H DOLENJSKI LIST G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO ME STO ORGANIZIRANA POLITIČNA SILA NAŠEGA DELOVNEGA LJUDSTVA ». .. Prešeren, idejni vrh epohe slovenskega narodnega prebujenja, je zrasel iz naših tal, kolikor je izražal splošno socialno vrenje v slovenskem, zlasti kmečkem ljudstvu, kar mu daje značaj globoko ljudskega in narodnega slovenskega pesnika. Toda obenem je v svoji umetniški intuiciji in kot globoko demokratičen in progresiven duh razumel revolucionarne tokove sodobne Evrope in jih je tudi Izrazil v svojem umetniškem ustvarjanju. To daje njegovemu delu ideološko višino, za katero daleč zaostaja tedanja stopnja našega narodnega prebujenja, višino, ki je sicer dvignila Prešerna v vrsto velikih evropskih duhov, toda na slovenskih tleh tedaj še ni našla širšega odmeva ...« EDVARD KARDELJ (v knjigi »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, 1957) Sedma seja okrajnega komiteja ZKS Novo mesto je bila sklicana 30. januarja z namenom, oceniti, kako so osnovne organizacije predelale in osvojile gradivo III. plenuma CK ZKJ. V kratkem, strnjenem uvodu je sekretar tovariš Franc Pirkovič nanizal glavne ugotovitve. Sekretariat okrajnega komiteja je po zasedanju III. plenuma CK sklenil, da bo komite pretresal gradivo šele nato, ko bodo o njem razpravljale osnovne organizacije. Ugotovitve komisij, ki so obiskale nekaj večjih osnovnih organizacij, niso najboljše. Predvsem je zmotno mišljenje, da je gradivo III. plenuma nekaj, česar se moramo naučiti na pamet, da bi postali komunisti. Osnovne organizacije prav zato niso našle v gradivu vsebine novega načina d e -1 a. Občinski komiteji se še vse preveč ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji, kot so: družbeni plan, obratna sredstva, problemi v gospodarstvu in podobno, torej z vsem tistim, kar že-davno sodi v pristojnost oblastnih in družbenih organov. To pomeni, da kot komunisti krnimo demokratične pridobitve drugih organov. Osnovne organizacije se hkrati pritožujejo, da jim občinska partijska vodstva premalo po- Sobotno posvetovanje s predsedniki očinskih svetov Svobod in prosvetnih društev v Novem mestu je bilo sklicano z namenom, da se pripravi večja akcija proti neokusnemu kiču znotraj in zunaj stanovanjskih zgradb in javnih prostorov, da dobijo predsedniki občinskih svetov napotke, o čem naj razpravljajo plenumi predsedstev in da se Pogovorijo o letošnjih kulturnih manifestacijah v občinah in v okrajnem merilu. O neokusnem kiču v stanovanjskih in javnih prostorih kakor tudi o nepotrebni navlaki zunaj zgradb bilo že veliko razprav, narejenega pa malo. Ker Podobna vprašanja obravnavajo tudi druga društva, organizacije in ustanove, bi "ilo prav — so menili na Posvetu — da bi delali sku-Paj. Treba bi se bilo posvetovati z ljudskimi oziroma delavskimi univerza-nu, da bi pripravile predavanja, na podlagi katerih bi se v ljudeh izostreval čut **< lepoto, da bi vedeli, kaj njihove prostore krasi, kaj Pa Je samo navlaka. Posvetovanje je podprlo predlog, naj bi bilo v ta namen več slikarskih in drugih razstav. Seveda se stanje čez noč ne bo kdove kako spre-hionilo, ker je za to potreben daljši čas. Prvo predavanje o podobnih vprašanjih naj bi bilo že proti koncu februarja ali v začetku marca. V prvi polovici marca bodo po vseh občinah plenumi predsedstev pri občinskih svetih Svobod in prosvetnih društev. Razpravljali bodo predvsem o estetski vzgoji članstva, o klubih in delavnosti društev. Pripraviti bo treba podrobne analize, ki naj bi v prvi vrsti pokazale vzroke za nedelavnost posameznih društev, na drugi strani pa možnosti, da se na določenem področju ustanovi klub. Precej jasno podobo v okrajnem merilu bodo dobili z anketo, na katero naj bi o razvoju in oblikah kulturnih dejavnosti odgovorili ljudje vseh poklicev in starosti. Predsedniki občinskih svetov so potem poročali o pripravah za kulturne občinske revije, tedne kulture in o prvih prijavah za okrajno revijo kulturniških skupin, ki bo v drugi polovici aprila. Nato so sklenili, da bodo material za okrajno razstavo slikarjev amaterjev zbrali do konca februarja. Ta razstava bo pravzaprav uvod v okrajno revijo. V razpravi je bilo nadalje omenjeno, da bodo v poletnih mesecih v Krškem tri- do petdnevni seminarji za režiserje, pevovodje in voditelje klubov, katerih naj bi se iz vsake občine udeležilo najmanj devet ljudi. Hkrati bodo pripravili predloge za udeležence več nadaljevalnih seminarjev v republiškem merilu, ki bodo v raznih krajih Slovenije. Prav bi tudi bilo, so menili ob koncu posvetovanja, da bi pri sestavljanju občinskih statutov sodelovali tudi predstavniki kulturnih društev, saj bo le tako kulturna dejavnost lahko postala enakovredna drugim zvrstem družbenega dela, —iz magajo. Za takšno trditvijo se marsikje skrivajo tudi nedelavni sekretarji osnovnih organizacij, včasih s kaj jalovim izgovorom: »Nihče nam ne pomaga, sami pa ne moremo«. Gradivo III. plenuma še ni toliko vplivalo na posamezne komuniste, osnovne organizacije in vodstva, da bi komunisti res postali politična sila, ki neposredno, politično usmerja družbeni razvoj. Prav nerazumljivo je, da so kljub takšnemu stanju občinski komiteji poročali, da se študij gradiva III. plenuma in delo osnovnih organizacij razvijata ugodno in v duhu zaključkov plenuma ter da so vsi organizacijski ukrepi uspešno uresničeni. Ugotavljamo, da so se uspešno uveljavile le tiste osnovne organizacije, kjer komunisti aktivno sodelujejo pri delu organov delavskega samoupravljanja in družbenih organizacij (Novoteks, Novoles-obrat Novo mesto, Zora-črnomelj). Na letnih konferencah osnovnih organizacij moramo doseči to, česar doslej nismo: da bo gradivo III. plenuma res postalo temelj političnega dela in mišljenja komunistov. Za sekretarje osnovnih organizacij moramo izbrati najboljše komuniste, takšne, ki bodo delo organizacije vodili in ne zgolj izpolnjevali navodila, iz vrst ZK pa bo treba izločiti vse tiste, ki so le člani zveze, ne pa tudi aktivni družbenopolitični delavci. Razprava, v kateri je sodelovalo deset tovarišev, je podkrepila uvodne misli. Ludvik Kebe je med drugim poudaril, da so nekatere naloge gradiva III. plenuma dolgoročne, druge pa spet zahtevajo takojšnjo akcijo. Pri uveljavljanju demokratizacije in decentralizacije v podjetjih in v komuni nismo vedno dovolj aktivni. Ekonomske enote in obratni DS so se sicer že dobro uveljavili, v pravilnikih pa smo jim marsikje dali le for- malne pravice. Kolektivi še vse preradi mislijo, da so njihove težave posledica sistema, premalo pa iščejo vzroke v podjetju v slabi organizaciji dela, v majhni storilnosti in podobnem. Komunisti v podjetjih imajo tu vrsto nalog, čeprav so se jih malokje lotili dovolj resno. Miro Thoržev-ski. je menil, da so bile razprave o gradivu III. plenuma v osnovnih organizacijah preveč študijske. Avgust Avbar je razpravljal o metodah dela osnovnih organizacij, ki popolnoma napačno uresničujejo naloge pod lastno »firmo«. Preveč razpravljamo o tem, kako posamezni problemi in pojavi vplivajo na ljudi, premalo odločni pa smo pri odpravljanju nezdravih