Štev. 22 V Ljubljani, 30. maja 1913. Lili. leto Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva V«« spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati sanso na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje Vse leto velja . . to— K pol leta .... 5‘— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h ■, „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Fred cesarja! Vse avstrijsko učiteljstvo je podobno nesrečniku, ki ga je nezgoda udarila z vsemi nadlogami. Sovražnikov 1 ima na vseh koncih in krajih. Tisti, ki imajo nje¬ govo usodo v rokah, mu dele same dolž¬ nosti in odgovornosti, pravic mu ne dajo nič, ne dajo mu kruha! Najbolj pekoča zavest je ta, da ne nesi pošteno dek> po¬ štenega zaslužka. Plače avstrijskega uči¬ teljstva so take, da ni ob njih mogoče do¬ stojno in človeško eksistirati niti posa¬ mezniku, kaj šele rodovini! V Avstriji — v kulturni državi — je današnji dan na ti¬ soče učiteljskih rodovin, ki trpe pomanj¬ kanje v pravem pomenu te besede! io je go!a, strašna resnica! V tem pogledu ni med avstrijskim učiteljstvom nobene izjeme. Ne zedinja nas samo naša strogo kulturna naloga, ki se je zavedamo vedno in povsod, ampak edini smo tudi v tem, da smo med vsemi stanovi prvi stan, ki mu krušni očetje od¬ rekajo pogoje za eksistenco, vredno kul¬ turnega človeka! Usoda 1 avstrijskega učiteljstva je v rokah deželnih zborov. To je po naši sod¬ bi v avstrijskem ljudskem šolstvu naglav¬ ni greh, ako pri tem ne jemljemo v poštev nič drugega nego samo materialno stran učiteljskega stanu. Kaj nam pomaga § 55. državnega šolskega zakona v tej raztez- nosti in v tem besedilu, čeprav smo pre¬ pričani, da so imeli tisti, ki so ga predla¬ gali in sprejeli, pred očmi njega pravo bi- .stvo. da ni namreč treba ob tern paragrafu nobenega ugibanja, ampak da ga je treba umevati samo tako, kakor to zahteva naš življenskl interes! Skupni bej vsega avstrijskega učitelj¬ stva za pravično regulacijo službenih pre¬ jemkov traja že dve desetletji. Koliko je bilo že shodov, koliko prošenj, koliko re¬ solucij in koliko deputacij! Kulturnega de¬ lavca mora biti že naposled sraim, da mo¬ ra kot gobavec prosjačiti za milost in usmiljenje! Vse naše skupno prizadevanje ni do¬ slej rodilo nobenega pozitivnega uspeha niti v deželnih zborih niti v dunajskem parlamentu! Da, »zastopniki ljudstva« so v državnem zboru našli novo sredstvo, da nas in naše rodovine more z gladom ■— našli so takezvano avtonomijo deželnih zborov, ki nikakor ne prenese denarnih prispevkov od države, da bi jim bilo mo¬ goče regulirati učiteljske plače! Seveda nam, ki poznamo svoje »pri¬ jatelje«, ni treba dokazovati, da je to skri¬ vanje za avtonomijo' samo sredstvo, ki je prišlo v zadnjem trenutku, ko bi se lahko usoda odločila v našo korist, vsem tistim kot ugodna krinka, da so z njo prikrili svoje sovraštvo nasproti našemu stanu in z njo izkušali utajiti nezvestobo dane besede! Sila je prikipela do viška — ob seda¬ njih sredstvih je naša eksistenca nemo¬ goča! To je vse, kar se da povedati z ozirom na materialni položaj avstrijskega učiteljstva. Vsa sredstva niso doslej nič pomaga¬ la — treba je seči po zadnji pomoči, da se reši ves stan: Pred cesarja je treba! Potrkati moramo _na visoka vrata cesarskega dvora; morda nam jih odpro. Vsa ljubezen avstrijskih narodov, ki se plameneče dviga ob zlatem prestolu — ona je vžgana od! našega patriotizma!, mi smo jo zasejali v milijone src! Nad našim stanom se uresničujejo Goethejeve besede: Kdor nikdar kruha jedel ni, ki so mu solze ga kropile, kdor žalih ni prečui noči — vas ne pozna, nebeške sile! A v vsem tem neskončnem trpljenju nismo niti za trenutek pozabili, da smo avstrijski državljani: ves mladi rod od severa do juga, od vzhoda do zapada le¬ to za letom prepajamo z rodoljub jem, s krepostmi, z voljo in močjo, sami dosti- 1 krat gladili in izmučeni do smrti! _ LISTEK. T V četrtek, 1. t. m. je umrl v Trstu zadnji aktivni učitelj slovenske narodno¬ sti na c. kr. deški ljudski in rneščanski goli v Trstu, tovariš Teodor Čampa. T. Čampa, siri upokojenega c. kr. učitelja državne ljudske šole_ v ulici. Fontana v Trstu, tov. Štefana Čampe, je bil. rojen 27. aprila 1871 v Zaspu na Gorenjskem. Šolal se je najprej v Trstu, potem je obi¬ skoval učiteljišče v Ljubljani, kjer ]e do¬ vršil maturo leta 1890. Služil je v lazniii krajih po Kranjskem, na Vačah, v Ljub¬ ljani, Zagorju m Marija Pobu pn L-m-bljani- Leta 1899. je dobi! mesto c. kr. poducitelja v Pulju, kjer je ostal do 1906. Takrat je bil premeščen v T rst na c. T'J? S ljudsko in meščansko solo na Lipmskem trgl Bit je miren, tib značaj. M je ves živel le za svoj poklic. Mnogo se j čal z godbo ter pridno izobraževal :za svoj stan. V ta namen se je udeležil raz¬ nih poučnih tečajev po nemških : ker Slovenci takrat še nismo pnrejevali lastnih takih tečajev. „ Bolehal je že več let, in sicer ga J mučila jetika. V svoji vestnosti je pa n - lezen le pospeševal, zakaj nikoli m pr dopusta. Še zadnje dni pred smrtjo je bil v šoli. V soboto, 26. aprila t. L, ga je ravnatelj moral prisiliti, da je ostal doma; da, hotel je v svoji vestnosti še 30. apri¬ la t. 1. razdeliti svojim 1 učencem šolska naznanila ter šele 1. maja nastopiti do¬ pust. Pa komaj, da je doživel, ta l.^maj, zakaj v četrtek, 1. maja t. L, je ob 5. url zjutraj mirno zaspal. Še dva dni prej je obiskal svoje starše, ki bivajo na Greti pri Trstu. S Čampo je umrl izboren učitelj. V javnosti ga ni bilo videti, tembolj pa je bil znan v šoli. Kolegi, dasi je bil Slo¬ venec in ti sami Nemci, so ga spoštovali kot prijaznega, vljudnega tovariša, ki jim je bil vzor. Učencem je bil pravi oče. Ravnatelj ne more prehvaliti njegovega delovanja v šoli. Kako priljubljen je bil med starši svojih učencev, je kazal veli¬ časten pogreb v soboto, 3. maja t. 1. Ude¬ ležilo se je pogreba mnogo odličnega tr¬ žaškega občinstva, mnogo staršev m tudi mnogo učiteljstva. Zastopane so bile tudi slovenske C. M. šole, katerih učiteljstvo je izkazalo svojemu kolegu-rojaku zadnjo čast. _ . . . Zapustil je sinka, starega 7 let, in vdovo ter očeta in mater, ki bridko ža¬ lujeta za dragim sinom. Bodi blagemu to¬ varišu ki je živel in umrl v vestnem iz- polnjetaniu težkih dolžnost, nasest po- klica, lahka zemljica! Za plačilo nam ne dajo kruha, ker nimajo src! Temu mora biti. konec; ta konec pa napravimo mirnim potom! Pred cesarja hočemo — tja nas morajo pustiti! Na Najvišjem mestu povejmo, da je naše trpljenje prikipeio do najvišje mere, da ne moremo nikamor drugam: ali v živ¬ ljenje ali v pogubo! Naša Zaveza naj takoj posreduje pri vodstvu Zveze slovanskega učiteljstva in pri Nemško-avstrijski učiteljski zvezi, da