanje politike. V vladnih »igotoviti- i krogih se nestrpno čaka na uradne izjave iz BERLIN, 2. V nedeljo je prišlo po vseh več- j Pariza in Bruslja o položaju po prenehanju pa jih mestih do več ali manj hudih izgredov. Posebno jc bil Dusseldorf pozorišče resnih inci- —, «ker moramo paziti, kako se bomo rešili bodočih nesreč. Težav bo jutri več in težjih, v vseh ozirih je položaj Še vedno kočljiv. Moramo mirno čakati na nadaljnji razvoj dogodkov. Ako si bono ohranili hladno kri, bomo ostali gospodarji položaja.» Svoj govor je Poincarć zaključil tako-le: «Ko bomo dobili pravo zadoščenje, tedaj bodo vsi Francozi lahko šli v Campidoglio na praznovanje vspe-ha, ki bo kronal njihove napore NEMŠKI MONARHISTI ZASEDLI TRDNJAVO KOSTRIN BERLIN, 2. Radikali desnice v Kiistrinu, pruski trdnjavi na poljski meji, so zasedli mesto. Minister za državno hrambo je vzpostavil pisemsko in brzojavno cenzuro. Uradno poročilo poroča o tem dogodku sledeče: «Včeraj zjutraj proti 4. uri so se skušale oborožene sile narodnih radikalcev pola« stiti mesta Kustrin. Poveljnik mesta je dal aretirati kolovodje tega gibanja. Posadka je bila ojačena s četami državne brambe in mora z vsemi razpoložljivimi sredstvi skrbeti za red.» Zadnje vesti poročajo, da oblegajo Še vedno čete državne brambe trdnjavo, kjer so se utaborili uporniki. Vsaka zveza z zunanjim svetom je bila pretrgana. RUSIJA SE NE BO VMEŠAVALA V NEMŠKO DRŽAVLJANSKO VOJNO. Spor radi Reke Pravo »Sanj« vpraianja po informacijah „Slov. Naroda*1 — Zaaiotlova vlada pri« filMila vstop Reko v Društvo narodov LJUBLJANA, 2. Današnji «Slov. Narod» objavlja sledeče pismo iz Beograda pod naslovom «Istina o stanju reškega vprašanja ». «Z odlične, povsem informirane strani smo dobili o reškem vprašanju te-le informacije: Senzacij željni novinarji v Beogradu si, v pomanjkanju oficijelnih vesti, izmišljujejo vsak teden vsaj po eno «končno» rešitev reškega vprašanja, a ker ne sme Zagreb zaostajati za Beogradom, se pojavljajo tudi tam od časa do časa slične vesti «od dobro poučene strani®. Te vesti se širijo potem po vseh drugih jugoslovenskih listih, se btzojavljajo v inozemstvo in prihajajo, v nekoliko spremenjeni obliki, čez nekaj dni nazaj kot najnovejša francoska ali laška poročila. Kako malo resne so te vesti, pokazuje posebno drastično zadnja, ki jo je objavil nemško pisani zagrebški dnevnik in ki je omenjena tudi v »SI. Narodu« od 27. p. m. Po tej vesti bi Italija med drugim pristala na teritorijalne koncesije pri Zadru. Zadrško ozemlje je tako majhno, da nima Zader MOSKVA, 2. Trocki je sprejel ameriškega niti svojega vodovoda na svoji zemlji 1 Kaj senatorja Kinga ter mu z ozirom na vesti, ki naj se torej tam še odstopi? Idrijo in Po-krožijoj) posredovanju Rusije^ v slučaju revolu-^tojno šteje omenjena vest kot koncesijo v — Istri! «DoditiČni načrti se baje že nahajajo v cije v Nemčiji, izjavil, da si želi Rusija pred vsem miru in da ne bo poslala na mejo niti enega vojaka, ako ne bo v to prisiljena. «Seveda* — je pristavil Trocki — -bomo nastopili proti nemškim monarhistom, ako bodo zmagali ter se združili z zapadnhni velesilami proti sovjetski zvezL To pa je skoro nemogoče. Zveza sama pa se ne bo v nobenem slučaju vmešavala v državljansko vojno v Nemčiji. Zgoditi bi se to znlo le tedaj, ako bi se nastopilo z orožjem proti Poljski, česar bi mi na noben način ne mogli dopustiti.* Na koncu je Trocki izjavil še to-le: «Mi ne skrivamo svoje simpatije do nemškega delavstva; smo popolnoma na strani nemškega ljudstva proti imperijalizmu, ampak predvsem smo za mir. Mala rudeča vojska, ki je bila preurejena kot milica za varstvo našega ozemlja, predstavlja najboljšo garancijo za miroljubno poetiko sovjetske zveze sivnega odpora. Aretacije v Dasseldoriu. PARIZ, 2. Listi poročajo iz Diisscldoria, da na javnost - - , so zasedbena oblastva aretirala nekoliko Po Drvili vesioh iv „„ „„ ma. kat®rc sc smatra za odgovorne radi dentov, ki so stali več človeških življenj. Pol-ii rad na glasila skušajo vplivati pomirjevalno ro prvih vesteh iz nemškega vira so se micstacijc v Dusseldorfu pričele ob ne zoenosti ljudstva: Tekom demondi-^M , " j nedeljskih nemirov. Tako so bili med drugimi fa Tr-lrr»m a ™ * - nen^v~ i aretirani predsednik vlade Raddatz, načelnik gledališča zaprl^^tZ :«"»!».. P0^ Pol^ki nadzo^ik cije m kavarne ter je bil ustavljen ves promet. Do hurlih spopadov je prišlo že predpoldne, svoj \ išek so pa dosegli nemiri popoldne okoli 16. Sprevod separatistov je napadel demonstrante, ki so hoteli