pojavov. Kaj so storile osnovne organizacije v podjetjih, kjer so velike razlike med osebnimi dohodki? Zvone Kranjc je govoril o delu občinskih komitejev in poudaril, da bo treba metode njihovega dela spremeniti. Izmed 21 članov občinskega komiteja ZK Trebnje je le četvorica poročala o tem, kako poteka v osnovnih organizacijah študij gradiva III. plenuma. To pomeni, da tudi oni niso razumeli vsebine gradiva; čas, ko so člani komiteja dajali odločujoče izjave o vsem, kar se v komuni dogaja, pa je • minil. Ema Muser je po: udarila, da je glavna pomanjkljivost v delu osnovnih organizacij to, ker splošnih stališč ne konkretizirajo na pojave v podjetjih, v komuni in drugod. Ni dovolj, če smo idejno enotni le na splošno, sicer pa lahko dela vsak po svoji glavi. Vsak komunist mora delovati v družbi v duhu vodil III. plenuma. Niko Belopavlovič je, govoreč o III. plenumu, poudaril, da je uvod v obdobje velikih družbenih izprememb. Letos bodo volitve družbenih organov, organov oblasti in organov delavskega samoupravljanja. Ne smemo pozabiti na Prve prijave prihajajo Na razpis okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev za »Revijo kulturne dejavnosti 1902« v Vidmu-Kr-škem prihajajo prve prijave. Tako so se do sedaj prijavili trije pevski zbori, dve igralski skupini in trije zabavni ansambli. Rok za prijave je do 5. marca. Po poročilih občinskih svetov o pripravah skupin za to revijo pričakujejo na okrajnem svetu do konca roka prijave najmanj 25 do 30 skupin, kar je lepo število pri strogih pogojih glede kvalitete. Na reviji bo lahko sodelovalo le 11 skupin, ki bodo najboljše med prijavljenimi. Prihodnjič bomo pričeli seznanjati bralce z delom posameznih priiavlje-nih skupin. Kuharska skupina pri praktičnem delu na prvem tečaju za pridobitev strokovne izobrazbe (polkvalifikacije) za poklic »kuharski in natakarski pomočnik«, ki ga je organiziral Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva v času od 18. januarja do 3. februarja v Novem mestu. Tečaja se jc udeležilo 28 delavcev iz gostinskih obratov in obratov družbene prehrane. — Tečaji za pridobitev strokovne izobrazbe prve in druge stopnje sc bodo na zavodu letos še nadaljevali. rotacijo kadrov in moramo pazljivo izbirati kandidate. Zelo skrbno moramo pripraviti volitve delavskih svetov, ker so njihove pristojnosti narasle. Tudi študij in razprave o osnutku ustave ter pripravljanje statutov so velika naloga. Pri sestavljanju proračunov in družbenih programov je ponekod čutiti samozadovoljstvo, drugod zmedenost. Naša materialna osnova raste počasi, zato nam bo sredstev marsikje zmanjkovalo, nasprotja v razvoju pa bodo zato toliko očitnejša (primeri delitve plač). Zelo napak bi bilo za slabosti kriviti sistem, saj imamo še veliko notranjih rezerv, ki jih doslej nismo uporabili. Komite je ob koncu seje sprejel tri sklepe: občinski komiteji bodo posvečali posebno skrb metodam svojega dela in dela osnovnih organizacij ter uredili odnose do osnovnih organizacij; letne konference v osnovnih organizacijah morajo biti dobro pripravljene ter izbrana dobra vodstva; vrste ZK je treba prečistiti ter izločiti vse tiste, ki s svojim delom ne zaslužijo, da so člani ZK. Rudarji: »»Prispevali bomo!« Centralni delavski svot premogovnika v Kamžarici je na svoji zadnji seji razpravljal o nujnosti izgradnje novomeške in brežiške bolnišnice, ki s sedanjo zmogljivostjo ne zadoščata več potrebam prebivalstva. V sjklad za linansiranje novega bolniškega objekta bodo tudi kanižarsiki rudarji prispevali svoj delež v višini enega odstotka cd letno izplačanih ne!£ta 1947, ko sem ra^t kraj, so stale oo pri^rake, sedaj so Pa cesVfoki. Smatram, da že p0, po regulaciji ie P°e potoka več kot nU3 o uporabite Pto" •J • ■ ■ *'XoVrežiser, naj-s-ve^Ce se Ve da, grem nav Prostega časa 24 ur na dan. irr>atf:ehajam v naravi Rad", tam pomagam in ^kmetu pri delu. rc časopise na'" • rcblrate ta kaJ ^niih najbolj uga- 39!Sajraje prebivam ll°S\enjc.a«. Rad 8a naš* ker prinaša veli-ima^iz naših krajev. Vio *!pa tudi Delo m prelja se najbolj za-'jT- 'kulturne rubrike. nim»! Upokojenec Karel Gantar: »Cene naj bi mirovale!« 37. Tako je minilo poletje in lovec King Ryder je že dobro poznal ta čudni par: mater volčico s šapo brez enega prsta in tisokega, še nerodnega mladiča, ki pa je prerastel mater. Toda poletje in prva jesen so bili za volčiča dobra šola. Stara voljku!ja mu je pokazala vse svoje spretnosti in ga naučila vseh ukan, potrebnih za življenje. Tudi izogibanje ljudem je spadalo v ta nauk in! tako se je lovec zaman trudil, da bi prišel obema krvoločnima razbojnikoma do živega. Niti s pastjo niti s strupom niti s psi ju ni mogel ujeti ali dobiti pred puško. 38. King Ryđer je bil tisti, ki je položil crknjeno tele kot vabo. To, da je ujel namesto prekanjene volčiče samo dva kojota, mu ni vzelo poguma. Sklenil je položiti še več pasti in jih še bolje zakriti. Pasti ni polagal takoj ob vabi, temveč nekoliko dlje od nje, da bi volčiča pri kroženju okrog pasti mogla priti vanjo. Tudi ni vedno polarni ob pasteh mesa, temveč kakšne krpice, peščico perja in podobno. Za vse to je vedel, da privlači pozornost volkov. Toda stara volčiča se je s svojim mladičem znala izogniti vsem pastem. 38. Nekoč je položil blizu bivolje poti, po kateri so pa hodile tudi ostale živali, mnogo jeklenih pasti. Vedel je, da hodi tam mimo mnogo živali, ki bodo polagoma zabrisale duh po človeku. Ker je bil v bližini tudi volčji »telefon«, je bil prepričan, da se tam ustavljajo tudi volkovi. Spretno je postavil štiri pasti, mednje pa vrgel nekaj belega perja. Mesa je navrgel samo toliko, da bi njegov vonj privabil volkove. King je opravil vse to tako spretno, da bi pasti ne opazilo nobeno človeško oko. 40. Stara volčiča je tudi i^hi £ *'soč- (( krat opazila in se jim znW ie D,;ega Je navadila tudi svojega mladica*,, av voljnega dela, razen tega so navozili potrebni kamen, pesek, cement in vodo. Pionirji so opravili 250 ur prostovoljnega dela. Poročilo je še omenilo, da je zelo uspela proslava krajevnega praznika In komemoracija na dan mrtvih. Najvažnejši sklep za prihodnje delo pa je, da bo dokončno urejeno grobišče in dohod do njega. Delo mora biti končano do krajevnega praznika. Tov. Jerlah je pripravljen odstopiti zemljišče, na katerem je grobišče, da bi se to potem lahko primerno uredilo in zavarovalo. Upamo, da bo novo izvoljeni 7-članski odbor izvršil zaupano mu nalogo. M-ič Tečaj za žene v Toplicah V Dolenjskih Toplicah se 40 žena in deklet uči šivanja in krojenja na tečaju, ki ga je priredila tovarna šivalnih strojev iz Mirne. Tečaj bo trajal še ves februar, nakar bodo tečajnice razstavile svoje izdelke. Po tečaju za šivanje in krojenje bodo imele topliške žene še več drugih predavanj, za žene iz Podtur-na in Poljan pa bodo tudi organizirali šiviljski tečaj. Mladina is osemletke v Dolenjskih Toplicah je ustanovila lutkovno gledališče in se že predstavila z igrico »Medveda lovimo«. D. G. St 11 POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO TTV- er je v Vidmu-Krškem mk. zaposlenih več tisoč ljudi, je nastala potreba po