ukreneta vse, kar se da in mora storiti, da sprejme cesar deputacijo vsega avstrij¬ skega učiteljstva, ki mu naj pove: Veli¬ čanstvo, vsa sredstva so pošla! Avstrijsko učiteljstvo ima edino upanje v cesarsko milost! Le ena beseda s cesarskega pre¬ stola — in rešeni bomo! Takoj na delo z geslom: Pred ce¬ sarja! __ Italijanska vsenciliška predloga. Dunaj, 23. maja 1913. Danes je bilo predloženo zbornici po¬ ročilo proračunskega odseka o* vladni predlogi glede italijanske pravne fakul¬ tete. Poročilo vsebuje kratek zgodovin¬ ski pregled vseh dosedanjih' poizkusov glede rešitve tega vprašanja in navaja potem znane razloge, zakaj sta pododsek in večina odseka sklenila, določiti list za sedež fakultete in. črtati vladni; načrt o začasnem 1 provizoriju 1 na Dunaju. Z ozirom na protest Jugoslovanov proti.temu. pred¬ logu in z ozirom na predloženi manjšinski predlog glede ustanovitve junkiima med italijansko' in slovensko pravno fakulteto, konstatira’ poročilo: Z vso pravico se lahko konstatira, da je postalo vprašanje ustanovitve jugo¬ slovanskega vseučilišča v cčigled zadnjim dogodkom na jugu monarhije silno aktu¬ alno, in to vprašanje bo treba že v bliž¬ nji bodočnosti rešiti, četudi ne na d-ose- daj poizkušeni podlagi. Potrebe ustano¬ vitve jugoslovanskega vseučilišča si je bil vsvesti tako pododsek kakor odsek, vr¬ šila so se že tozadevna pogajanja, vendar pa se ni posrečilo dobiti take oblike pred¬ loga, da bi večina odseka zavzela napram temu važnemu vprašanju ugodno stališče. Zato' je pričakovati, da bodo vsaj neka¬ teri jugoslovanski poslanci odntehali od svojega dosedanjega' stališča napram Trstu kot sedežu italijanske fakultete.. Po¬ ročilo končno pobija trditve, da bi bil 1 rst iz pedagoškodidaktičnih razlogov nepi l- praven za fakuiteto. »Korrespondenz Austria« ^ poroča istega dne, da je poročilo proračunskega odseka o italijanski pravni fakulteti na¬ pravilo dober ivtisk na italijanske po¬ slance, ker se v poročilu naglasa, da m nobenih resnih razlogov proti ustanovitvi fakultete V Trstu. Podpredsednik Lonci bo na prihodnji seji klubovih načelnikov predlagal, naj pride vseučiliska, predloga takoj na dnevni red zbornice. Poročilo proračunskega odseka o vladni zakonski osnovi glede ustanovitve italijanske pravne fakultete vsebuje sle¬ deče točke: , , . , , 1. Da se zadovolji kulturnim zahte¬ vam italijanskega prebivalstva v Avstriji, naj se ustanovi najpozneje začetkom zim¬ skega semestra 1915/1916 samostojna pravna fakulteta z italijanskim učnim je¬ zikom' v Trstu. v 2. Učni in poslovni jezik vseučilišča je italijanski. * * V jugoslovanskih parlamentarnih krogih smatrajo to predlogo kot nespre¬ jemljivo. In to ne samo zaradi tega, ker je določen Trst, ampak v prvi vrsti zaradi tega, ker obstoji v uvodnih besedah pr¬ vega paragrafa, da ima fakulteta služiti kulturnim potrebam Italijanov, nevarnost, da bi bili 1 vsi neitalijanski. zlasti pa jugo¬ slovanski dijaki že vnaprej izključeni od obiska pravne fakultete. Italijani se oči- vidno boje, da bi bila fakulteta utrakvi- stična. Jugoslovani odločno protestirajo proti taki omejitvi študija, ki zadene v prvi vrsti Jugoslovane, ki nimajo svojega vseučilišča. Poročilo samo priznava Jugoslova¬ nom pravico 1 do svojega vseučilišča in go¬ vori celo, da bo treba to vprašanje vkrat- kem rešiti, četudi' ne po dosedanjih na¬ črtih. Vlada je očividno zavzela novo tak¬ tiko. Govori se namreč, da hoče dati Ju¬ goslovanom za kompenzaciji o tehniko V, Sarajevu. Zato se trudi posebno Bilinski, a Jugoslovani nočejo o tem ničesar slišati. Oni vztrajajo na tem, da dobimo svoje vseučilišče, kar je edino pravilno. Ob tej zahtevi morajo neizprosno vztrajati! Slovenska Šolska Matica. Novi poverjeniki Slov. Šol. Matice. Ustrezajoč na zadnjem občnem zboru Slov. Šol. Matice izraženi želji, je dru¬ štveni odbor razdelil stare poverjeniške okraje v manjša okrožja. Poverjeniki teh okrožij so: Križman Ignacij, nadučitelj: v Dornbergu, za šolski okraj Gorica in Gra¬ dišče; Brinar Fran, nadučitelji v Gotov- ljah, za celjsko okolico; Valentič Ciril, šolski voditelj v Katinari, za zgornjo oko¬ lico Trsta; Sorč Ivan, uč. v Opčinah, za sp. okolico Trsta; Engelman Vinko, c. kr. učitelj v Trstu, za moške Ciril Metodove šole v Trstu; Engelman Marija, učiteljica in voditeljica v Trstu, za ženske Ciril in Metodove šole v Trstu; Šetina Fran, nad¬ učitelj v Črnomlju, za črnomeljski sodni okraj; Barle Konrad, učitelj v Metliki, za metliški sodni okraj; Kramar Friderik, nadučitelj v Škofji Loki, za Škofjo Loko; Perko Lovro, nadučitelj v Poljanah, za Poljansko dolino; Dolenc Meihior, nad¬ učitelj v Železnikih, za Selško dolino; Do¬ linar Ivanka, učiteljica v Višnji gori, za višjegorski sodni okraj; Petrič Angela, učiteljica na Vrhniki, za vrhniški sodni okraj; Rajko Novak, c. kr. učitelj v Idriji, za idrijski’ sodni okraj; Rudolf Horvat, nadučitelj v Trnovem, za sodni okraj Ilir¬ ska Bistrica; Fiirst Ivan, učitelj pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, za Gornjo Rad¬ gono; Wudler Maks, učitelj v Laškem trgu, za levi Savinjski breg; Rismal Mei¬ hior, učitelj v Rajhenburgu. za šolski okraj Sevnica; Venturini: Fran, nadučitelj v Borštu, za šolski okraj Koper; Žic Nikola, c. kr. šolski nadzornik, za kvarnerske otoke. Odbor Slov. Šol. Matice. P. t. poverjenikom Slov. Šol. Matice! G gl poverjenike Slovi. Šol. Matice vljudno prosimo, da pobero članarino za 1. 1913 še v teku prve polovice leta. Bla¬ govolijo' naj zlasti delovati na to, da bo vsaka šola in vsaka okrajna šolska knji¬ žnica član Slov. Šol. Matice. Člani, ki za¬ htevajo, da se jim pošlje knjige posamič (ne potom poverjeništva), plačajo letno K 4.30, člani »Raznih krajev« pa po K 4.50. Prepričani smo, da se bo vsak p. t. pover¬ jenik potrudil, da ne obdrži samo starih članov, temveč da pridobi mnogo novih članov! ^nekoristnega društva. Odbor Slov. Šol. Matice. 1 1 Ustanovitev društvenih skladov. Na binkoštnem zborovanju delega¬ tov slov. staj. učit. Zveze sem uteme¬ ljeval nastopni svoj predlog: »Vsako /.ve¬ zi včlanjeno okrajno učit. društvo, kakor tudi Zveza sama, ustanovi si svoj rezerv¬ ni zaklad (društveni sklad), ki se naj na¬ loži pri naši stanovski Zadrugi.