nastopiti proti manifestaciji za ločitev Porenja od Nemčije. Nemška policija jc prihitela proliseparatistom na pomoč. V kratkem se je razvila prava bitka med obema strankama. Prihitele so na I?cc mesta tudi frd'foske dr. Hoffner in glavni komisar kriminalne po licije Ulemberg. Dvanajst častnikov policije je bilo aretiranih. Poincarč hoče hiti previden. BARLEDUC, 2. Poincare je bil zopet izvoljen za predsednika pokrajinskega zbora Mose. Pri tej priliki je imel govor, kjer je trdil da so bile po ukinjen ju pasivnega odpora tozadevne odredbe umaknjene od nemške vlade na zelo dvomljiv način. «Ne moremo torej proslavljati zmage* — je nadaljeval g. Poincare Viharni prizori v jugoslavenski skupščini Trgovinska pogodba s Poljsko enoglasno sprejeta BEOGRAD, 2. Na včerajšnji seji skupščine, ki je pričela ob- 10: uri dopoldne, se je posl. Mihajlo Pavlovič (radikalec) po prečitanju zapisnika opravičil zaradi razžalitve muslimanov na zadnji seji, nakar je predsednik konstatira!, da je incident s tem končan. V tem trenutku pa je poslanec Grgurevič (rad.) zaklicali «Pavlović je imel popolnoma prav!» To je izzvalo nove vihar, ne proteste pri muslimanih. Predsednik Ljuba Jovanović je skušal pomiriti nov spor, ki pa se je še povečal, ko je radikalec Majkič zaklical muslimanom: «Ubiti bi vas morali.'» Iz muslimanskih in vrst SLS so zadoneli v odgovor vzliki: «To je škandal! G. predsednik, ali ste slišali, kaj se govori?» V splošnem hrupu je predsednik Ljuba Jovanović prekinil sejo in šel nato mirit bosanske radikale. Po zopetni otvoritvi seje je predsednik naznanil, da pride incident s poslancem Majkičem na dnevni red. Po prečitanju prošenj in po kratkih odgovorih posameznih ministrov je skupščina prešla na dnevni red: Poročilo odbora o trgovinski pogodbi s Poljsko. Trgovinski minister dr. Kojič je po kratkem ekspozeju priporočal skupščini, naj sprejme konvencijo. Posl. Bedjanič je izjavil imenom SLS, dr. Šečerov imenom demokratov in Voja Lazič imenom zemljoradnikov, da bodo glasovali za konvencijo. Nato se je oglasil k besedi zunanji minister dr. Nlnčič, ki je naglašal, da ima soglasni sprejem teh konvencij nedvomno politični značaj. Pokazalo se je, da je skupščina enodušna, kadar gre za vprašanje ustvaritve čim tesnejših vezi s Poljsko. Skupno delo držav Male entente in Poljske se je že ponovno obneslo in njihov vpliv na ureditev razmer v Srednji Evropi nikakor ni mogoče zanikati. Nato so bile konvencije v prvem in drugem glasovanju sprejete s 151 glasovi. Proti ni glasoval nikdo. Potem ko je predsednik izjavil, da bo Majkićev slučaj predložen skupščini šele tedaj, ko se ugotove vse okolnosti, in je bil prečitan akt ministra pravde, s katerim se zahteva zakonsko tolmačenje čl. 30. zakona o sodnikih od 4. marca 1911., je predsednik ob 1. uri popoldne zaključil sejo in sklical prihodnjo za danes dopoldne z dnevnim redom: Razprava zakona o prometnem osobju (železničarska pragmatika). Podpredsednik narodne skupščine Ljuba Bašič vodi v imenu predsedništva narodne skupščine preiskavo zaradi incidenta radikala Majkiča z muslimani. Zaslišani bodo nekateri poslanci, ki so čuli njegove medklice. Bosanski radikali trdijo, da se je Majkiću izrekla žaljivka banti (vagabund, gauner), na kar je Majkič rekel, da bi onega, ki je to rekel, ako bi ga čul, ustrelil,.. _ Vsi občanski sveti mm Spmmakem raspaščeaL MADRID, Z Uradni list objavlja odlok, da so vsi občinski sveti na Španskem razpusčeni. Zračan proga Pirii-Dnuj. LE BOURGETTE, 2. Danes Je bil otvorjen zračni promet na progi Paru-Strassburg-Pra-ga-Dunaj. Aeroplan bo odhajal vsak dan Pariza ob 7. Prihod na Dunaj ob 17. iz rokah polkovnika Kalafatoviča, jugoslo-venskega člana razmejitvene komisije!« Dotična «dobro poučena« oseba torej ne zna, da ni polkovnik Kalafatovič v prav nobeni razmejitveni komisiji in da je naš član razmejitvene komisije z Italijo polkovnik Daskalovič, ki je bil tudi dodeljen naši delegaciji v paritetni komisiji! Najnovejši dokaz o «informiranosti» do-tičnega poročevalca pa vsebuje trditev, da je italijanska vlada prevzela nase obveznost, da v javni seji parlamenta izjavi, da je zanjo črnogorsko vprašanje rešeno. Ali je sploh mogoče pokazati večjo neintor-miranost? Ne samo, da naša vlada v tem oziru ni stavila nikake zahteve, ona o pripadnosti Črne gore k naši državi sploh ne dopušča nikake diskusije. To vprašanje je že zdavnaj rešeno in razven morda gosp. Plamenča tudi ni nobenega človeka na svetu, ki bi o tem dvomil. Sicer pa je tudi Italija že na povsem nedvoumen