ustanovitvi obrata družbene prehrane. Nekateri so se za ustanovitev zavzemali, drugi pa so nasprotovali. Burne razprave na sejah upravnih odborov in delavskih svetov, sveta stanovanjske skupnosti, gospodinjskega centra in na zborih volivcev so se nagnile v prid ustanovitvi obrata družbene prehrane. Sklenjeno, storjeno! Kolektivi gospodarskih organizacij in ustanov so pričeli zbirati sredstva za preureditev stavbe in opreme obrata. Samo tovarna celuloze in papirja je prispevala 5 milijonov dinarjev! Tudi drugi niso izostali. Mnogi pa so sredstva samo obljubili in niso svojih obvez do obrata družbene prehrane še do danes poravnali. Kljub vsem težkočam je bila 15. maja 1961 otvoritev moderno opremljenega obrata družbene prehrane. Ljudje so bili na novo pridobitev ponosni. Veseli pa so bili zlasti tisti, ki so pričeli prejemati tople in zelo okusne enolončnice. Zanje so plačevali samo 30 dinarjev, podjetja pa so prispevala 40 dinarjev regresa na enolončnico. Število enolončnic ^e je vsak dan stopnjevalo. Sprva dve sto, potem štiri sto, pet sto pn celo šest sto in več! Zadovoljni so bili V kuhinji, pa tudi odjemalci enolončnic. Največji odjemalec je bil seveda kolektiv tovarne celuloze in papirja, saj je imel naročenih okrog 340 enolončnic. CIGARETNA ŠKATLA MED TOPLO HRANO Toda gle] čudo! Kot da bi udarila strela z Jasnega neba, se Je pričelo naenkrat šušljati, da so enolončnice zanič. Godrnjanje sc jo stopnjevalo. V kuhinjo obrata so vračali enolončnice. V njih so bile škatle od cigaret, veliki črvi, gosenice pa tudi listki z napisi: -tako hrano sem užival v "koncentracijskem taborišču. Tega šo pes ne bj jedel... jej ti, upravnik - Itd. Lahko sc je dogodilo, da je v hrani plaval kak fižolov molj, toda prav gotovo škatcl, cigaret in gosenic niso v hrano metali v kuhinji! To so no, da jo bo treba kriti iz družbenih sredstev! Ce bo obrat zaradi premajhnega števila naročil enolončnic moral prenehali delovati; zakaj je pa potem zanj bilo vloženih toliko dragocenih sredstev? OBRAT NAJ UPOŠTEVA ANKETO! Obrat družbene prehrane naj bi resno upošteval podatke iz ankete, ki jo je tovarna celuloze in papirja razposlala med svoje člane kolektiva. Od 1043 anketiranih, vštevši tudi vajence, je na anketo odgovorilo 315 članov kolektiva. Ugotovitve ankete pa so sledeče: s kvaliteto ln čistočo enolonč- ALI JE OBRAT DRUŽBENE PREHRANE ZARES RAZOČARAL LJUDI S KAKOVOSTJO ENOLONČNIC? So bili milijoni, vloženi v sodobne kuhinjske in druge naprave, le investicija za nekaj mesecev? NAMENOMA DELALI posamezniki, ki s takim nekulturnim odnosom škodijo ugledu podjetja, od koder so prihajale vrnjene enolončnice! Sanitarna kontrola je večkrat pregledala kuhinjo obrata in nikoli ni ugotovila kaj posebnega. Tudi zastopnice okrajnega Zavoda za napredek gospodinjstva iz Novega mesta so obiskale obrat in se po temelju dvodnevni analizi laskavo izrazile o kalorični moči hrane, kakor tudi glede čistoče! TODA CEMU V ENOLONČNICAH SLAB FIŽOL? Mogoče zares drži trditev nekaterih, da obrat družbene prehrane še zdavnaj ni izčrpal vseh možnosti za Izboljšanje enolončnic. Res jc tudi, da so bili premalo upoštevani predlogi in želje odjemalcev enolončnic, sicer se ne bi dogodil neljub primer lani decembra, ko se Je v toplem obroku fižola nahajalo več desetin moljev. To pa jc preseglo meje potrpežljivosti odjemalcev hrane, Upravni odbor tovarne celuloze jc moral o tem sklepati, njegova odločitev pa bo za obrat lahko usodna. Sklenili so namreč začasno ukiniti regres na enolončnice in nadaljnjo odločitev prepustili ekonomskim enotam. Slični odločitvi je sledilo tudi komunalno podjetje. Čeprav je upravni odbor tovarne celuloze ln papirja priporočil sindikalni podružnici tovarne, da ponovno zainteresira ljudi za naročilo toplega obroka, nihče ne ve, če Ji bo to uspelo. Ni bil sklep upravnega odbora o ukinitvi regresa preuranjen? Morda bi bila druga pot primernejša oblika rešitve spornega vprašanja. V obratu družbene prehrane sedaj kuhajo samo še okoli tristo enolončnic. Mogoče jih bodo drugi mesec še manj! Upoštevati moramo, da je kadrovska zasedba v obratu družbene prehrane ista kot prej. Ne kaže pa sedaj ljudi odpuščati, dokler se v tovarni celuloze ne bodo izjavili kako in kaj! Kaj pa, če bo obrat družbene prehrane lepega dne izkazal zgu-bo? Vsakomur je že sedaj jas- nlc ni bil nihče zadovoljen. 153 jih je izrazilo željo še nadalje jemati topli obrok hrane s pogojem, da se le-ta znatno izboljša. Trinajstim količina hrane ni zadostovala, o?em se jih je pritožilo zaradi notočne dostave, nekateri pa so izjavili, da hrana ni dovolj raznovrstna. Veliko se jih je izjavilo za povečanje cene enolončnic, zaradi izboljšanja hrane. »KRUH NAMAKAM .. .« Upravni odbor tovarne celuloze in papirja pa bi moral upoštevati tudi to, da se prav vsi z ukinitvijo regresa niso strinjali, še danes se hrani z enolončnico preko 60 njihovih zaposlenih delavcev. Ko smo nedavno obiskali lesni prostor v tovarni celuloze in papirja, nam je neki prezebli delavec preprosto rekel: »Premalo zaslužim, da bi kupoval enolončnice po ceni brez popusta, čeravno vem, da bi mi bila topla malica, zlasti v mrzlih zimskih dneh, potrebna. Sedaj pa kos kruha namakam v črno kavo!« Mar ni v tej izjavi veliko boleče resnice? V komunalnem podjetju so baje enolončnico odpovedali predvsem zaradi premajhnih obrokov hrane in ker je le-ta predraga. Z istim denarjem, tako so nam povedali na u-pravi podjetja, lahko delavec kupi kaj izdatnejšega. Prepričani pa smo, da n. pr. delavcu v kamnolomu v mrzlih zimskih dneh ne more nadomestiti kos klobase tople malice! Kaj pa menijo zaposleni v konfekciji papirja? So zares zadovoljni s črno kavo ali čajem? Naj bo kar koli, delovnemu človeku smo dolžni nuditi topel obrok hrane. Glavne razloge spora okoli enolončnic pa je potrebno tako) poiskati in jih odpraviti. 29. januarja je o problemu enolončnic že razpravljal na seji občinski odbor SZDL. O tem pa bi morali še temeljiteje razpravljati predvsem tudi prizadeti! Rdeči križ na Raki pri Krškem prizadevno deluje. Za novo leto je organizacija obdarila starčke in bolnike na svojem področju. Pionirji so raznosili 12 ljudem darila po domovih. Med obdarovanci je bila tudi najstarejša članica RK na Raki: 96-letna Marjeta Lekše. Njej so otroci še posebej podarili šopek cvetja in malo večje darilo. Na skromni lehi zemlje in koščku vinograda se starka še kar sama preživlja. — Za Makarsko so zbrali člani RK na Raki 17.300 dinarjev! — V nedeljo dopoldne bo letni občni zbor RK na Raki v prostorih osnovne šole. Predaval bo predsednik okrajnega odbora RK tovariš inž. Ivo Zobec, vrteli pa bodo tudi zanimive filme. Pridite! Kdo jim nagaja, da delavci niso zadovoljni z enolončnicami? V obratu družbene prehrane na Vidmu se resnično trudijo, da bi zadovoljili potrebe vseh svojih odjemalcev! Uspela anketa za sekcije Kot smo že poročali, je vodstvo krajevne organizacije SZDL v Krškem prejšnji teden razposlalo med svoje člane anketo o delu po sekcijah. Te dni so bili zbrani rezultati ankete. V sekciji za stanovanjska in komunalna vprašanja jih želi največ razpravljati