« Ta rezervni zaklad si predstavljam tako, da vsako učiteljsko društvo prora¬ čuni določeni znesek svojih letnih dohod¬ kov (recimo po 50 K) za društveni sklad, ki ostane nedotaknjen in katerega obre¬ sti se začno uporabljati šele, če je dose¬ gel gotovo višino (recimo dvatisoč kron). Letni preostanki ali izredni društveni do¬ hodki, n. pr. čisti preostanek kake prire¬ ditve, bi se naj tudi pridejal društvenemu skladu, da bi le-ta čimprej narastei do določene višine. Če bi se društveni skladi naložili pri naši stanovski gospodarski in kreditni za¬ drugi. bi razpolagala z lepim zneskom raz¬ položljivega denarja. To bi prišlo zopet učiteljstvu v prid. Ne da se tajiti, da smo se do sedaj v naši stanovski organizaciji premalo ozirali na varčno gospodarstvo. Večina učiteljskih društev je izkazovala leto za letom manjše ali večje prebitke. Ako bi se bili ti prebitki tekom let shranjevali, bi imela posamezna društva danes lepo imetje. Kolikega pomena bi to bilo za naš današnji položaj! Denar je sveta vladar. Pred svetom le tisti kaj velja, ki kaj ima Mi pa smo navadno vsako leto vse za¬ pravili! Če smo imeli v)etiko, ismo bili bolj radodarni in na redno vplačevanje članarine nismo gledali dovolj strogo. In tako se je gnezdilo vse obsodbe vredno »izmuzanje« pri vplačevanju društvenine. Če pa so prišla za blagajno bolj »suha leta«, pa često nismo vedeli, kako naj pokrijemo najnujnejše potrebščine. Go¬ tovo nič manj kot modro gospodarstvo! Ni še prepozno. Storimo začetek mi! Oni, ki pridejo za nami, se nas bodo hva¬ ležno spominjali. _Fr. Brinar. Iz naše organizacije. Kranjsko. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega ima svoj občni zbor v četrtek, dne 5. junija 1913, ob 10. uri do¬ poldne na Blokah. Dnevni red: 1. Po¬ zdrav predsednika. 2. »Umno čebelarstvo, važna panoga kmetijstva.« Predava to¬ variš M. Kabaj. 3. Tajnikovo' in blagajni¬ kovo poročilo. 4. Volitev odbora. 5. Vo¬ litev delegatov k Zavezinemu zborova¬ nju. 6. Raznoterosti. Za člane je vožnja iz Rakeka na Bloke prosta. Voz odide iz Rakeka ob 7. uri zjutraj. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor. Slovensko učiteljsko društvo kočev¬ skega okraja ima svoj redni občni; zbor dne 5. junija ob 10. uri dopoldne na de¬ ški šoli v Ribnici. Dnevni red: 1. Predsed¬ nikov pozdrav. 2. Poročilo društvenih funkcionarjev. 3. Volitev delegatov. 4. Volitev novega odbora. 5. Sklepanje o došlih dopisih. 6. Referat »Značajnost in značajna vzgoja«. Poroča tov. K. Fink. 7. Slučajnosti. Z ozirom na to, da letos ne bo uradne konference, pričakujemo polno¬ številne udeležbe. Pridite vsi, da se vsaj enkrat v letu prijateljsko pozdravimo; in pogovorimo. — Odbor. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje v četrtek, dne 12. junija t. 1.. ob treh popoldne v ljudski šoli v Kranju po naslednjem dnevnem redu: L Poročilo tajnikovo o preteklem društvenem letu. 2. Društveno blagajniško stanje. 3. Volitev delegatov k XXV. glav¬ ni skupščini Zaveze. 4. Volitev odbora. 5.. Slučajnosti. 6. Pevska vaja za jubilejski koncert. Z ozirom na zadnjo točko mo¬ rajo odpasti običajna predavanja K pol¬ noštevilni udeležbi vabi zlasti pevke in pevce društveni odbor. Štajersko. Učiteljsko društvo za ptujski okraj priredi društven izlet dne 5. junija t. 1. na Ptujsko goro in k vinogradom štajerske hranilnice v Lipno. Dnevni red: 1. Dru¬ štveno zborovanje ob pol 10. uri pred¬ poldne v šoli na Ptujski gori: a) dopisi, b) učiteljstvojn politiške stranke, c) poro¬ čilo o binkoštnem zborovanju Zveze v Celju, č) slučajnosti. 2. Ob 11. uri skupen obed. 3. Ob 12. uri odhod v pol ure odda¬ ljeno Lipno. Gostje dobrodošli! Na veselo snidenje! Ivan Klemenčič, t. č. predsed¬ nik. Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer ima v četrtek, dne 5. junija, predpoldne ob 10. uri v Radincih izredni občni zbor s sledečim vzporedom: L Za¬ pisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje gdč. Ber¬ nardove. 4. Poročilo o ; Zvezinem delega- cijskem zborovanju. 5. Izprememba pra¬ vil. 6. Voliev delegatov za Zavezino zbo¬ rovanje. 7. Slučajnosti. Da se vidimo vsi. Smarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 1 . junija t. L, ob I. uri popoldne v šoli pri Sv. Križu poleg Slatine. Vzpored: 1. Dopisi. 2. »Slike iz časa Marije Terezije«, podava tovariš Miloš Verk. 3. Poročilo o zborovanju de¬ legatov Zveze 12. maja v Celju poda to¬ variš predsednik. 4. Volitve treh delega¬ tov za Zavezo. 5. Slučajnosti. K mnogo- brojni udeležbi vljudno vabi za odboi Kurbus, t. č. predsednik. . t Učiteljsko društvo za brežiški m sev- niški okraj ima dne 8. junija t. 1. ob pol II. uri dopoldne v Sevnici svoje redno zborovanje po sledečem vzporedu. 1. Ci- tanje zapisnika. 2. Dopisi, poročila in dru¬ štvene zadeve. 3. Volitev delegatov; za le¬ tošnjo glavno skupščino Zaveze. 4. »Bi stvo projekcijskega risanja, ki ga predpi¬ suje novi učni načrt za risanje v ljudskih šolah« (tov. Drnovšek). 5 : Razgovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih. 6. Slu¬ čajnosti. Obilne udeležbe pričakuje odbor. Srednješolski vestnik. ** Streljanje novomeških gimnazij¬ cev v Ljubljani. Dne 10., 17. in 24. t. m. so imeli tisti novomeški gimnazijci, ki se urijo v streljanju, na vojaškem strelišču v Ljubljani streljanje z ostro nabasanimi vojaškimi puškami. Odpeljali so se vse¬ lej pod vodstvom voditeljev prof. Lov- šeta in dr. Serka. * V šoli je zadeLa srčna kap dijaka sedmega razreda na državni realki v Idriji Emila Vremšaka iz Kamnika. V sredo dopoldne, dne 21. t. m., med odmo¬ rom od 8. na 9. uro mu je bilo naenkrat slabo in zgrudil se je nezavesten v klopi ter takoj izdihnil brez najmanjšega glasu. Poklicali so rudniškega zdravnika dr. Stveraka in dr. Papeža, ki sta bila nemu¬ doma na licu mesta. Poizkusili so z umet¬ nim dihanjem, a polurno prizadevanje je, žal, ostalo brezuspešno. Zdravnika sta konštatirala srčno kap s trenutno smrtjo. To je tragičen slučaj, ki je zbudil splošno sožalje, zakaj pokojnik je bil zaradi svo¬ jega blagega značaja jako priljubljen med svojimi sošolci in tudi njegovi učitelji, so ga kot pridnega in nadarjenega dijaka imeli radi. Poleg vestnega izpolnjevanja svojih šolskih dolžnosti se je z veliko vnemo posvečal petju in glasbi, bil je iz¬ boren tenorist in dober violinist. Z veli¬ kim veseljem se je pripravljal za dijaški koncert prihodnji teden, na katerem bi sam izvajal več točk. Najhuje pa je zadela vest o njegovi smrti drago mater, ki; je izgubila sina-edinca ravno ob koncu sred¬ nješolskega študija. Bodi vrlemu mlade¬ niču, ki je na tako tragičen način .završil svoje mlado življenje, ohranjen lep spo¬ min! ** Maribor. Na c. kr. višji državni gimnaziji se prične pismena matura dne 9. junija, ustmena pa dne 7. junija. Udele¬ žilo se je bo 63 kandidatov. — Na žen¬ skem učiteljišču šolskih sester se je pri¬ čela pismena matura dne 26. t. m. ** Nemškonacionalna agitacija na mariborski gimnaziji. Nemški dijaki tega zavoda so se jako trudili pri prodaji srečk za tombolo v prid nemškemu šul- ferajnu. Bili so celo tako pridni, da so po¬ nujali srečke po hišah. Ko bi si slovenski dijaki kaj takega predrznih, kaj bi se neki z njimi zgodilo?! ** Umrl je v Torboli ob Gardskem jezeru deželni šolski nadzornik v pok., dvorni svetnik dr. J. Z in dl er, star 78 let. Služboval je svoje dni tudi v Ljub¬ ljani, v Novem mestu in v Gorici. Književnost in umetnost. »Zvonček« objavlja v 6. letošnji šte¬ vilki to le bogato in lepo vsebino: 1. Jan Reginov: Pesem o tuiini. 