način priznala Črno goro kot sestaven del naše kraljevine. Razmejitvena komisija med nami in Albanijo, katere predsednik je bil pred kratkim umorjeni italijanski general Tellini, je postavila na meji med Albanijo in nekdanjo Črno goro mejne kamne, na katerih so na naši strani vsekane črice SHS, na albanski pa A. Od vsega, kar poroča omenjena vest, je le toliko resnično, da želi Italija anektirati Reko in da je za to pripravljena nam priznati Baroš in Delto ter neke vasi v severnem delu reškega ozemlja. O kakem sporazumu na taki podlagi pa seveda ni govora, kakor je to dovolj jasno povedal ministrski predsednik Pašič v svojem zadnjem govoru. Kakor so netočne vesti v naših listih, tako je več ali manj neresnična tudi večina poročil laških časopisov. V nekaterih laških listih se označuje na pr. kot jedro našega spora vprašanje pristaniškega konzorcija. Zlasti tržaški in «a!ala», ampak z lajšanjem njegovega dela.» Nasprotni glas zvona On. Farinacci, eden izmed glavnih nasprotnikov comm. Rocca in njegove politike piše v svojem listu «Cremona nuova»: Mi smo nehali na povelje Mussolinija z vsako polemiko glede izključitve comm. Rocca. Toda v tem trenutku se nahajamo pred dogodki izvanredne važnosti. Izvršilni odbor, ki je izraz mišljenja in volje fašizma, je bil pozvan od Mussolinija, da odstopi, kar pomeni brez vsakega pretiravanja: Mussolini je javno zatajil odbor; in kar je še hujše, odložil je «sine dic» sestanek podeželskih zaupnikov. Živimo v času polne diktature; sicer bi nas to ne zanimalo, ako bi diktator ravnal «fašistovsko», t. j. ne pod vplivom protitašistovskih idej. Nahajamo se pred bitko, ki se bijo med fašizmom in mussolinizmom za zavzetje — težko je reči — poglavarja (Mussolinija!)!» Člankar ugotavlja dalje, da je na eni strani mogočen časnikarski trust, ki ga podpirajo banke in industrije, in kak viso-kostoječi mož, ki je videl v Rimu prve dneve navdušenja in ki je na pravi in čisto fašizem popolnoma pozabil ali ga obesil pod strop, na drugi strani pa tisoči in tisoči črnih srajc, ki so branile fašistovsko idejo; na eni strani mogočna finančna sredstva, oportunisti, na drugi popolna vdanost Mussoliniju in navdušenje za idejo. On. Farinacci zaključuje: <'Naj se nikakor ne nadaljuje obramba comm. Massimo Rocca: ne pozabljajmo, da so bili Padovani, Corgini, Pighetti in Misuri radi manjših stvari izgnani. Massimo Rocca je delal za razpustitev stranke, izjavil je, da ne rabi fašistovske izkaznice,,da bi moral fašizem — ako bi hotel pri volitvah zmagati — uporabiti silo, da je podeželski fašizem mobilizacija nevednežev in da si on šteje pod častjo, da ostane še nadalje v stranki. Zakaj naj bi taki ljudje še nadalje ostali v stranki?* Dr. Basa zopet praftki župan PRAGA, 2. Dosedanji praški župan dr. Baxa je bil pri včerajšnjih volitvah v občinski svet z glasovi čeških narodnih socijalistov in narodnih demokratov zopet izvoljen za župana. Dr. Baxa je prejel 66 glasov, njegov komunistični protikandidat Tufil pa 24 glasov. 10 glasovnic je bilo R raznih. Nemci so glasovali za komunista [ovi župan je izvolitev sprejel. Po udušitvi revolucije na Bolgarske«! Voditelji pobegnili na jugoslov. ozemlje BEOGRAD, 2. Včeraj sta prispela v fJeo^ad vodji bolgarskih komunistov Dimi-trov in Koranov, ki sta po neuspeli ustaji pa Bolgarskem pobegnila na jugosloven-tko ozemlje- Dopoldne Ju je zaslišal šef oddelka ta zaščito države- Obenem je dospel v Beograd tudi bivši minister v kabinetu Stambolijskega Obov, kateremu se Je svojčas posrečilo pobegniti v Rumungo. Popoldanski listi javljajo, da je iz Sofije došla vest, da je Pavle Pavlović, eden od bivših komunističnih voditeljev v Srbiji, padel v zadnjih borbah na Bolgarskem. Pobegnil je na Bolgarsko po atentatu na ministra Draškovića, i SOFIJA, 2. Bolgarska brzojavna agentura javlja, da je prišlo v Raci vsled nesrečnega slučaja do velikega požara, ki je uničil okoli 200 poslopij. Iz Sofije došlim pomožnim četam se je posrečilo požar lokalizirati. Bilo je tudi mnogo človeških žrtev j števiia se do sedaj ne da ugotoviti, DEMARŠA MALE ENTENTE V BUDIMPEŠTI BUDIMPEŠTA, 2. Rumunski, jtigosloven-ski in čehosiovailci poslanik so dne 28. septembra intervenirali pri madžarski vladi proti govoru državnega upravnika Horthyja, ki je nedavno grozil, da si bo Madžarska znala pridobiti nazaj, kar je izgubila. Madžarska vlada je opazila, da se je vsebina omenjenega govora v inozemstvu celo neugodno komentirala, Z ozirom na to je namestnik ministrskega predsednika Vasz v imenu vlade ugotovil, da