o vodovodu in cesti v mestu. V sekciji za probleme šolstva, izobraževanje in kulturno življenje se jih je večina odločila za razpravo o TVD »Partizan« in problematiki telesne vzgoje. Člani želijo nadalje sodelovati v sekciji za zdravstveno in socialno problematiko, kjer naj Vroč dan na Sremiču Lepo vreme prejšnjega tedna je privabilo na turistično postojanko na Sremiču mnogo ljudi. Postojanka nudi še kar zadovoljivo izbiro prigrizkov, le da ni bilo možno dobiti domačega sremiškega vina. V bodoče bo tudi za to poskrbljeno. Zal se domačini ne zavedajo, kaj pomeni razvita postojanka za sam kraj in še posebno za bližnje prebivalce Sremiča. Z neumestnimi Izpadi pokvarijo vso družbo in preprečujejo, da bi se turizem v tem kraju še močneje razvil. Potrebno bo vplivati na prebivalce, predvsem mlajše, da si vročo kri kje drugje ohladijo. Sicer pa bi bilo dobro, ko bi take vročekrv-neže ohladili s tem, da bi morali za kazen popravljati cesto, ki vodi v ta lepi kotiček naše občine! bi razpravljali o gradnji zdravstvenega doma. V sekciji za družbeno-politična in ekonomska vprašanja pa je največ zainteresiranih za razpravo o trgovini v mestu in njeni problematiki. Krajevna organizacija SZDL v Krškem upa, da bo njeno delo najbolj uspešno preko sekcij, kjer se bodo obravnavala konkretna gospodarska in politična vprašanja kraja in občine. Napredek trgovine na Senovem Trgovsko podjetje »Preskrba« na Senovem je lani preuredilo v Brestanici svoj lokal, ki je kraju v ponos. — Prav tako je lani investiralo 7 milijonov šest sto tisoč dinarjev, od tega preko 4 milijone lastnih sredstev, za preureditev in opremo ostalih lokalov, nabavo poltovornega avtomobila in dopolnitev pisarniške opreme v trgovinah. Naj še omenimo, da ima podjetje 6 lokalov v svoji lastni stavbi, vseh poslovalnic pa ima 16. Lani je podjetje povišalo promet za 20 odst. V Brestanici najboljše preste Pekarna Rudolfa Kadivnika je znana po odličnih prestah. Poleg kruha peče pekarna še razno drobno pecivo. Pekarna zalaga s kvalitetnim kruhom poleg Brestanice še velik del Senovega. Berite in razširjajte DOLENJSKI LIST! Od Rake do Senovega Zveza Svobod in prosvetnih društev v Vidmu-Krškem se lepo pripravlja na letošnjo okrajno revijo kul-turno-prosvetne dejavnosti, ki bo sestavljena iz dramskih, glasbenih in recitacij-skih večerov. Ker je lani dramska revija v Vidmu-Kršlkem lepo uspela, so sklenili, da bo tudi letos tam. predstave pa bodo v Brestanici, na Senovem in V Leskovcu. Občinska Zveza Svobod se je odločila, da bo obiskala vse večje kraje v okolici Krškega in ugotovila, kako se tu pripravljajo na občinsko revijo. Tovariši Matko Matjan, Viktor Zemljak in jaz smo'se najprej ustavili na Raki. Za obširno temo našega razgovora je bil čas prekratek, pa še vreme nam je ponagajalo, da smo s pomočjo vaščanov komaj spravili avto do vrha klanca. V imenu prosvetnega društva na Raki nas je sprejel njihov požrtvovalni blagajnik Leo Koman. Po- vedal nam je, da bi se društvo pri njih nedvomno okrepilo, ko ne bi bili s prostori tako na tesnem. Igrajo lahko le v šolskem razredu, tako da zaradi skromnega prostora ne morejo nastopati z igro, v kateri bi biilo več kot deset oseb. Manjka jim tudi glasbeno-zabavni ansambel. Njihova dramska sekcija se je že predstavila s komedijo »Robinzoni in dekleti-" ter z mladinsko komedijo »Šestero mušketirjev«, s katero nameravajo nastopiti na občinski dramski reviji. V bližnji bodočnosti bodo uprizorili še eno komedijo. Poskušajo s klubskim delom, vendar še ni dovolj smotrno organizirano, kljub temu da imajo v klubskem prostoru na razpolago televizijski aparat, radio in gramofon. Tovariš Koman je povedal, da v društvu dajejo prednost mladim in tako upajo na boljše. Z Reke je vodila pot v Kostanjevico na Krki, kjer nas Je čakalo več članov prosvetnega društva »-Lojze Košak«. Dejavnost tega društva je zelo razgibana, posebno delo dramske skupine, ki jo vodi Lado Smre-kar. Med številnimi gostovanji so se Kostanjevičani izkazali predvsem z nastopom v zagrebškem gledališču, in sicer z Benellijcva ljubezensko poemo »Ljubezen treh kraljev«. Ker društvo lani ni tekmovalo na okrajni dramski reviji, namerava letos za revijo pripraviti Weigelovo komedijo »Namišljeni zdravnik« in mladinsko igro »Jutček«. — Lepo se razvija tudi knjižnica, ki jc s 1233 knjigami ena najmočnejših v občini. Knjižnico obiskuje okrog 1G9 bralcev, že vrsto let pa jo vodi marljiva knjižničarka Verena Kosjek. — Tudi izobraževalna sekcija v Kostanjevici ne počiva, saj so organizirali že več predavanj, razstav in ekskurzij. — Posebno zanimiv pa je v Kostanjevici tamburaški sekstet Kuharjev, ki ga vodi oče Franc, ob sebi pa ima pet sinov. Inštrumente so si iznadljivi muziknntje sami izdelali. V prihodnje bodo nastopili na glasbeno-znb.-.vnt reviji. ,$o6*MSŠ* Iz Kostanjevice smo otišli v Podbočjc, kjer dela PD Stane Kerln. Potržili so nam, da imajo težave z dvorano in odrom, kajti ključ teh prostorov ima kmetijska zadruga, ki ji dvorana služi za sušenje sena. Kljub težavam, k; jih imajo, pa za občinsko revijo pripravljajo komedijo »Peg, srček moj« v režiji Marije Sketa in »Rdečo Kapico pod vodstvom Ivanke Maksel. Glede prostora so pri njih v zadregi tudi šahisti, pevci in knjižnica. Na zelo skromno kulturno dejavnost smo naleteli v Velikem Podlogu. Kljub temu, da imajo lepo dvorano in oder, ne premorejo več kot en vokalni duet. Imajo tudi klubske prostore, vendar je življenje v njem zelo slabo organizirano Zadnji obisk prvega dne našega potovanja smo opravili v Leskovcu pri Krškem. Tu manjka predvsem strokovnega vodstva. Veliko zanimanja je za pevski zbor. pa nimajo zborovodje. Iz različnih razlogov je bil razpuščen tudi tamburaški zbor. Letošnjo sezono se je društvo tesno povezale z vaškim mladinskim aktivom, s prostovoljnim delom pa bodo obnovili oder v prostorih kme- ' tijske zadruge; ki jim rada nudi pomoč. Pod vootstvom Aničkc Stoviček pripravlja zabavni kvartet veseli večer. Za počastitev 150-letniee šole v Leskovcu bo društvo pripravilo samostojno akrdemijo. mladinski aktiv pa pripravlja Marinčevo komedijo »Poročil sc bom s svojo ženo«. Naslednjega dne smo obiskali Zdole. Tu so nam povedali, da zelo radi igrajo, vendar nimajo ne dvorane ne odra, pač pa nastopajo kar v razredu. Tovarišica Presnikova, dolgoletna režiserka, je pohvalila svoje igralce in dedala, da si dostikrat kar sami kupijo čevlje ali obleko, ki jo potrebujejo v igri. Letos pripravljajo Finžgarjevo »Verigo«. V Brestanici so zelo delavni. Na prvem mestu je dramska dejavnost. Lansko leto so imeli lep uspeh z dramo »Sveti plamen«, letos pa so pod vodstvom Nika Goleša zaigrali Prežihove Samorastnike. Lepo se uveljavlja njihov zabavni orkester steb (Sekstet termoelektrarne Brestanica), ki ga vodi tovariš Butkovič. Uspešno delata moški pevski zbor in liter: vna sekcija z 22 člani, ki jo vodi tovariš Zakšek. Veliko razumevanja za brestaniško Svobodo ima kolektiv termoelektrarne, saj društvo gostuje v njegovi sindikalni dvorani, kjer ima na razpolago tudi knjižnico in prostor za celotno klubsko delo. ki je že dokaj organizirano. Skoda, da