2. R. G.: Bajka o biserni roži. 3. Ivan Erbežnik: V kra¬ ljestvu narcisa. 4. Dr. Ivan Lah: Balkan. (S 4. podobami). 5. Davorinov: Kresnice Pesem. 6. E. S. Thomson — Drag. Hu¬ mek ; Mačka s smetišča. 7. Primožičev Niko. Podoba. 8. Pouk in zabava: Zasta¬ vica v podobah. — Prestol turškega sul- tuna. — Najstarejši človek 'v državi. — Rešitev. — Dubrovniški parobrod je rešil turške begunce. — Sodi po pravici! — Koliko požre zverinjak! — Kotiček go¬ spoda Doropoljskega. Politiški pregled. Uradniška službena pragmatika. Fi¬ nančni minister Zaleski je deputaciji Zve¬ ze državnih uradnikov, ki je intervenirala glede realizacije službene pragmatike, na vprašanje, če bi bila vlada pripravljena predložiti službeno pragmatiko v sankcijo ne oziraje se na rešitev davčne pred¬ loge odgovoril, da je to popolnonm izklju¬ čeno ker potrebuje vlada neobhodno po¬ kritja za stroške, ki jih bo povzročila slu¬ žbena pragmatika. Ma * Odsek za državne nastavljence. Na ,eji odseka za državne nastavljence je hla sprejeta sledeča resolucija Poslanca doffmanna: Vlada se poživlja, da ukrene lemudoma vse potrebno, da pride tako- rvani mali finančni načrt na dnevni rea zbornice. Če bi se proti pričakovanju stvar \ navlekla, se poživlja vlada, naj na vsak način poskrbi, da stopi službena piag- na+ikn za: državne uradnike in državne Obrambni vestnik. ** Nesramni ljudje! Drugače klerikal¬ nim pisarjem res ne moremo reči, ker dru¬ gačnega atributa ne zaslužijo! Na spome¬ nico o položaju kranjskega učiteljstva »Dejanja govore!«, ki navaja sama gola in suha dejstva, odgovarjajo v »Slovencu« dne 24. t. m., št. 116, doslovno tako: »Li¬ beralni učitelji hujskajo Evropo proti de¬ želnemu odboru kranjskemu! Liberalni učitelji so izdali v 25.000 izvodih brošuro, v kateri strahovito zabavljajo, da ni vsem neoženjenim liberalcem in liberalkam de¬ želni odbor priznal 25odstotne draginjske doklade. Na, Evropa, zdaj pa imaš zopet novo vojsko, preden je še mir na Bal¬ vanu! V Londonu se bodo diplomatje jako razburili, ko poči ta bomba, evropsko rav¬ notežje pride v resno nevarnost, rezervi¬ sti bodo morali še dalje službo delati! Vse radi tega, ker nekaj liberalcev in liberalk ni dobilo soldov, da bi z njimi podpirali protiversko in nepatriotično časopisje in organizacijo. O brošuri sami povemo le to, da je pisana v tistem surovem in neum¬ nem tonu, ki priča, da njeni avtorji sploh nimajo poklica za učiteljski stan, podatki sami so pa v velikem delu neresnični, ker deželni odbor po zaslugah deli to na¬ grado, do katere nihče nima direktne pra¬ vice, in je mnogo učiteljev in učiteljic do¬ bilo nagrade in podpore, o katerih ta bro¬ šura nasprotno trdi. Evropa 'bol (morala torej previdno rabiti ta liberalni smodnik, da se ne opeče. Londonska konferenca bo morala nastaviti posebnega referenta, da bo ugotovil zanesljivost teh podatkov. Mi pa mislimo, da tisti učitelji, ki imajo denar za take drage burke, sploh nobene dokla¬ de ne potrebujejo!« — O tej nesramnosti bomo sveda še govorili, za danes pribi¬ jemo samo dvoje: 1. »Slovenec« zopet denuncira, ko govori o protiverskem in nepatriotičnem časopisju in organizaciji; 2. »Slovenec« laže, ko govori o nagradah, medtem ko se glasi znani predlog dr. Šu¬ šteršiča z dne 28. decembra 1911 dobe¬ sedno tako: »Deželni odbor se pooblašča, da dovoli pričenši s 1. januarjem 1912 po svoji previdnosti draginjsko doklado do 25% temeljne plače tudi takim članom učiteljskega osobja, ki so doslej bili iz¬ vzeti«. — Kako pravimo človeku, ki de¬ nuncira in laže?! Hci so bila prinesla pred nekoliko ted izkaz onih učiteljev in učiteljic, ki jim: bila podeljena neka podpora in to kot m potrebnejšim. Gospod Berbuč, deželne 1 glavarja namestnik, ki je duša in koma dant omenjenega šol. sveta, bi bil p, moral najprej ukazati, da naj se javno n znanijo vsi oni deželni uradniki, ki so d bivali podpore za novo leto. Drugič morali že zaradi javnosti podeljevati po pore ali vsem ali pa res najpotrebnejši' Izkaz govori drugače. Med obdarjenci več takih, ki so mnogo manj potrebni, n go oni. ki niso bili deležni dobrot in dro tinic. Vredno bi bilo o tem; podrobni razpravljati, morda se to zgodi kdaj p zneje. Vprašamo le, ali ni nekaterih obe rovancev oblila rdečica sramu, ko i so tali svoja imena v onem izkazu? Ali nia strankarstvo in svaštvo zavetja v tej \ zni korporaciji?! Upajmo, da poklici cmiteln poskrbe, da se še kaj takega ugnezdi tam, kjer bi morala vladati pi vicnost m nepristranost. — Začelo se torej na Goriškem, kakor prakticirajo dolgo na Kranjskem! snu številki smo priobčili listek, kjer navijamo zgodovinsko resnico, da so C dana Bruna na grmadi sežgali! _Ta ko smo mi to resnico ponovili, je bil o v klerikalnih glavah. Najprej se je og »Slovenec«, potem klerikalni »Čas« njim klerikalni »Slovenski Učitelj« ti prepisal »Časovo« zabavljanje ter mu stavil duhovito, da za zgodovinsko re co — za Brunovo smrt na grmadi — govarjajo tudi naši — naročniki’ Dne t. m. pa je še enkrat ponatisnil »Šlovei iz »Časa« »znanost«, iz »Slovensl Učitelja« pa neumnost. Oboje bodo c premlevali toliko časa, dokler jim z kaj drugega ne pokličemo v spomin cimo kako so na grmadi sežgali ’ Husa! — Mi seveda nismo 'krivi, da sc svoj čas ljudje — cerkveni knezi in do¬ stojanstveniki — tako usmiljeni, da so. ljudi žgali na grmadah! Ako bi smeli se danes vladati tako krvoločno, bi sežgali tudi nas. Tako pa bodo od zlobe in jeze LU _i_ „ no hn nnhpnoi Učitelj iščni vestnik. Nekoliko statistike. Gotovo bo zanimalo vsakega zaved¬ nega učitelja, kako je z našim narašča¬ jem, zato navajamo v informacijo nekaj številk. Na Slovenskem imamo 13 učite¬ ljišč. in sicer: c. kr. moško uč. v Ljub¬ ljani’, c. kr. žensko uč. v Ljubljani, zaseb¬ no žen. uč. pri uršulinkah v Ljubljani, * zasebno nemško žensko uč. Huth-Hans v Ljubljani, zasebno žensko učiteljišče pri uvšulinkah v Škofji Loki, c. kr. moško učiteljišče v Gorici, c. kr. žensko učitelji¬ šče v Gorici, c. kr. moško učiteljišče v Mariboru, c. kr. žensko učiteljišče v Ma¬ riboru, zasebno žensko uč. šolskih sester' v Mariboru, c. kr. moško učiteljišče v Celovcu, c. kr. žen. učiteljišče v Celovcu in zasebno žensko samostansko učit. v Celovcu. Na teh učiteljiščih študira 557 kandidatov in nad 850 kandidatinj. Slo¬ venskih kandidatov je 316, kandidatinj pa okroglo 450, ali rajše nekaj