so vse vesti, ki govore o kakih grožnjah Madžarske državam Male entente, neutemeljene. Poslaniki so vzeli njegovo izjavo na znanje, _■ Princezinji Ivani gre nekoliko na boljše RACCONIGI, 2, Zdravniško poročilo o stanju princezinje Ivane pravi: Komplikacija, ki je te dne toliko prestrašila vso javnost, se ni več pojavila. Lahko boljšanje, ki je nastopilo včeraj, se nekoliko veča. DNEVNE VESTI liudstvo I invalidi« žrtve svojega dela m poklica, rente od zavarovalnice proti nezgodam. Eden takih odprtih računov, ali bolje skelečih ran, ki jih Bse dosefltmje krnite m noslllo $2 ne dajo Mil primerjati z vne-DospncSm nasiljem poilaijflnženjg nnžiH Sol! Proslsus oblstolce tafistovsks revolucije Vlada je odredila, da se prva obletnica fa-Sistovske revolucije proslavi na svečan način. Svečanosti bodo trajale štiri dni, in sicer 28., 29-, 30. in 31. oktobra. Razpored slavnosti je izdelala posebna komisija, katere člani so ge-beral De Bcno, kom. Bianchi, posi. Giunta, kom. Bastianini, kom. Marinelli in Luigi Fred-di. Proslava se začne s proglasom ministrskega predsednika na fašiste in italijanski narod. Obenem izide tudi brošura o fašistovski revoluciji. Najvažnejše svečanosti se bodo vršile v Milanu 28. t. m., v Bologni 29., v Perugi 30. In v Rimu 31. oktobra. Svečanosti v Milanu bo prisostvoval tudi Mussolini. Isti dan, t. j. 28. oktobra se bodo brale po vsej Italiji ob 9. predpoldne maše zadušnice za fašiste, ki so padli od 1. 1919. do danes. V Bologni bo govoril podminister Acerbo, v Ferugi kom. Mi-chele Bianchi. Dne 31. oktobra zvečer bodo razsvetljene vse javne zgradbe po Italiji, vse vojne ladja bodo v zastavah in ravnotako italijanska poslaništva in konzulati v inozemstvu. Glavna svečanost se bo vršila ta dan, kakor rečeno, v Rimu, Na sporedu je v prvi vrsti velik sprevod po mestu, ki pojde pred grob neznanega vojaka, kjer se ponovi prisega fašistov. Sprevod pojele po istih ulicah, koder se je pomikal lansko leto po vkorakanju fašistov-skih oddelkov v glavno mesto. Udeležijo se ga tudi ministrski predsednik Mussolini, razni fa-Sistovski dostojanstveniki in zastopniki fasjev Iz pokrajin. Po prisegi pred grobom neznanega vojaka se poda sprevod pred kraljevo palačo. Tu se bo šlo poklonit kralju posebno odposlanstvo. Zvečer priredi ministrski predsednik v palači Venezia slavnosten sprejem, h kateremu bodo povabljeni vojvoda Aostski, kr. princi, diplomatski zbor, predsedstvo zbornice in senata, vlada, člani velikega fašistovskega sveta, generali, admirali, prefekt, zastopniki fašjev iz pokrajin, zastopniki fašistovskih sin-dikaiov in zadrug itd. XXVI. oljčni z&oTsiov. fltBSemifnegc društva „Balkon" Preteklo soboto se je vršil v gradu «Moccd» v Borštu XXVI. redni občni zbor akad. fer. društva *Ba!kan:>, Z ozirom na to, da se je občni »bor vršil pozno v septembru, ko je že odšlo veliko Hevilo visokošolcev v svoja univerzitetna mesta, ni bila udeležba članov baš velika. Društveni predsednik je ob 21. otvoril občni zbor, pozdravil vse navzoče, zahvalil se ura za udeležbo ter nato podal besedo tajniku, ki je prečital došla pozdravna dopisa mladin' tkega društva «Prosvetea v Trstu in akad. društva «Adrijc» v Gorici, katero slednje se zbora bratskega društva ni moglo udeležiti radi prevelike zaposlenosti vsled svoje gledališke turneje. Tudi akad. društvo * Nanos» v Padovi je poslalo po svojemu tajniku občnemu zboru iskrene pozdrave in poželelo obilo Uspeha. Po odobrenju zapisnika zadnjega občnega ibera je predsednik povzel besedo in v kratkih potezah orisal počitniško delovanje društva. Dmenil je med drugim tudi propagandno akcijo za «Dijaško Matico*, ki si jo je odbor iakoj po svoji izvolitvi zamislil, katera pa ni ftosegla onega zaželjenega uspeha, ki bi ga nogia doseči. Po govoru predsednika se je prešlo na naslednjo točko dnevnega reda: Po ročila odbornikov. kaže naša dežela« je tudi položaj državnih upokojencev. V tem pogledu se je oglasil v tukaj-ftajem «Popoio di Triest«» tudi odličen italijanski pisec, g. dr. G. Tamaro, ki s treznimi jasnimi razlogi toplo zastopa koristi upokojencev. Upamo, da je vlada članek g. Tamara že vzela na znanje in da ga bo tudi upoštevala; našim prizadetim Čitateljem hočemo navesti izvajanja g. Tamara nekako v tolažbo in vzpodbudo, da tudi s svoje strani ne odjenjajo in potom svojih strokovnih udruženj delujejo na to, da se njihov položaj končno pravično in zadovoljivo reši, G. Tamaro razvija v svojem članku sledeče misli: Splošno znano je, da spadajo državni upokojenci bivše vladavine