ni po~ v~nd tako lepega sode lovjsttja med kulturno-umetniško in gospodarsko dejavnostjo! V Koprivnici je prosvetne društvo na počitnicah. Zeliino, da bi bile le-te čim krajše . . . Na Senovem smo se pogovorili kar v prostorih društvene knjižnice. V prijetnem pamenku smo zvedeli nekaj o njihovih načrtih. Lani je društvo uspešno nastopilo na okrajni dramski reviji, letos pa za revijo pripravljajo Griino-vo Kastelko. Režiral bo tovariš Horjak; pod vodstvom Zinke Gučkove pa pripravljajo komedijo »Dobrodošla, miss Agata«. Na Senovem je doma tudi glasbena dejavnost, katere duša je dolgoletni pevovodja ln večkratni nagrajenec, avtor pesnili o Bohorju tovariš Zupančič. Z moškim oktetom pripravlja samostojne koncerte. Vzorno urejena je pn njih društvena knjižnica, ki šteje preiko 1500 knjig. Med Se-novčanj so bili tudi člani PD Gornji Leskovec, ki so povedali, da pripravljajo mladinsko igrico ,»Svoje-glavček« in komedijo »Jezični dok: i- Petelin«. Dejavnost društva bomo lahko ocenili na občinski reviji. MARCEL STEF.ANCIČ 1t£ Letos prazmijemo prebivalci bivše občine Senovo Prvič svoj krajevni praznik, živo se še spominjamo prihoda XIV. divizije na Štajersko pred 18 leti Na Senovo so prišli oddelki divizije v noči od 8. na 9. februar: partizani so uničili rudniške naprave v Zakov jašku, separacijo in napadli nemško postojanko v Senovem. Rudarji in drugi prebivalci teh krajev so po tem napadu začeli množično odhajati v partizane. Nemci so morali proizvodnjo v rudniku ustaviti. Ob našem prazniku se s Ponosom spominjamo vseh pridobitev revolucije, kate. ro je vodila Komunistična Partija Jugoslavije. Spominjamo se prvih borcev z našega področja, ki so skopaj vsi našli smrt v Brežiški četi. Druga skupina domačinov je odšla v boj za svobodo v juniju 1942; tudi ti so skoraj vsi padli v NOB. Spolinjamo se ilegalnega dela partijskih organizacij in naših zvez s KP h» OF, ki so vodile prek kurirskih stanic vse do Ce-Ua, Trbovelj in drugam v Sp. Posavje in Zasavje. Spominjamo se mučenikov, ki so jih Nemci preko zbirnega tabarišča v građu Brestanica izseljevali v Srbijo. Nad 60.000 ljudi jc šlo skozi Brestanico v pregnanstvo v nacistično Nemčijo. Letos naj Li v Brestanici postavili dostojen spomenik vsem žrtvam fašizma in izsclje-ništva. Ob prazniku se spominjamo Bohorja, simbola naše borbe. Tu je deloval okrožni odbor OF in okrožni komite Kozje, tu sta delala občinski odbor OF in komite ZK Senovo-Blanca. Po osvoboditvi so naši rudarji, kmetje in vsi delovni ljudje krepko zagrabili: obnovili smo gospodarstvo In vasi. S pomočjo ljudske oblasti smo zgradili mnogo novih, lepih stanovanj. Z združitvijo prejšnjih 133 novih stanovanj Od osvoboditve do danes je rudnik investiral za stanovanjsko izgradnjo težke milijone. Zgrajenih je bilo namreč 133 družinskih stanovanj, 12 stanovanj pa še gradijo in bodo konec leta všeljiva. Lani je bila skozi Senovo zgrajena cesta, katere gradnjo je prav tako v glavnen investiral rudnik. občin Videm-Krško in Senovo se naše gospodarstvo in komunalna dejavnost še hitreje razvijata. Za nič nismo prikrajšani, odkar smo se združili. Ugodno je, da se bomo poslej lahko razvijali še hitreje! Lani je napredovala brestaniška elektrarna z drugim agregatom, odprta je bila nova invalidska delavnica, pripravljamo obrat za izdelovanje sinter materiala (iz odpadnega pepela) za gradbene namene, v teku pa so tudi načrti za zgraditev cementarne na Senovem. Zaposlila naj bi naše delovne ljudi, ko bo proizvodnja v rudniku počasi usahnila zaradi izrabljenih zalog. Kmetijstvo napreduje; zadruga v Brestanlsl utrjuje živinorejski in sadjarski obrat. Na Senovem je urejen krasen zdravstveni dom — zasluga požrtvovalnega kolektiva našega Zdravstvenega doma! Urejamo zdravstvene prostore v Brestanici. Komunalna dejavnost na Senovem in v Brestanici se širi. Zares ni nobenega zapostavljanja, o katerem so pred združitvijo obeh bivših občin govorili redki posamezniki. Po vojni smo že večkrat pisali in govorili o naši borbi in deležu naših ljudi za osvoboditev. Zdaj moramo podčrtati samo tole: z nadaljnjim zviševanjem storilnosti dvigamo tudi življenjsko raven naših delovnih ljudi. Delavsko in družbeno poglobljeno samoupravljanje pa jc pot do tega našega velikega smotra! KAREL ŠTERBAN 17.533 ton premoga v januarju Ko smo 31. januarja obiskali upravo rudnika na Senovem, nam je šef kadrov-sko-sccialne službe TOKE PLETERSKI dejal, da smo Vrišli ravno o pravem času. Pouedal nam je veselo novico, da je tega dne kolektiv rudnika presegel mesečno proizvodno obveznost za ^08 ton. Zvedeli smo, da so Tudarji v nočni izmeni nakopali 318 jamskih vozičkov (buličev) premoga. Celodnevna proizvodnja pa je znašala 947 vozičkov ali 835 [on. V ilustracijo še to, da ie znašala planirana proizvodnja premoga za januar J7.425 ton, s požrtvovalnim delom pa so količino rudarji povečali na 17.533 ton. Z novo delovno zmago bodo nedvomno rudarji in vsi občani Senovega in okolice ponosno dočakali svoj krajevni praznik, ki bo 9. februarja. Prav gotovo je, ^a je to največji prispevek kpočastitvi napada XIV. divizije na Senovo pred osemnajstimi leti. Se predno smo tov. Ple-ter?kernu zastavili nekaj vPrašanj, nas je prehitel s vnPovedovanjem: 'Upravni odbor je na seji 29. januarja razpravljal tu-"! o proizvodnih uspehih v lanskem letu in o ustvar-^nem dohodku. Lani smo primer pla?u'rali našo Vr°udaril sem že pred nekaj leti v Vrbi in moram tu ponoviti: Trubar je bil prvi, Prešeren je edini, častitljivo in vsega spoštovanja vredno je, kar je storil za nas Trubar. In vendar: ako'bi Trubarja ne bilo, bi bil njegovo nalogo opravil kdo drug. Malo pozneje morda, toda opravil bi jo bil prav gotovo. Da ni Prešeren zastavil peresa, ne bi bil mogel njegovega dela opraviti prav noben drug. Zakaj Trubarjevo delo je bila stvar treznega pogleda, umske moči, verske gorečnosti in dobre volje. Prešernovo pa stvar genija, ki ie enkraten in nenadomestljiv: skrivnostno snovanje, pri katerem so vse človeške zmožnosti strnjene za silovit zagon, da se iz njega rode čuda kakor sama po sebi. Brez Prešerna bi bili Slovenci ostali v somraku, narod brez genija, ljudstvo brez luči: strahota je pomisliti na takšno temno vrzel, na takšno zevajoča praznino in njene nasledke za našo kulturo, kajti zavedajmo se: kar pri nas poslej piše in poje, se oslanja na Prešerna in njegovo genialno delo. Ves curek ustvarjanja, ki se imenuje slovenska literatura in kultura, izvira iz tega bujnega, čistega studenca. To je živa, oživljajoča in oplajajoča voda, vse, kar se je skušalo uveljaviti brez Prešerna ali se je drznilo uveljaviti celo proti Prešernu, je zastajajoča mrtva voda, ki se brez zveze z bistrim osrednjim strženom izgublja v stranske zatone in zajeze, se sproti usmraja in kuži ozračje. Vsi pravi pisatelji pri nas, ki so res bogatili slovensko duševnost, vsi, s katerih imeni je zvezan napredek slovenskega slovstva so se priznavali k Prešernu, so gledali v njem nedosežnega mojstra, vodnika in vzornika. Prešeren je v vsem pravem, res naprednem prizadevanju slovenskih ljudi vedno in povsod pričujoč .. h OTON