manj, ker iz vseli ženskih učiteljišč nimamo točnih poročil. Če pogledamo posamezne zavode, se nam pokaže naslednja slika: S prihodnjim letom stopi tedaj z »na¬ ših« učiteljišč 72 kandidatov in pa nekaj nad 120 kandidatinj. Koliko jih ostane pri učiteljstvu, to je pa seveda še drugo vprašanje. Najbolj žalosten je seveda po¬ gled — na Koroško, čeprav študira nekaj Korošcev tudi v Mariboru, zanimive so pa tudi številke z drugih zavodov! Kak¬ šna je kvaiiteta teh učiteljišč in kako je skrbljeno za Slovence — o tem pa, pri¬ hodnjič, a v splošno prav po — avstrij¬ sko! - II. izkaz. Za »Učiteljiščih sklad« so poslala pod¬ pore zopet naslednja učiteljska društva: Učit. društvo za Maribor 10 K, Učiteljsko društvo za Celje 15 K, Zveza štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic 25 K. Uči¬ teljsko društvo za Kozjanski okraj 10 K, Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico 25 K, za kar se jim na tem mestu čim naj- iskreneje zahvaljujemo: Kakor čitamo v poročilih o občnih zborih, so nam naka¬ zala poleg navedenih tudi že nekatera druga društva, prosimo tedaj blagajnike, da blagovolijo odposlati nakazane zneske, da se denar plodonosno naloži oziroma porabi v svoj namen. Prosimo pa še ostala društva, da se nas na svojih občnih zbo¬ rih, oziroma odborovih sejah spomnijo in ugodno rešijo poslane prošnje, ki so tudi dobro utemeljene. S. Kranjske vesti. Kranjskim okrajnim učiteljskim < stvotn naznanjamo, da se je »Sporne; 0 položaju kranjskega učiteljstva« za 1 1 azpošiljati križem domovine in s zaupnikom v posameznih sodnih okr; Zaupni,ci, oziroma učiteljski prijatelji, iuio pa poskrbeti, da pride »spomen brezplačno med narod. Predsednike okrajnih učiteljskih < štev prosimo, da nakažejo »Slovenski deželnemu učiteljskemu društvu« pre san prispevek, da se poravnajo tiska ? riTnfv? »spomenico«. Na dolgu sc štiri diustva. Prosimo! učitelNkT Š!?- 0 članStv( >. Belokran zboru "in', t “ USLV0 ]e na svojem obči Adleši-Vh" - 15 ' apn a '• v Podbrežju služne^o i ™ enova 0 Priljubljenega in zornika' r a ''/ se ^ a | . 0 krajncg a šolskega i iep-i n-ucnatelja Josipa Turka, za : jegd cestnega elana. m tmr T v Kresnicah dne 2 koin L Tu U - Wohinz ' §o1 - voditelj v spomin? kl m muČni bole zni- Blag skn . Deže! »h šolski svet za Kr KranNkn t"- dežel - šolskega sveta Josip’ L e \sar ime - novan i sledeči: prof. II slov n 'est ,?■ ^j! 0 ". Krile, učilcl Adolf SiHo desk " šoli v Ljubi Ljubljani V RuSlMu drŽ ‘- viš ' realK Pike prof dr w c Janow itz, za nam • dr ‘ lv - Svetina, prof. na I. 9 1 _ _ _ Šolske potrebščine Marija Tičar Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar- jevih zvezkov ter vseh priprav za vseh vrst --:— ■■■ ■iiii i m tr S ovina s papirjem in galanterijo obrtttO-nadaljevalne Šole. --— P P ro ča cenj. učiteljstvu in sl. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 ■=--- ■ ' .. I ." ;. - (nasproti n ziate kaplje". .. Cene nizke! Postrežba točna! gimnaziji y. Ljubljani dr. Alfonz Levičnik, učitelj na nemški mestni deški šoli v Ljub¬ ljani Franc Schifrer, prof. na drž. nemški gimnaziji v Ljubljani Adrian Achitsch, vsi za funkcijsko dobo 6 let. Dalje so imeno^ vani za namestnike stalnih članov dežel¬ nega šolskega sveta za funkcijsko dobo zastri ajočega člana.! Za referenta za ad¬ ministrativne in ekonomične šolske za¬ deve dvornega svetnika dr. Ot. Kalten- egerja okr. komisar dr. Franc Vončina, za dež. šolskega nadzornika dvor. svet¬ nika Franca Hubada, vladni svetnik in gi¬ mnazijski ravnatelj v pok. dr. Franc De¬ tela, za deželnega šolskega nadzornika dvornega svetnika Franca Levca ravna¬ telj učiteljišča v Ljubljani Anton Černi¬ vec in za deželnega šolskega nadzornika Albina Belarja šolski svetnik in girnn. prof. v p. v Ljubljani dr. Henrik Garten- auer. _ Štajerske vesti. — š— Iz gornjegrajskega okraja nam pišej 3: Naš stanovski list je že prinesel veselo novico, da je mozirskega nadučite¬ lj Praprotnika imenovala občina okolice [Ao 7 .'u'je zaradi velikanskih zaslug za sad¬ jarstvo svojim častnim občanom. S tem odlikovanjem so se zasluge odlikovanca primerno upoštevale, samo politiško oza¬ dje je čudno, da se pri tei priliki napada napredno učiteljstvo, ki po svojih močeh tudi deluje v prospeh kmetiškega ljudstva. Glejmo samo na mozirsko podružnico kmetijske družbe! Tovariš Praprotnik, ki biva že 25 let v Mozirju, je ni umel usta¬ noviti. zakaj to je storil šele tovariš Pu¬ šenjak v Šmihelu, ki je tudi načelnik ime¬ novane kmetijske podružnice ter je Šmi- helčanom izposloval za izboljšanje pla¬ ninskih pašnikov tisočake kron, kakor jim je koristil v drugih panogah kmetij¬ stva. Zato je dobil od c. kr. kmetijske dru¬ žbe v Gradcu srebrno kolajno, tovariš Praprotnik pa za samo sadjarstvo brona¬ sto kolajno. — Tovariš Praprotnik pa s temi odlikovanji še ni zadovoljen, hre¬ peni še po višjem. Kot pameten človek je raztnotrival politiški položaj ter prišel do prepričanja, da dandanes samo klerikal¬ cem pšenica cvete. Zato je nekdanji li¬ beralec in Jungovec presedlal politiškega konja, šel v Kanoso in se obesil klerikal¬ cem za frak. In res, mobilizirana je vsa »Kmečka zveza« z najvplivnejšimi možmi in poslanci, ki delujejo v Celju in Gradcu, da bi dobil tovariš Praprotnik vendar en¬ krat toli zaželjeni križec. Smolo ima samo na šolskem polju, ker ne more tam nihče najti izrednih zaslug (navadnih ne »kri¬ žajo«), kakor se ie neki rimski filozof iz¬ razil ob nekem odlikovanju. Zakaj je tega treba, da si hoče nekdaj tako čislani to¬ variš na škodo časti in ugleda svojih sta¬ novskih bratov pridobiti milost kleri¬ kalnih voditeljev? Čemu to na stare dni?! —š— Naša šolska mizerija. Iz Celja pišejo: Nemška dekliška šola v slovenski Ljubljani dobi ugodne prostore. Nihče se ni na seji občinskega sveta ljubljanskega, kjer je bila ta zadeva v razgovoru, raz¬ burjal ob predlogu Nemcev, naj bi se za to šolo sploh postavilo v doglednem ča¬ su novo poslopje. Slovenci so vedno bolj dostojni in človekoljubni napram Nemcem kot obratno. To najbolj bridko občutimo tu v Celju. Na željo par falitnih nemških Purgarjev in pritepenih prusaških. zagri- zencev se mora slovenska ljudska in sred¬ nješolska mladina v Celju zadovoljevati s šolskimi 1 prostori, ki niso samo štajerski, temveč avstrijski škandal! Deška ljudska šola v Celju s slovenskim učnim jezikom šteje do 400 učencev, ki jih seveda nikakor ni mogoče stlačiti v staro,_ nizko m prhlo šolsko poslopje v Novi ulici, zato je treba še po zasebnih hišah najemati docela ne- dostatne prostore. Magistrat pravi, da so ti prostori za šolske namene nepriroeini, na drugi strani pa vpije, da je celjsko nem¬ štvo v nevarnosti, ako bi hotela okoliška občina