med najbolj obubožane sloje naše pokrajine, posebno odkar jim je bilo odbito 30% od pokojnin, katere so bile itak same na sebi pičlo odmerjene. Odredba, s katero so bile pokojnine skrčene, ni samo pravno neutemeljena, ampak Je tudi nesrečna politična poteza, ker ebuja pri prizadetih čut nezaupnosti in zapostavljanja. Upokojenci so svoječasno vplačevali v penzijski fond kvoto, ki je bila višja, nego bi jo bil zahteval vsak drugi zavarovalni zavod za primerno rento, a poleg tega so plačevali svoje doprinose v dobrem denarju, ki je bil enakovreden zlatemu. Pokojnina bi se jim danes morala plačevati v denarju, ki bi bil enakovreden njihovim vplačilom. Lira danes ne odgovarja tej vrednosti a zraven tega se pokojnine niti ne plačujejo alla pari, ampak so se uvedli odbitki. Med tem, ko so se pri dohodkih aktivnih uradnikov vsaj izenačile krone z lirami, se upokojencem, ki imajo manjše dohodke, ne dovoljuje tega. To je skrajna nedoslednost vlade. Ravno vlada, katera je poklicana, da ščiti pravico, da se mora staviti v nastprotstvo s tem, kar so storile vse druge vlade v drugih nasledstvenih državah ter se izpostavlja temu, da ostaja na nižji stopnji nego one! To ni samo čudno in lieza- _ _ v oKviru arusiva prire- konito, ampak tudi skoraj nedostojno za veliko ditev, katere "čisti dobiček bi šel «Dij. Matici»v[nacijo, kakor je italijanska. Pisec zahteva ob prJ organiziranju prireditve pa je odbor na- —. a«!mi1a/»iin letel na take zapreke, da se je morala nameravana prireditev prenesti. Ob tej priliki je izrazil tajnik toplo zahvalo vsem činiteljem, ki so društvu šli na roko, posebno pa se je zahvalil dramatičnemu društvu «Sovič» v Postojni in mlad. društvu «Prosveta» v Tratu. V nadaljnem poročilu je omenil prosvetni tečaj akad. društva «Adrije» v Gorici, na katerega je društvo «Balkan» poslalo svoja poročevalca za socialno-gospodarski in kulturno-prosvetni položaj v Jul. Krajini. Nekaterim svojim članom je društvo pripomoglo, da so se lahko udeležili visokošolskega zbora v Gorici in tako prispevali k sijajnemu uspehu tega zbora. Nadalje je poročal tudi o notranjem društvenem delovanju. Društvo je imelo od 23. julija do 22. septembra 8 rednih sestankov s 5 predavanji in 1 referatom gosp. dr. Wil-fana: O političnem položaju. . Druga preda- __različne vsebine, kakor: o Danteju, o zadružništvu, o planinstvu i. dr., so imeli društveni člani. Proti koncu svojega poročila je podal tajnik Statistične podatke o številu Članov, ki se udeležujejo društvenega življenja, in priporočal nato, naj bo novemu odboru še nadalje pred očmi procvit društva in organizacijsko delo za »Dijaško Matico*. Vsa naslednja poročila so bila uzorno sestavljena, kar priča, da društvo v upravnem delu napreduje. Naslednja točka dnevnega reda je bila: _ Društveni poslovnik, pri kateri je poseglo v debato več članov društva. Društveni tajnik je podal podrobno poročilo o društvenem delovaaju in organizacijskem delu za »Dijaško MaticoGlavni cilj počit-! niškega odbora je bila propaganda za D. M. po deželi in vzbujanje smisla za njo pri našem ljudstvu. Odbor je razdelil nabiralno delo ter razposlal pristopnice k D. M. vsem članom društva «BaHcan», kateri bivajo na deželi; istotako je razdelil nabiralno delo članom, ki stanujejo v mestu. Vse to pa je rodilo premalo uspeha. Nadalje si je odbor neumorno prizadeval, da organizira v okviru društva prire- zaključku, naj se nemudoma izvede asimilacija upokojencev novih pokrajin z onimi iz starih pokrajin; do tedaj pa naj se vsaj ukinejo nepravični odbitki, ki so bili dekretirani v zadnjem času. Mi se izvajanjem pisca priključujemo in kličemo tudi s svoje strani: Zaključite vendar enkrat ta odprti račun in še ostale! Iz tržaškega življenja Krvav prepir med ženskama v starem mesta. Zabode svojo podnajemnico z nožem v trebuh. Včeraj popoldne se je v ulici Scuole isra-elitiche pripetil krvav dogodek. V tej ulici v hiši št. 3 je stanovala 47-Ietna Marija Tonda-teci, rodom iz Barija v južni Italiji. Pri tej ženski je stanovala kot podnajemnica zasebnica Antonija Turenšek, ^ara 23 let, rodom iz Ljubljane; stanovala ]e v temni sobici, podobni prej živalskemu brlogu, nego človeškemu bivališču. Odnošaji med obema ženskama niso bili dobri; posebno v zadnjem času so se zelo poostrili. Ni še znano, kaj je bilo pravzaprav temu vzrok. Nekateri domnevajo, da je bila Tonda-teci ljubosumna na svojo podnajemnico, drugi pa trdijo, da je bila poslednja nevoljna na gospodinjo, ker je ta popolnoma zanemarjala njeno sobo. Včeraj popoldne