ŽUPANČIČ (1946) KIKO BO S SREDSTVI ZA MAJSKO REVIJO SLOVENSKIH DRAMSKIH AMATERJEV? Danes dopoldne ob 11. uri bodo v avli novomeške študijske knjižnice odprli razstavo sodobne keramike znanih zagrebških mojstrov Milana Kičina in Iva D juro vida. Prireditev bo v počastitev Prešernovega tedna — Na sliki: poslikana posoda (glahura) Milana Kičina Minuli teden se je že tretjič sestal pripravljalni odbor za V. republiško dramsko revijo, ki bo maja letos v Novem mestu. Na prvih dveh sejah, ki sta bili že konec lanskega leta in so sc ju udeležili tudi predstavniki okrajnega ljudskega odbora, občinskega odbora SZDL Novo mesto in člani sveta Zveze Svobod Slovenije, so se pogovorili o nekaterih osnovnih vprašanjih, kot jc finansiranje revije, ureditev Doma ljudske prosvete in o času, kdaj revija bo. Na zadnjem sestanku pa so že podrobno obravnavali, kako zagotoviti kar najboljši potek revije in nastanitev številnih gostov iz vse Slovenije. Pripravljalni odbor računa, da bo v dneh revije obiskalo naše mesto preko 400 igralcev in režiserjev amaterskih gledaliških skupin, poleg tega pa večje število kulturnih delavcev, kritikov ln novinarjev. Posamezne skupine bodo v Novem mestu 1—2 dni. Revija bo namreč delovnega značaja. Tako bo vsako dopoldne posvetovanje režiserjev in gledaliških strokovnjakov in ocena predstav, ki bosta na sporedu prejšnji dan. Predstave bodo popoldne in zvečer, in sicer bosta vsak dan nastopili dve skupini. Novomeščani in prebivalci bližnje okolice si bodo v teh dneh lahko .ogledali 8 do 10 najuspešnejših amaterskih gledaliških uprizoritev v letu 1962 v Sloveniji. Pripravljalni odbor ln občinski sveti SPD bodo organizirali obisk teh predstarv tudi za ljubitelje gledališke umetnosti iz vseh občin. Vstopnice za vse predstave bodo na razpolago že 10 dni pred pri-četkom revije. Sindikalne podružnice v kolektivih pa jih bodo lahko rezervirale že od 10. aprila dalje. Pripravljalni odbor hoče s tem omogočiti čim večjemu številu članov delovnih kolektivov ogled kvalitetnih uprizoritev. Vsak član skupine, ki bo nastopala na reviji, bo dobil skromno spominsko darilo. Občinski svet SPD Novo mesto bo vsaki skupini dodelil svojega predstavnika. Le-ta bo skupino seznanil s pomembnimi gospodarskim«, kulturnimi in zgodovinskimi objekti v našem okraju, predvsem pa v samem Novem mestu. Tu si bodo skupine lahko ogledale Dolenjski miu-zej, Studijsko knjižnico, proizvodnjo avtomobilov itd. Nekatere skupine bodo napravile tudi krajše izlete v znane kraje na Rog, v Kostanjevico, na Oto-čec, pač kakor bo čas dopuščal. Čeprav bo revija potekala v delovnem vzdušju, pa meni pripravljailni odbor, da bo v na-'em okraju to največja in Kvalitetnejša kulturno-prosvetna manifestacija v letu 1962. Zato je prav, da se vendar tudi na zunaj obeleži ta dogodek. Tako bo zaprosil posamezna podjetja, da rrru za tiste dni odstopijo izložbena okna, kamor bo prireditelj razstavil fragmente iz amaterskega gledališkega udej-stvovanja. Studijsko knjižnico pa, da priredi manjšo razstavo o razvoju gledališke kulture pri nas. Prav tako bo... primerno okrašena okolica Doma ljudske prosvete, kjer bo revija. Posebno težka naloga, ki jc pripravljalni odbor sam ne bo mpgel rešiti, je vsaj minimalna tehnična ureditev odra ln dvorane. Naprave na odru, predvsem pa svetlobni park in splon razsvetljava, vse to je pomanjkljivo in onemogoča posamezne uprizoritve, ki zahtevajo urejen oder. Stoli v dvorani so tudi izrabljeni. Pripravljalni odbor za te investicije nima sredstev. Predlagal pa je pristojnim forumom, da bi s posebno akcijo zbrali vsaj najnujnejša sred-st\a. »SAMORASTNIKI« v Brestanici 28. januarja je bila v, Brestanici premiera Mikel-nove dramatizacije Preži-hovih Samorastnikov. Nastopili so člana PD Svobo-da-Brestanica. Igra je podoba trpljenja, ponižanja, ljubezni in sovraštva koroških kmečkih ljudi: Osrednja oseba v igri je Meta, ki od pomanjkanja, truda in skrbi propada v boju za sleorjo kruha, a je še v zadnjih trenutkih življenja polna vere v človeka in v prihodnost. Režiser Galeša je uprizoritvi vdahnil precej življenja in pristnosti. Nekatere vloge je zaupal začetniko-m, ki pa niso prepričevalno sledili njegovi zamisli. Najbolj prepričevalne so bile V 42. zvezku v Hamburgu izhajajoče revije »■Stern« je 11. novembra 1961 zagrešil neki VViUiam 8. Schlamm precej obširen članek, v katerem skuša na nezaslišano drzen, vse prej kot duhovit način osmešiti podelitev letošnje Nobelove nagrade za Književnost našemu Ivu Ar.driću. Po vsej priliki si utvarja, da predstavlja njegovo pisanje uničujočo satiro, katere mojster je bil veliki nemški pesnik Heine, je pa v bistvu zgolj banalna žlobudravščlna in etotvajno nedostojen paskvil. Najprej se obregne ob iznajditelja dinamita Nobela, češ da je imel pristen talent 2it gotov denar in strupene dovtipe. Da je iznašel dinamit in ga uimel velikopotezno razpe-čavati na vse armade sveta, bo trajno manj prispevalo k njegovi slavi kot njegov jedki humor, ki se uveljavlja šele desetletja po njegovi smrti v zvrhani meri. Na primer o podelitvi letošnje književne Nobelove nagrade Ivu Andriču. »Ivo Andric? O njem se je vedelo pred razdelitvijo nagrad bore malo, čeprav več, kot se bo vedelo po petih letih 6 letošnjem nagrajencu za mirovno Nobelovo nagrado, nekem Mr. Luthull. Toda predvsem mora podati pisec razodetno prisego. Ta se glasi: »Prisegam pri vsem, kar mi je sveto, da nimam niti najmanj proti Jugoslovanu In zamorcem. Čutim potrebo, da izrecno naglasim svoje bratstvo S Srbi, Hrvati ln Bošnjaki.« Ali edino vprašanje, ki fla tu zanimivo, je to: ali je prav brezpomembno dejstvo; da je kdo rojen v Bosni ali Južni Afriki, brezpogojno vredno Nobelove nagrade za književnost oziroma mirovne Nobelove nagrade? Pač r.oben pameten človeik ne bo osporaval, da sta gospoda An-drtći in LuthuU dobila svoji nagradi iz zgolj rasističnih razlogov. Komisija za podeljevanje Nobelove nagrade (skupina častivrednih, a v književnih zadevah nekoliko banalnih mož) je bila pač mišljenja* da je letos obe veliki nagradi podelila kakemu vzhodnemu nevtralen in črnemu Afričanu. To je popolnoma jasno. Manj jasno je, čemu nI Luthuli prejel književne* Ar.drlč pa mirovne nagrade? Ali to določa morda žreb? Gospod Andrić, tako ee ml je poročalo, bi bil PO svojem formatu v nekaj letih upa poln kandidat Za fcnjiževno nagrado mesta Zagreba, ko ga je ne- nadoma doletela Nobelova nagrada. V prihodnjem letu bi se brez nadaljnjega utegnilo pripetiti kateremu izmed »levih« nemških književnikov, ki Izvajajo svojo upravičenost do literarne slave iz ne-utajljivega dejstva, da je bil Hitler »naei«. Trenutno vlada med evropskimi intelektualci velika moda, da pričakujejo odrešenje delcma iz vzhoda, deloma iz goščave. M zares, lahko bi bil tudi v Zagrebu ali v južni Afriki kak samoten človeški genij — to pa Andrić in Luthuli gotovo nista. Da se sedaj dvori Crncem in nevtralističnl Jugoslaviji, ne ustvarja lz gospoda Andriča nikakega 'poeta in iz gospoda Luthullja nikakega preroka. Skratka, če tnalo globlje premislimo, vsekakor ni NEUNIČLJIV NEMŠKI ŠOVINIZEM gotovo, da je postalo ime gospoda Nobela nesmrtno prej z nagradami kot kot z dinamitom. Zakaj gotovo se bo razstreljevalo še tedaj, ko se noben človek ne bo več mogel spominjati imen Andrić in Luthuli. In morda ostane dinamit prav zato tako popularen, ker dobivajo velike nagrade venomer napačni ljudje . . .