popraviti sedanjo- solo- ati _ zidati novo! In visoki vladi je nagajivost m s o- doželjnost celjskih nemškutarjev PoveJ~. Ravno tako je z gimnazijo. Za studenten- hajmovce -bodo zidali novo gimnazijo Slovenci je na povelje ■^bojrnegg- Ambroschitzev ne smemo dobiti, a ■ sko in celjsko nemštvo bi re-volucioni . ako bi se v Celju ugodilo istim predpisom šolske higiene, ki jih moralo dandanes z upoštevati zadnje hribovske _ občine. Celju, kjer tvorimo Slovenci razmetom vse drugače' močen politiški in gospodar¬ ski činitelji ko Nemci v Ljubljani, veljal v s- N 4 za nas druge postave ko za nemško manj- smo v Ljubljani, ki jo tako skrbno neguje in ščiti naša seveda nepristranska c. kr vlada. š Nemška dekliška meščanska sola v Celju. Na tej šoli, ki jo skujejo v precejšnji množini deklice slovenskih ro¬ dovin, poučuje med drugim tudi' uči¬ teljica Premschak, Vkljub svojemu sloven¬ skemu pokolenju huda- Nemka. Ob priliki padca Skadra v črnogorske roke je raz¬ lagala modro, »dass die Stadt Skutari lei- der gefallen ist« — res škoda, da je niso povabili na mirovno konferenco v Lon¬ don, ker ima morda več poklica za politi- š'ke razprave kakor za šolo. Pred kratkim je pravila v drugem razredu pri geogra¬ fiji: »Cilli ist eine deutsche Stadt und kann deshalb die Stadtgemeinde verbie- ten, dass z. B. die- Sokolisten durch die Stadt ziehen diirfen«. To razlaga pred razredom, v katerem je večina slovenskih učenk, bodisi iz Celja ali iz najbližje oko¬ lice. Opozarjamo gospodično Premscha- kovo, da take razprave ne sodijo v šole, kjer se večina učenk zaveda, da take tr¬ ditve niso resnične; slovenske starše pa prosimo, da pazno zasledujejo delovanje takih »pedagoginj«. —š— Za spomenik pokojnemu uči¬ telju Cvetku Trafeniku smo dobili doslej sledeče prispevke: Josip Trofenik v Mari¬ boru 50 K. Neimenovana v Ljubljani 50 K. Učiteljstvo v Sv. Lovrencu v Slov. go¬ ricah 7 K. Terezija Ogrizkova v Sv. Križu 5 K. Božidar Štiftar, profesor v Kalugi 5 K. Sošolec trpin v Ljubljani 2 K. Urlep Franc, oficial v Ljubljani 2 K. Skupaj 121 kron. Iskrena Hvala! Ker pa ta svota ni¬ kakor ne zadostuje, prosimo posebno slavno učiteljstvo, da pošlje prispevke in tako pokaže, v kakšnem spominu mu je ostala nesrečna žrtev! Opomba: Prispev¬ ke sprejema: Simon Sekirnik, nadučitelj v Gaberju pri Rogatcu. teljskih-voditeljskih mest (od teh eno me¬ sto italijansko), 3 mesta za potovalne uči¬ telje, 10 mest učiteljev, 13 mest učiteljic. Skupaj 48 mest. Goriške vesti. —g— Iz deželnega šolskega sveta. Za člana deželnega šolskega sveta goriškega je imenovan kot zastopnik deželnega od¬ bora odvetnik dr. P. Pinausig. —g— Revizija računov pri goriškem c. kr. okr. šolskem svetu je končana. Re¬ vizija se je vršila do 1. 1899. nazaj. Pri¬ manjkljaja se je dognalo nad 150.000 K. — Sodnija še vedno zaslišuje nove priče. Vseh prič je bilo do sedaj zaslišanih nad 100 . —g— V Gorici je umrl Maksimilijan Dell’ Ara, učitelj petja 'in glasbe, v dobi 54 let. —g— Poroka. Poročil se je Ivan Vovk, c. kr. vadnični učitelj v Gorici, z gdč. Grozdano Budinovo iz Zaiošč pri Dornbergu. Bilo- srečno! —g— Pismeni zrelostni izpiti na go¬ riškem ženskem učiteljišču se prično dne 2. junija t. 1. —g— Učiteljica v zakristiji in obso¬ jeni župnik. Pred goriškim okrajnim- sodi¬ ščem je bil 1 obsojen župnik iz Čepovana, Valentin Pirc, na 48 ur zapora, in sicer zaradi razžaljenja časti. Podil je namreč iz zakristije učiteljico Ludmilo Mlekuše- vo iz Lokavca na tako sirov način, ki se tudi po mnenju sodišča nikakor ne sklada z vedenjem župnika, posebno še v cerkvi in napram učiteljstvu ne! —g— Izprašvalna komisija za ljudske in meščanske šole je vsposobiia sledeče kandidate: a) iz francoščine: Odinea eont. de Ferra (z odliko), Domeneghinis Tuna, Ciulich Marija, Hemsen Friderika, Klatzer Otilija, Meyer Marta, Sonntag Marija; b) iz angleščine: Gertscher lh.; c) za ljudske šole s slov. uč. jezikom: (ta imena smo navedli' že zadnjič); d) z italijanskim učnim jezikom: Bernardis Zofija. Borto- lotti Lucija, de Bosizio Karolina, Coos Ana, Debi eri Valerija, Valentmuzzi Ana; e) za meščanske šole: Jager Ana, Marega Marija I. skupno z italrouč. jez. \Vrtek Ka¬ rel II. skup. z nem. uč. jez. _ g _ iz seje pomnoženega c. kr. okr. šolskega sveta za goriško okolico. Odloči¬ tev o ustanovitvi nove šole v Selu se je odložila do časa, ko se konča reviizija ra¬ čunov pri c. kr. okr. šolskem svetu in ko se napravi proračun. — Enako se je o ložilo sklepanje o razširjenju sol na rno- vem. v Št. Ferjanu in v Lokavcu iz istih vzrokov. — Začasno je sprejel c. kr. okr. šolski svet v službo gdč. M. Kacafura za pisarnliša dela. Razpišejo se učiteljske slu¬ žbe, in sicer: 7 nadučiteljskih mest. 14 uci- Tržaške vesti. — t' — Radiotelegraiična postaja v Trstu, v Trstu so sklenili ustanoviti radio- telegrafsko postajo, ki' začne obratovati ze meseca julija. . g Izpričevala slovenske trgovske sole v Trstu. Kuratorij dvorazredne slo- vepske trgovske šole v Trstu je prejel sledeči dopis tukajšnjega namestništva: »Sporazumno z ministrstvom za uik in bo¬ gočastje je e. kr. trgovinsko' ministrstvo' z odlokom z dne 5. aprila 1913, št. 7998, sprejelo zasebno slovensko trgovinsko šo¬ lo v Trstu v seznam II. k ministrski na- redbi z dne 13. avgusta 1907, drž. zak. št. 198, tako da odpustna izpričevala o študijah, dovršenih v šolskih letih' 1912/13, 1913/14 in 1914/15 na tem zavodu, v smi¬ slu § 2. navedene naredbe popolnoma na¬ domeščajo dokaz predpisane učne dobe v trgovinski obrti«. Istrske vesti. —i— Podružnica »Lege« v Tržiču je imela lani' dohodkov K 2117.33; troskov svojih je imela K 118; ves ostali denar K 1999.33 so dali za Legino šolo v De¬ vinu. — Za šolo v Devinu je bilo dohod¬ kov lani K 6422.68, troskov K 5809.42; ostalo je K 613.26. — Kakor je iz prvo na¬ vedenih številk razvidno, skrbi Tržič v veliki' meri za raznarodovanje devinskih Slovencev! —i— Iz šolske službe. Z začetkom prihodnjega šolskega leta je razpisana na državni ljudski in meščanski' šoli v Pulju služba učiteljice s pravicami in dolžnost¬ mi vadniške učiteljice. Prošnje do' 24. ju¬ nija t. 1. istrskemu deželnemu šolskemu svetu v Trstu. Splošni vestnik. Za uradniško pragmatiko. Na zboro¬ vanju davčnih uradnikov in centralne zveze vseh uradniških zvez, ki se je vr¬ šilo 23., 24. in 25. t. m., so sklenili izpo¬ slovati avdijenco pri Nj. Veličanstvu. Vla¬ da je uradniški deputaciji s poudarkom iz¬ javila, da komaj čaka uzakonjenja davčne predloge, da bi mogla ustreči želji uradni- štva V koliko bosta vlada in parlament držala besedo, pokažejo bodoči dnevi. — Glej naš današnji uvodnik! Važno za medicince. Vojaška oblast bo s piihodnjim šolskim letom