okoli 13. ure sta se ženski hudo sprli. Prerekli sta si druga drugi vse mogoče psovke. Končno je Tondatecijevi vzkipela kri; pograbila je nož, se zapodila proti nasprotnici ter jo z vso silo sunila z njim en-po glavi, nato še v trebuh. Težko ~ * tla. Sledile so nato volitve. Društveni tajnik ie; občnemu zboru predložil kandidatno listo, ki, f i - Turenšekova zgrudila je bila z vzklikom tudi sprejeta. No vi pred-; Uenskefr hrupa in vrišča se je na- se do ik ,e zasedel svoje mesto m se jahvahl braIa £ ^ « ^^^ ljudi. V zmeš-zaupanje članov. V kratkih lm-, . Tondatecijeva pobegnila. O dogodku i i 3Ubl1 ■ je bil obveščen zavod .Zelenega križa,. Z av- gledal le na razvoj Iruštva m ^JJ™:! tomobitam tega zavoda so ranjenko prepeljali Goji bo na,Tskre«e,šo družabnost med člani ,y ^^ bo£ign- kjcr so jo morali takoj in skušal društvo uveljavljati tudi na zunaj Največji cilj, kateri bo novemu odboru vedno pred očmi, pa je delo za »Dijaško Matico®. S pozivom, naj se vsi društveni člani udeležujejo društvenega Življenja in pomagajo odboru pri delu za «Dijaško Matko», je zaključil predsednik občni zbor. Začetek šolskega leta na slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu v v Trstu se bo vršil v četrtek, 4. t. m., ob 8. uri zjutraj. Šolsko vodstvo« Žalostni položaj ravnih vpAfileocev Zasebnik, kateri ne uredi takoj takih zadev in računov, o katerih ve, da jim se ne bo mogel izogniti in da jih bo moral prej aH slej poravnati, je slab gospodar. Kar velja za zasebnika, velja še v večji meri za vlado, ki leta in leta odlaša z ureditvijo zadev, katerih se ne more izogniti, ker je njena moralna dolžnost in obveza, da jih resi. Poleg tega, da država s takim odlašanjem ničesar ne pridobi za državno blagajno, tipi velikansko moralno zgubo radi tega, ker s takim postopanjem vzbuja le nezadovoljnost in nezaupanje ter Škoduje ugledu države in vlade na znotraj in na zunaj. Rimska vlada ima več takih odprtih računov. Omenimo le mimogrede vloge pri bivši avstrijski poštni hranilnici ter nadalje tiste bednike, ki so svojedobno dobivali kot operirati. Njeno stanje je nevarno. Tondatecijeva ima temno preteklost; bila je že v kaznilnici' radi umora. Nesrečen skok. Deček Avrelij Flumiani, star 10 let, stanujoč v ulici G. Schiapparelli št. 8, se jc včeraj popoldne igral s svojimi sovrstniki v ulici Cal vola. Pri igri je skočil raz nekega zida tako nerodno, da si je zlomil levo nogo v stegnu. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje. Nato so Flumianija prepeljali v mestno bolnišnico. Okreval bo v 5 tednih. Kako je izginile 10.060 Ur. Uradnik Fran Gombač, uslužben pri lesni tvrdki Jakob Man-koč, je predvčerajšnjim zjutraj dvignil v tukajšnji podružnici «Bane a d'ltalia* znesek 28.000 lir. Kmalu potem, ko je zapustil banko je zapazil, da mu je zmanjkal šop bankovcev v znesku 10.000 lir. Povrnil se je zopet v zavod, misleč, da je pozabil tam dragoceni lop. A o tem ni bilo ne duha ne sluha. GombaČu, ki ni vedel, ali mu je bil denar ukraden, ali Če ga je izgubil ni preostalo drugega, kakor naznaniti čudni dogodek na kvesturi. Epilog krvavega čina pri Sv. Jakoba. Smoci ob 18.30 je umrl v tukajšnji bolnišnici mesar Viktor Comisso, ki je bil pred. par dnevi težko ranjen od blaznega brusača Carissimo._ Oreitveno vesti «Marijin Dom». Dne 7. oktobra t. L ob uri 4% oziroma 5 se bo vršil izvenreden občni zbor zveze «Marijin Dom» in družbe Marije milostljive. Na dnevnem redu: izprememba pravil. Članice oziroma družbcnice vabi k udeležbi — odbor — oziroma voditelj. S. U. T. Danes ob 4. pop. sestanek v navadnih prostorih. Vest! z GoriSfcega Vinska trgatev. Trgatev na Goriškem je v polnem teku. Tako v Brdih kakor na Vipavskem je obrodila trta prav dobro, edinole na Krasu se pritožujejo naši vinorejci, da bo letošnji pridelek, posebno v primeri z lanskim, zelo pičel. V prvem trenutku zadrhti vipavskemu in brijsktftnu kmetu srce od radosti, ko gleda na svoj bogato-obloženi vinograd, toda kaj kmalu se mu zmrači čelo ob misli, da leži v njegovi kleti še vedno precejšnja količina lanskega pridelka neprodana, ker kupcev od nikoder ni. Goriški vinorejci podvzemajo pri političnem oblastvu korake, da naj se dovoli točenje novega vina šele z novim letom ali pa vsaj s 1. decembra, da se na ta način omogoči vnovče-nje še neprodanega lanskega pridelka, kajti v nasprotnem slučaju bi novo vino izpodrinilo lanski pridelek, ki bi ostal neprodan. Zakonska sreča. Goriški podjetnik M. G. ima zelo verno zakonsko družico. Čeravno je vzoraa^zakonska žena mati Štirih otrok, polje še vedno po njenih žilah vroča kri, ki Jo zapeljuje na kriva pota. Ko se je vračal njen nič hudega sluteči mož nedavno iz gostilne domu, se mu je pred njegovim stanovanjem nudil kaj čuden prizor: iz njegovega stanovanja pleza skozi okno njegov lastni delavec. Ko je odšel naslednjega dne v delavnico, delavca ni bilo več na delo, ko se je povrnil iz delavnice domu, pa zopet žene ni bilo več, v tolažbo so mu ostali štirje nebogljenčki. Mož se je že docela vživel v bridko usodo, dokler ni nekega dne dobil pismo iz Gradeža, v katerem ga.'