« Iz vseh navedenih neokusnih ln zlobnih izpadov zoper prvega jugoslovanskega Nobelovega nagrajenca, pisatelja svetovnega formata Iva Andriča, je brez nadaljnjega razvidna tudi še neverjetna drznost in površnost pisca VVilliama Schlamma. Gospod Schlafmm se namreč niti toliko ni potrudil, da bi bil skušal v te.f ali oni knjižnici zbrati in ugotoviti v poštev prihajajoče podatke o Ivu Andriču. Da je to storil, bi bil v pol ure dognal, da je književno delovanje Iva Andriča kot zelo uspešno in velepo-membno dovolj izčrpno označeno tako v angleških, Italijanskih, francoskih ln nemških leksikonih, slovarjih in zgodovinah svetovne književnosti. Mesto tega si je enostavno dal poročati od kakega svo- jega na jugu živečega znanca, da more Ivo Andrić v nekaj letih upati kot kandidat na književno nagrado mesta Zagreba. Pripominjam, da svojega lastnega imena imenitni in vsevedni g. Schlamm v gori navedenih knjigah seveda ne bi našel. Kako brezglavo in abotno je zgolj v kratkem izvlečku podano pisanje gospoda Williama Schlamma in kako do kraja so ovržene njegove domišljavo napihnjene trditve o Ivu Andriču, je z vso jasnostjo Izkazano v člank'i, ki je izšel v znameniti literarno-politični reviji, v ZUrichu izhajajoči »Die Welt-vvoche« z dne 4. decembra 1959, štev. 1360, na listu 33; torej še tedaj, ko o podeljevanju Nobelovih nagrad za leto 1961 še ni bilo nobenega govora. Pod naslovom »Ein grosser Roman«, Ivo Andrić »Die Brucke tlber die Drina« (Carl Hanser, Verlag — Muaehen) izvaja ocenjevalec pod šifro G. S., ki se žal ni podpisal s polnim imenom, o pisatelju Ivu Andriču tole: »Knjigo brati je lahko, o njej pisati je težko. Zakaj nič ali le malo je povedano, če se reče, da je pred nami eden velikih romanov našega stoletja, da smo se srečali tu z delom veljavne svetovne književnosti. Ni modna knjiga, še manj staromodna, čeprav navezuje n?> tradicije 19. stoletja in spominja na Gončarova in Cehova . .. Ivo Andrić je predvsem* pripovednik po božji milosti, vedoč, vešč, gran-diozer. pripovednik, ki mu uspe vsaka epizoda, vsak detajl v napetost, v strmenje nad dih zapirajočion. spoštovanje vzbujajočim smešnim življenjem: od šestnajstega do dvajsetega stoletja, od pravljično odmaknjene legende do početka r.aše resničnosti, kot pravi pripovednik daljave jih domakne v bližino in sedanjost na tem mostu preko žive reke, ki prednike ln sodobnike enakopravno priteza na svoje bregove. Ernst E. Jonas je veliki roman sijajno prevedel . . .« Zaključek je možen samo eden, in ta je: ime VVilliam; S. Schlamm bo v prvi generaciji po njegovi smrti utonilo v lastnem blatu, medtem ko bo Ime velikega umetnika in človeka Iva Andriča blestelo preko poznih rodov vse dotlej, dokler bo človeštvo na zenleljskem planetu Imelo še kaj smisla za lepo književnost. IVAN VASIC Bogdan Borčič: KOPICA vloge Hudabivške Mete, Hudabivke, Ožbeja in ponekod Karničnika, slabše pa sta odigrala vlogi grof in župnik. Menjavanje prizorišča je režiser domiselno rešil, k boljšemu efektu pa so pripomogli zvočni vložki in svetlobni park. M. S. misli »življenje pod Stalinom je bilo loterija«. — (Uja Ehreiv burg, sovjetski pisatelj) »Naš cilj je, da zavarujemo obstoj človeške rase vkljub politikom.« — (Bertrand RU' seli, angl filozof) »Na alžirskem vprašanju so zlomili vrat ena republika, dve narodni skupščini, se* dem francoskih vlad in štiri vrhovne komande«. — (Nemški časopis »Die Welt«) DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO - DOM KAKO OBVARUJEMO OBRAZ PRED MRAZOM Ne obremenjujmo otrok! Večina kmečkih otrok je igro, ne pa, da mu v tem Vse preveč obremenjena z času nalagamo delo, ki ga delom. Starši pošiljajo utruja. °troke na polje, v vinograd Starši žal mnogokrat al* pa se morajo doma smatrajo, da je otrok spo. ukvarjati z živino. Ker so soben za to ali ono delo, delovni pogoji v industriji Jjeodnejši (urejen osemurni delovni čas, pravica do delovnega zavarovanja in še J^arsikaj), se veliko knieč-*"» ljudi odloči za tovarno. ■Tako je stiska za delovno na kmetih zmeraj večja. Ljudje težko dobijo delavce ali pa jih ne morejo Mačall, zato izkoriščajo °troke. Pri tem po navadi nc pomislijo na to, koliko Je otrok star in če je delo, ki so mu ga naložili, zanj Timerno. Vedeti moramo, da krepkejšemu otroku lahko odmerimo napornejše delo, medtem ko moramo šibkemu s težkim delom Prlzanesti- Lahko se zgodi, da otrok zaostane celo v razvoju, saj ima na primer v otroški dobi še mnogo "riistančastega tkiva, ki je *e'o občutljivo. Pri težkem "elu se otroku lahko nepravdno razvije hrbtenica. Ra-?en tega pa jc otrok v tem ?asu še močno usmerjen k 'grl. ic pravice mu ne sme-*no^ omejevati! Ko se vrne iž šole, pa dokler ne začne Pisati nalogo ali se učiti, mu moramo nuditi kar na}-Vcč prostosti ln časa za ker ga je morda že večkrat v redu Izvršil; toda to nas ne sme zavesti. Prav je, če otroka že zgodaj navajamo na delo, toda na tak način, da se ga bo veselil. Delo mora biti tako, da ga spravlja v doro voljo in da si ob njem lahko tudi kaj zapoje. Le tako bo delo vzljubil in sc ga veselil. Sčasoma bo lahko sprejel tudi težje naloge, ki jim bo njegov organizem kos. Nobeno delo tudi ne sme biti tako, da bi otroku jemalo čas za pripravo na šolo. Vedeti moramo, da se bo uspešno učil le tisti otrok, ki nI preveč utrujen, kajti svež ln spočit se bo pri učenju lahko zbral, snov osvojil in si jo zapomnil. V nasprotnem primeru pa bo ob knjigi zehal aH celo zaspal. Tudi večerne ure niso primerne za učenje n pisanje nalog! Danja Baje Drobni nasveti •B Drobno pecivo ostane dalj časa sveže, če ga hranimo v dozah. V vsako položimo jabolko. H če položimo v omaro šopek medene detelje, jo bomo obvarovali pred molji. H Svetle klobuke iz klo-bučevine čistimo tako, da jih drgnemo z zmečkanim svilenim papirjem. V letošriji ostri in dolgi zimi se nam kaj lahko zgodi, da si za vedno pošfco-dujemo obraz. Povsem razumljivo se nam zdi, da oblečemo topel plašč in zaščitimo telo, obraz pa ostane izpostavljen vsem vremenskim neprilikom; kmalu postane rdeč in koža razpoka. Uporabljanje krem in pudrov ni le lepotičenje, pač pa sredstvo, s katerim obvarujemo kožo pred poškodbami. Za zimsko nego obraza ni treba' ne dosti časa, ne truda in ne denarja. Važno je, da si pred spanjem z mastno kremo dobro natremo umit obraz. Ce je zunaj temperatura pod ničlo, pa moramo tudi podnevi nositi »masko«. Zjutraj obraz umijemo z mlačno vodo (brez miW), nato nalahko vtremo kremo. Tanka plast pudra, ki jo nanesemo na kremo, bo obraz odlično zaščitila. Ustnice namažemo ponoči z vazellnom, podnevi pa z rdečilom. DOBRO IN POCENI KROMPIRJEVI ZREZKI '/j kg krompirja, slan krop, 1 dkg margarine, 2 jajci, 10 dkg moke, zelen peteršilj, 1 čebula, 15. dkg klobase ali o-stankov pečenke, mast za cvrenje. Kuhanemu, olupljenemu in pretlačenemu krompirju primešamo stopljeno margarino, jajci, sesekljan peteršilj, čebulo in meso, sol in moko. Oblikujemo zrezke in jih na masti rumeno ocvremo. Zrezke lahko poprej povaljamo v jajce in drobtine in jih potem ocvremo. ZAPEČEN KROMPIRJEV PIRE lU kg krompirja, slan krop, V« 1 mleka, 3 dkg margarine, 5 jajc, paradižnikova mezga, drobnjak, 2 dkg surovega masla. Z mlekom umešan krompirjev pire zvrnemo v nama-ščeno kozico; površino zgladimo v namaščeno žlico. Za vsako osebo napravimo v pi-reju vdolbino, v katero ubijemo surovo jajce, ga prekrijemo s pretlačenim paradižnikom ali mezgo, pptrese-mo z drobnjakom in zabelimo z razpuščenim surovini maslom. Jed postavimo v pečico, da jajca zakrknejo. »Tako, fanta: ko bosta napisala naloge in se naučila vsega za jutrišnji dan, pa pridita za nami na travnik! Malo telovadbe pri grabljenju sena ne bo škodovalo . ..