podelila ne¬ kaj štipendijev dijakom, ki se vpišejo na katerokoli avstrijsko medicinsko fakulte¬ to. S podelitvijo teh štipendijev je razen triletne službe, kateri se podvržejo ti, ki prostovoljno stopijo v vojsko, zvezana služba šc nadaljnih štirih let. Štipendij znaša prvo leto 480 K. od prvega rigo- roza dalje 720 K in po devetem semestru do konca 1080 K na leto. Prosilci naj se obrnejo do 10. avgusta t. 1. na,: Militar- arztliche Appiicationsschule, Wien. IX. Bezirk. V/iihringerstrasse Nr. 25. Pridejati morajo: Domovinski in krstni list, dalje izpričevali dveh zadnjih semestrov na gi¬ mnaziji -in pa zrelostno izpričevalo. Prosi¬ lec sc mora tud; obrniti do vojaškega zdravnika, da mu izda izpričevalo o vo¬ jaški usposobljenosti. To izpričevalo mo¬ ra vojaški zdravnik poslati vojaški obla¬ sti. Dijaki, ki so napravili zrelostni izpit z odliko, imajo prednost. Prosilec naj na¬ znani vseučilišče, kamor naj se mu reši¬ tev prošnje dopošlje. Stoletnica Wagnerjevega rojstva. Dne 22. maja je preteklo sto let. kar se je rodil sloveči glasbeni umetnik Rihar Wagner. V svojih operah je započel novo glasbeno dobo in proslavil posebno nemško in ger¬ mansko preteklost. Umrl je Wagner 13. februarja leta 1883. jv Benetkah. Čebeloreja na Češkem. Za leto 1912. izkazuje čebeloreia na Češkem sledeče podatke: Prezimilo je dobro 196.883 pa¬ njev, nekoliko manj kot 1. 1911. Dali so medu skupno 9154 kvintalov in voska 447 kvintalov. Med se je prodjiial povprečno kg 2 K 44 v, vosek pa 3 K, 55 v. V zad¬ njem času je čebeloreja na Češkem zaradi mokrote in velikega deževja več let tr¬ pela. a iz poročila se da posneti upanje, da se bo počasi obrnilo na bolje, ker je zanimanje za čebelarstvo med češkim ljudstvom precej veliko. Po njih dejanjih jih boste spoznali... Dne 19. t. m. je bil pokopan v Porubi na Moravskem tamošnji 221etni učitelj Me¬ tod Zdražil. Kakor je zdravnikova preis¬ kava dognala, je učitelj umrl zaradi na¬ glega navala krvi v glavo. Mladega uči¬ telja je neprestano razburjalo maščevanje božjega služabnika P. Schmieda iz Po- rube, ki je znan klerikalec. P. Schmied je jeseni leta 1912. nesramno zmerjal učitelja Zdražila v tamošnji cerkvi pri službi božji. Učitelj ga je tožil. Zdražil je Schmiedu od-- pustil žaljive besede, ko se je ta zavezal, da plača kazen v narodne namene in da prekliče svoje žalitve v časopisih. Pater Schmied pa ni dal yeč miru učitelju, ki je bil jako nežnočuten. Neprenehoma je pro¬ ti njemu intrigiral in to na tak način, da je bilo državno pravdništvo samo prisiljeno podati obtožbo zaradi razžaljenja uradne osebe učitelja Zdražila 1 . Schmied je bil tudi obsojen. Vendar neprestane, nadalj- ne intrige patra Schmieda so tako učin¬ kovale na ubogga učitelja, ki mu je bilo šle dvaindvajset let, da je umrl. Po njih dejanjih jih boste spoznali, pravi' sveta beseda! Odredbe za brezhibni razvoj daljne¬ ga prometa ob pričetku in koncem šolskih počitnic. C. kr. železniško ministrstvo je odredilo z ozirom na številnejši osebni promet ob pričetku in koncu šolskih po¬ čitnic, da je v slučaju potrebe odkloniti v tarifih določeno rezrviranje voznih oddel¬ kov za potnike z ozirom na določbo § 15., odstavek !. obratnega poslovnika, po ka¬ teri so dati vozni oddelki le tedai na raz¬ polago, če temu ne nasprotujejo oziri obrata na to omejitev v tarifih določenih kupejnih rezerviranj. Ministrski predsednik grof Stiirgkh za — nemški šulferajn. Predsedništvo nemškega šulferajna je povabilo ministr¬ skega predsednika grofa Stiirgkha na občni zbor društva. Grof Sturgkh sicer na občni zbor ni prišel, vendar pa je po¬ slal društvu, kakor poroča »N. W. Jour¬ nal« tisoč kron. Zdravstvo. Novo zdravilo proti rak u so baje iznašli trije nemški profesorji. To novo zdravilo se imenuje mezotorium in ozdra¬ vi tudi najhujšega raka v štirih tednih. Ali bo tc ozdravljenje tudi stalno ali sa¬ mo začasno, se še ne ve. Nadaljni po¬ izkusi bodo dognali, kaj je s tem novim sredstvom. -j- Proti jetiki deluje posebno nemška vlada. Iz tozadevnih poročil je razvidno, da imajo na Nemškem 14/ zdravilišč za jetične, v katerih je bilo leta 1912. čez 60.000 bolnikov. Potem je še posebe za otroke pirejenih 103 zdravilišč in 22 zdra¬ vilišč za kostno in sklepno jetiko. Za manj bolno mladino obstojajo takozvanc »šole v gozdu«, gozdna zdravilišča in 42 opa¬ zovalnic. Iz teh podatkov vidimo, da je humanitarno delo 1 storilo na Nemškem dosti proti tej hudi morilki Človeškega roda. Razgled po šolskem svetu. — Državno obrtno šolo nameravajo ustanoviti na Reki. S poukom naj bi za¬ čeli že letos jeseni. Med državo in občino so že vse tozadevne obravnave končali. Sedaj gre samo še za vprašanje učnega jezika. — Suspendiran srbski profesor. Vla¬ da je suspendirala profesorja na sombor- skem učiteljišču Vašo Stajica, ker je baje med šolsko mladino širil proti državne ideje. — Vseučiliški profesor dr. Karel Cho- dounsky v Pragi je slavil v nedeljo svoio 70-letnico. Chodounsky je Slovencem do¬ bro znani, on je prvi opozoril češko jav¬ nost na krasoto naših slovenskih planin in on ie ustvaril stike med slov. in češkimi turisti. Naj ostane še dolgo zdrav in kre¬ pak kakor je sedaj! — Veliki kravali so bili na dunajskem vseučilišču; prišlo je do pretepov med nemškimi nacionalci in Židi. Iz židovskih klobukov, palic, knjig itd. so napravili grmado in jo zažgali. Nemški burši so se vedli skraino sirovo. — Zatiranje Slovakov. Z gimnazije v Banski Bistrici so izključiti tri slovaške dijake zaradi hujskanja proti Madjarom, ki so ga bili obdolženi, ker so peli himno »Hej Slovaci!« _ Privatni docent na dunajski vi¬ soki šoli za poljedelstvo je postal nas rojak dr. Fran Jesenko, in sicer za rast¬ linstvo in vrtnarstvo. . , _ Z dunajskega vseučilišča. Av la dunajskega vseučilišča je zaradi rektor¬ jevega ukaza do preklica zaprta Vhod v vseučilišče je dovoljen le proti legitima¬ ciji. Pred vseučiliščem in po cestah v oko¬ lici patrulirajo številni stražniki. 1 redava- nja se še vrše, vendar pa je obisk zelo ljb ' »Nemški« Dunaj. Zo zadnji stati- Ijarskih vajencev. - . . nemških in 1312 čeških vajencev. V nerva- terih šolah je 78 do 81 % čeških vajencev. V takozvanih pripravljalnicah za češke va¬ jence je bilo teh 1.1883 3358.1. 1910 pa 7549. Tako torej izgleda nemški Dunaj v luči statistike. Važni stan za razvoj velikega mesta obrtni stan, bi bil že zdavnaj po večini češki, če bi se češki naraščaj ne ponemčil. Delavske vrste so večinoma slovanske, brez teh bi Dunaj ne izhajal. — Šolska ladja trgovske mornarice v Trstu. Iz Trsta poročajo, da je vlada pripravljena prispevati za nakup in vzdr¬ ževanje šolske ladje, ki naj bi imela pro¬ stora za 40 kadetov, dve tretjini 10 let v najvišjem znesku 60.000 K letno. Brž- kotne bodo kupili v to svrho jadrnico »Bethoven«, ki je bila zgraj_ena 1. 