.. hotelir tirja za dolg v znesku 1300 lir, kojega je naredila na njegovo ime nezvesta žena v družbi z svojim ljubimcem. Ni torej nikako čudo, da je zaplala tudi v žilah prevaranega moža vroča kri, ko je v četrtek uzrl v baru «Vittoria» na Travniku ve-rolomno ženo in njenega ljubimca, in da je z uprav mladeniškim ognjem začel udrihati po njima. Seveda se je takoj zbrala okoli bara, kakor je že v Gorici navada, velika množica radovednega občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo poteku ljutega boja, kateremu je naredil konec šele na lice mesta prihitevši agent varnostne straže. Na kvesturi je bilo sklenjeno med sovražniki začasno premirje, dokler ne bo podpisana mirovna pogodba. Dober igralec na krogle. V gostilni pri južnem kolodvoru so igrali na krogle in ni izključeno, da je bila ta igra ena iz onih mnogoštevilnih tekem v igranju na krogle, ki se v poslednjem času prirejajo v Gorici. Med igro je neki igralec hotel udariti eno «rešto po «ne-sreči» je pa mesto krogle zadel glavo 50 iel-nega Ivana Colofdtti iz Vidma. Ubogi Colo-fatti je vsled silnega udarca ostal «rešto» v nezavesti, k zavesti so ga spravili šele na lice mesta prihitevši sanitarji «Zelenega križa.» VAJENEC, za trgovino jestvin se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Trgovina Fonda — Skedenj. |38J PROSEKAR iz najboljših minrr.a skih leg sem pripravljen oddati po najiiiii.h cinevn cenah. Prosim reflektante za takojšnja n^ ročila, da zamorem pripraviti zadost množino. Alojzij Goriup, Pros^k. 13 POSESTVO v Štanjelu se odda alJ proda. 33.000 sežnjev vinograda. Velike stavbe. Pojasnila V iTrstu, via Ud ine 20, vrat" 10 136 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, vori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. GOr 1373 BABICA, sprejema noseče, ljubeznjiva oskrba. Največja tajnost. Via Madoimina 10, II. 131* KRONE IN GOLDINARJE plačujem ve dne dve stotinki dražje nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I. KRONE« srebro, zlato in platin - kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se sIover.skoL t S tužnim srcem naznanjamo voem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast Mafija Vri© danes, ob 9. uri zjutraj, na poti v Herpelje, nagle smrti preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, 3. t. m. iz hiše žalosti v Gropadi št. 87. GROPADA, 2. oktobra 1923. (535) ŽaSuiocs esSait. Vesti Iz Istre. Iz Klanca. Tu je izdihnil dne 30-9. blago dušo gas. Martin Metlika v starosti 75 let. Bil je mož poštenjak v vsakem oziru in vzoren družinski oče. Vsi kKso ga poznali, so ga globoko spoštovali.. Bodi mu lahka domača zemlja! Bonna eorofila . Tečaji: Trst, dne 2. oktobra 1923 Cosultch • • Dalmstia . • • • Gcrolimich • • Libera Triestina LIoyd • • • • • Lusslno • • • • Martinolicti« • . Oceania • • • • Premnda « • • • Tripeovich • • • Ampelca • • • • Cement Daknfitia Cement Spalato • 304 275 im H15 580 J 32 lf.8 565 281 4&> 305 221 Valuta na težaškem trga. Trst, dne 2. oktobra 1923 ogrske krone m \ « « avstrijske krone . češkoslovaške krone dinarji « » • feji • • • • • marke » ••••••• dolarji ••••••• francoski franki • • « švicarski franki • • . angleški funti papirnati , » za milijon Rojaki! Ne zabite na Šolsko druitvo! PODLISTEK A.NNIE VIVANTI: KIRKA $2) Roman Marije Tamovske. - Poslovenila G* & Odprli so torbico in našli so dišave, bisere, cigarete... Prižgala sem si eno in njen duh me je zanesel v preteklost, na večerje z Vasilijem In Bože\skim... k ciganski godbi, k blesku luči, k rožam, k smehljajem... Kako je vec daleč! Izstopiti sem morala iz dvorane z dvema možema ob strani in opazila sem v ozadju dolgega hodnika množico ljudi, ki se je približevala. V sredini množice — koraka, uklenjen, s klobukom postrani in potisnjenim nazaj, kakor da bi mu ga kdo drugi položil na glavo — Prilukov. Ugledal me je. Skoro zelenkast val btedobe mu je udaril v lica. Premika usta, stiska ustne — in strese z glavo. Hoče mi dati nekaj razumeti... Takoj sta mi moža ob moji strani stisnila i Toke in__- — nn ilmrfsn, linjl. ' niku... čula sem besedo — rusko besedo — ki jo je zaklica! Prilukov za menoj: « Molči.'* Možje so me surovo potisnili v prazno, temno celico. Usedla sem se na klopko v kotu, in naslonila glavo ob zid. Nisem bila ne otožna, ne prestrašena, ne nesrečna. Čutila sem le trudnost, neizmerno trudnost... Takoj sem zaspala in sem spala globoko, brez sanj. Odkar sem bila otrok v Otradi, ne pomnim, da bi bila spala tako: popolna pozaba izlita v neomejeno trudnost. „.Nekdo je odprl vrata, ne da bi vprašal za dovoljenje, me prijel za roko in me peljal v prostorno dvorano. Tam sem videla £lizo med dvema možema. Jokala je neutolažljivo; videla sem, kako smešno je pretvarjala obraz, običajno kremže* nje, ki je spremljalo vedno njen jok, kakor spremlja vesela godba otročička k večnemu počitku. Mislila sem, ne vem zakaj, aa Vasilija.... na Boževskega... na veselico na avstrij. skem poslaništvu" v Petrogradu... na malo Tanjo, ki je ljubila «potovanja»... na Tjoko, ki je imel svoje dneve «zanikanja*... potem sem mislila na m ono, ki je tako dale«. V mislih naglo, a zaprtima ttei, prepad in trpljenja mačjih let ter mm ato- me naglo odvedla po drugem hod-'pila v luč moje poslednje, aaiaovejie radosti to je misel na voziček, ki se je ustavil: Kama-rovskij, ki bo okreval... misel na smrt s Tjoko, ko naju Bog pokliče k sebi! Tako misleč, sem se posmejala in eden izmed onih mož me je surovo stresel za roko. Drugi, ki je sedel ob mizi, je nekaj bral s povzdignjenim glasom. Razumela sem besede: «v ječo»... «sokriva»... «umor grofa Kamarov- 3ui...» in zobje so mi zašklepetali: — «grof Kamarovskij bo okreval —» Mož je rekel: «Grof Kamarovskij je mrtev.» Smejala sem se naglas. Nahajala sem se na «ruski- gori* — in voziček, ki sem mislila, da je ustavljen, se kotali, se je izpodrsnil, leto, se prekucne... se vrti... pade. XLIV. ^ Bolniška sestra zaporov -Giudecca« sedi polegmene in medtem, ko mi poklana na čelo mrzle obkladke, mi pripovedjo s tihim gla som žalostno in grozno zgodbe. Poslušala sem, ko da bi poslušala sanje i sanjah. ... «Je to frezna in iilastaa zgodba... Ko jc videt mladeniča vstopiti ma je stekel nasproti, da ga objame; sa| ga je fcM t**1** ln mia£aič je stopil k njem« m ma *>roifl pet strelov v trebuh.» 011 0.0310 66.— 25.20.— 10.25 0-7«;, . 22.10 • 133.— • 393*— • lCO-tiO 0*12 0.0310 66*50 25 50 10.75 012 V, 22.25 133.50 397.— 100*90 Mali oglasi aa računajo po 20 stot beseda. — Najmanjša pristojbiaa L Debele črke 40 Hol. beseda. — Najmanjša pristojbiaa L 4—* išče tkibo, plača polovično cea a Novi dohodi. Prodaja zajamčena 50 spalnih sob, iz trdega, masivnega, bulcovejja, jesenovega, mahagonijevega, javoijevega, LruSko-vega lesa, močne vrste, s psibo, s tremi zrcali. Brezkonkurenfine cene. Priporočljive 7.x bolele in vile za letoviSčarje. 46/6 Prodajajo se tndi sobe za eno o?ebo. M.STEIUiER Družba z o. z. Via Geppa 17 - Via Pnulionn 1 (Pinzza Mm) Skrbi se za embalažo in pošiljke na Dr. F. ftddobbati se K vrnil ln snrejemn v Slili i 9-12 h šl. ki (Delenova hiša) 534 BABICA« diplomirana, sprejema noseče. L.ju< beznjiva oskrba. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23 1387 VINSKA posoda se proda, tro 1. Gulič, via del Vel-1385 PES, velik volčje pasme, tuy> na ime Rolf, s kolajno št. 15 se je zatekel med Bazovico in Lipico. Najditelj je aaprošen, da ga pripelje, proti dobri nagradi, v via XXX Ottobre 8, žganjarna. 1384 SLA5ČIĆARNA, mlekarna. žganjarna v sredini mesta« na prometnem kraju, se po ugodni ceni proda. Naslov pri upravništvu. (1383) iMMi tagfml Tržaško posojilnica in hranilnice registrov* na zadruga z omejen ifn poroftvoin uradnic v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev, 19t 1, n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, (er jih obrestuje MT po 4co ^M večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zi-stave in osebne kredite. — Obrcsfria mera po dogovorj. Uradne ure za strank« ođ 9 do 13. Ob nedeljah Ui praznikih je urad zaprt. Št telef. 25-57. ZAHVALA Za obilne dokaze sožalj» povodom "bridke izgube naše nenadomestljive mamice, Stare mame in tašče, gospe Utonile Bergot-Deftvec roi. Oenzei fibula tea potom najlepšo sahvalo vsem, ki ao nas tolaiili v težkih urah. Poeebao p« aa »ahvaUuiemo aradnifttvn, učiteljstvu, pevcem za ganljive žalostiuke im aplob vaam, ki ao apremui nepoiabno ranjko v tako lepem Številu k večnemu poč tVu 4jm aS. aaptambra 1983. latejoti ostali-