1904. na Angleškem in ki nosi 3150 ton. — Umor in samoumor. Iz Velike Ki- kinde poročajo: Učenec šestega gimnazij¬ skega razreda Aleksander Fehner ie ustrelil poštno manipulantinjo Irmo Ha- selnuss. nato pa še samega sebe. Vzrok temu dejanju je, da je dijak napravil ma- nipulantinji zaročno ponudbo, čemur pa se je ona smejala. — Za ljudsko izdajo Vukovih srbskih narodnih pesmi zahteva srbsko naučno ministrstvo 20.000 dinarjev kredita. Iz¬ daja pesmi in povesti se priredi nalašč za nove kraje ter se bo brezplačno raz¬ delila med tamošnje ljudstvo. — Vajenske šole na Hrvaškem in v Slavoniji. V šolskem letu 1911/12 je bilo na Hrvaškem in v Slavoniji vsega vkup 49 vajenških šol z 48 nižjimi in 49 višjimi oddelki. Nižji oddelki so imeli 61, višji pa 189 razredov. V vseh šolah je bilo koncem leta 7888 učencev, ki so se delili po na¬ rodnosti tako-le: 6666 Hrvatov in Srbov, 808 Nemcev, 200 Madjarov in 214 drugih narodnosti; po veri je bilo 5993 rimoka- tolikov, 1473 pravoslavnih, 255 prote¬ stantov, 124 Židov in 12 uniatov. Posa¬ mezne stroke so bile tako-le zastopane: trgovskih vajencev 1141, črevljarskih 754. krojaških in mizarskih po 670, klju- čaničarskih 577, zidarskih 522, brivskih 331, pekovskih 302, kovaških 301, opan- karskih 240, tiskarskih 125, kolarskih 144, kleparskih 143, mašinistov 128, pleskar¬ skih 117 itd. Med 420 učnimi osebami je bilo 250 ljudskošolskih učiteljev. hola se vzdrži popolnoma! — 6. Meso jej le enkrat na dan! — 7. Kopin se vsak dan zjutraj v topli vodi- — S. Vrzi proč svileno obleko in nosi le sirovo blag . 9. Vsak teden počivaj en dan m -pustf te¬ daj tudi pisanje in čitanje! 1 . Izogiblji se prevelikemu razburjenju m ne nape¬ njaj preveč svojih duševnih sil! — 11. Ue si brez žene, oženi se, m ce si vdovec, oženi se iznova! - 12. Ne bivaj V preveč topli sobi! — Mi bi se dostavili: Ne bodi slovenski u čitelj! __ Uradni razpisi učiteljskih služto. Št. 2304. V šolskem okraju Kranj se s pričetkom šolskega leta 1913-14 v stalno nameščanje razpisujejo naslednja 1 nadučitelja in slučajno tudi drugega učitelja na v dvorazrednico razširjeni ljudski šoli v Podbrezjah; 2. eno učno mesto na sedaj trirazredm ljudski šoli v Preddvoru; 3. učitelja in šolskega voditelja na novoustanov¬ ljeni enorazredni ljudski šoli v Trebiji, občina Oselica. Redno opremljene prošnje je predpisanim služ¬ benim potom vlagati pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 5. julija 1913. Prosilci, ki v kranjski šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 25. maja 1913. Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice Marije Jirsove učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met. (dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih dru¬ štev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko. MBBBMBaMBBBBMataaaB Naš denarni zavod Geslo: £ar plodoncsno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Uči- teljskega konvikta v Ljubljani. registrov »na zadruga z omejenim jamstvom. Promet do konca aprila K 59.765*97. Uradne ure: Vsak četrtek od ‘/s2.—’/ a 8 popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakil informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt nih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve na¬ vedenih znamk se ne odgovarja. 1 Raznoterosti, Najmanj sto let boš živel, če še — kakor pravi japonski list »Džidži Šinpo« — držiš sledčih pravil: 1. Živi kar naj¬ več pod milim nebom. — 2. Hodi kmalu spat in vstajaj zgodaj!. — 3. Spi najmanj šest ur in največ sedem in pol ure! — 4. Spi v temni , sobi pri odprtih cknih! — 5. Pij malo čaja in kave; tobaka in alko- Slovensko Abecedo za ženska ročna dela (II. pomnožena izdaja) po 20 vin. komad priporoča Milena KIferfe učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Krojaška ulica 8./IT. ■ Učiteljska tiskarna v Ljubljani r. z. z o. z. JETraiieiškEiiisIca ullea št. ® priporoča vsakovrstne tiskovine za = knjigovodstvo za biblioteke, meščanske, obrtne in trgovske šole, V Oexii3s:i za,sto:nj in. poštnine presto. V Učiteljska tiskarna v Ljubljani, IV r. z. a o. z. Frančiškanska ulica štev. 8. priporoča različne poštne in železniške tiskovine za šolsko uporabo urejene po najnovejših uradnih vzorcih. Ceniki zastonj in poštnine prosto. IVAN VOVK, C. KR. VADNIŠKI UČITELJ GROZDANA BUDIN, POROČENA. GORICA - 24. MAJA 1913. - DORNBERG. avstro-ogrske monarhije !I Sl Prvo splošno uFiiiišti društvo na Dunaju, I., Wipnliugerstrasse št. 25. ie ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje In rente v vseh kombinacijah. Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano j'e posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, lu ph nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja teh ugodnosti pridružila so se m,£tjTrečja, lO-citeljclano-št-va, Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka. Garancijsko premoženje koncem 1. 1912. 84 milijonov kron Stanje zavarovanj koncem 1. 1912 . 222 milijonov kron Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.121 milijonov kron Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti Glavni zastop uradniškega društva za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystra8e 10. pnms Bi Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani Ima v zalogi naslednje knjige: 1. A. Rape: Mladini. L, II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1*50, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI., VIL, VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov ki so vsi lično vezani, je K 1*50 s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mSadino. I., II., III. zvezek Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1*50, s pošto 16 h več. .. . A Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K L50, s pošto 16 h več. * J5 5 Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. L m ii. zve^k. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez pošt- , rune je 20 h. F 6. Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevo¬ igra za solsko mladino. Cena K 2'_. 1 7. Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h. zobe? Ce r na E 20 B h“ : Kak<> S ‘ 0hranimo z “rave i" trdne Ves izkupiček za te knjige je namenien Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta -.ftsvts 2C.tf.-ass;,' r- Ska in kupuiei ° v "Učiteljski ti- v A... ' • fcLhVtpv#'- v 'A-ry v' Izdajatelj in odgovorni urednik Jtiadivoj Korene. Ali ste ze pridobili našemu listu novega naročnika? Last m založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društ* v ~ ^ -Celjska tiskarn a “ A Ljubija^