« — Pametna zaposlitev otrok je vzgojna, vsako pretiravanje pa močno škodljivo! ČE IMA OTROK VROČINO V letošnji zimi, ko se vre-me in temperatura tako našlo menjavata, marsikateri otrok zboli. V tem primeru nai bo materi termometer najboljši zaveznik. Ne tipaj-mo otrokovega čela z roka-ml, čcS saj čutim, če ima Vročino ali ne! Če bi se dala temperatura ugotavljati sa-mo z rokami, bi v nobeni bolnišnici ne imeli termometrov. Ce termometer nekaj ur zapovrstjo kaže nad 38 stopinj vročine, se posvetujte 2 zdravnikom! Otroške bolezni so zelo raznovrstne in zahrbtne, zato nikar ne pokušajmo starih tet, ki ugotavljajo »samo prehlad« ali pa »gliste« in svetujejo zdra-vi'a. Prav tako vse do zdravnikovega prihoda ne silimo otroka jesti, temveč mu nudimo dovolj tekočine! Ne navadne vode ali rnalinovec, temveč limonado ali čaj. Če bomo poskrbeli še za svež Zrak in primerno tempera-nr°» lahko mirno čakamo zdravnika in njegovih navodil. ZNOSEN SOPROG •••Po uporabi obeša bri-*aco na obešalnik in je ™e odurže zdaj v sobi, «T«ffič v predsobi ali celo na tla; • • • ne prenaša umi valnih ^"■cbščm ln ne razliva vo-ue Po stanovanju; dal ' ^° uP°rab' zapira pre- ale 'n urata pohist»a; . •••Po britju pospravisvo-3e Potrebščine; ••■ uporabljenih britvic e ^eče v stranišče; *t»l'ne "ac* odpadkou in Stareaa mpirja v peč; dni 'i16 ?°s{ oele srajce več • cc ima v omari svežo; pe'pe^C trosl etnaretnega več- , 1)0 stanovanju, tem-ec » Pepelnik; sob razn»efa»a časopl-iernve? .vsem stanovanju, dolnzf iih ima vedno na H*3K$? ,W,men Pred' V imenu zdravega razvoja naših otrok! Zakasnela razprava z občnega zbora PARTIZANA in drugih klubov v Vidmu- Krškem Morda res zakasnela razprava, vendar če nekaj tišči v prsih, mora na dan. Osem let sodelovanja pri društvu. Iz idealizma. Z veseljem je bila podprta vsaka akcija, vsako delo pri društvu. Delni uspeh smo registrirali tudi v blagajni, ki je narasla celo na 800.000 din! (Leta 1951.) Potem pa je bilo vsega konec. Zemljišče smo -si izbrali za igrišče. Plačali bi ga, zadržki pa so bili v razlastitvi ali ne vem v čem. zgradili bi dam, DOM Partizana . . . Utvara. . . rešitve ni ir. ni bilo . . . Na fizik u it urnem zletu v Ljubljani je društvo sodelovalo z največjim številom udeležencev. Potem pa je bilo vsega konec. Leto za letom manjši saldo. Tu in tam prošnje za pomoč, ki je ni bilo. Na koncu — blagajna je prazna, telovadci brez dresov, športniki kljub vsem zmagam brez sredstev, vaditelji obupani, funkcionarji V skrbeh, brez upanja na kakšno rešitev. In na koncu občni zbor brez diskusije. Posebna objava! — V letu 1961 je občinska zveza za telesno vzgojo Partizanu v Vidmu-Krškemi nakazala 100 tisoč din. Res nekaj nezaslišanega, in vendar prvič nekaj konkretnega — pomoč. Zal slo tisoč ni rešitev za vse, kar ta organizacija koristnega stori za zdravje, za čvrst rod. za našo bodočnost. Toda prvi znaki razumevanja in moralna pomoč — zadoščenje. Torej le nismo delali zaradi svojih kapric in osebnega zadovoljstva! pač pa v korist naše skupnosti! Ti kratki, leto za letom na vsakem občnem zboru ponavljani stavki so končno vendarle prodrli, omajali »mecene«, ki so dolžni skrbeti za naš rod, če smemo v to verjeti. Tako brez koristi se mi je zdela ta diskusija na občnem zboru, ker je bila ponovljena že najmanj desetkrat. Tov. Kebe je dejal: »TVD Partizan ne sme živeti od beračenja .. .«< To so kapljice prepotrebne vode izmučenemu dolgoproga-šu, ki ni verjel, da bo dosegel še kdaj svoj cilj. * * * Tako lep je pogled na zdrava telesa moške telovadne vrste. Presenetljivo lepo izvajajo svoje vaje. Kot struna napete mišice, sposobne prenesti vso težo težkih vaj .. . težkih vsemogočih vplivov v življenju. * * * Moj sin priteče neki dan domov iz šole, ko so zamenjali uro telovadbe z uro spoznavanja prirode: »Očka, jutri bom vprašan telovadbo. Pa kako naj znam, če se nismo ničesar učili! Sploh nismo telovadili . . .« Drugi dan priteče zopet domov: »Očka, vse, kar si mi včeraj pokazal, tnl je prišlo prav. prav to sem bil vprašan: na levo, na desno, predroče-nje, odročenje .. .« »Kakšno oceno si dobil?« »Pel!« Hrbtenička pa se mu sumljivo krivi. . . Tudi šola mu ne daje telesne vzgoje, ker nima možnosti in ker. . . Partizan nima sredstev, da bi za obstoječe potrebe razširil dejavnost. Se za skromen del idealistov ne zmore osnovne »hrane« . . . Glavni zaključek letne skupščine: združitev vseh športnih in telesnovzgojnih organizacij v eno organizacijo z imenom: TVD Partizan - Celulozar, Videm-Krško. Združili se bomo revni z bogatimi — vsaj z izkušnjami. Pionir ponovno uspešen v Kranju V drugem kolu republiške kegljaške lige je Pionir gostoval v soboto in nedeljo v Kranju in Jesenicah. Nastopal je skupno z ljubljartskim Gra-disom, mariborskim Konstruktorjem in Celjem, to je z eki-pemi, ki sodijo v vrh slovenskega kegljanja. Pionirjevi kegljači so ponovno navdušili, saj so v Kranju dosegli izvrsten rezultat 65C6 kegljev (povprečno 813.2) ter premagali Celje za 49 kegljev. Konstruktor za 44, ljubljanski Gradiš pa je bil boljši za 21 kegljev. K tako "obremu rezultatu je pripomogla izenačenost cele ekipe saj je bil najslabši rezultat 783 kegljev. Najboljši posamezniki so bili Rodič 843, Hren 839 ir. Mrzlak 831 kegljev. Slabši rezultat je dosegel Pionir na Jesenicah, kjer je podrl samo 6349 kegljev. Nekaterim članom ekipe ni šlo, ter so povprečno dosegli slabše rezultate kot v Kranju. Tokrat je bil junak dneva Mrzlak Jože. ki je dosegel najboljši rezultat med vsemi štirimi ekipami odličnih 883 kegljev. ze prejšnjo nedeljo je v drugem kolu nastopil tudi Razlag iz Brežic. Tekmoval je v Ljubljani ln dosegel 5994 kegljev. Najboljši posameznik je toil Kuzmin, ki Je dosegel 818 kegljev. Po drugem kolu je Pionir na desetem mestu. Razlag pa je zadnji - dvajseti. V tretjem kolu nastopa Razlag v Kranju ir. na Jesenicah, Pionir pa čez dva tedna v Ljubljani, kjer bo znan tudi končni vrstni red vseh dvajsetih ekip. (en) Na občnem zboru drugega najmočnejšega športnega kolektiva Plavalnega kluba »Celuloza«, ki životari z nekaj več sredstvi in velikimi uspehi, so bile Izrečene enake misli. V nerazcepljenih silah je r.aša moč. To je pribito! Tudi ostale športne organizacije, ki so v glavnem preko istih ljudi povezane s Partizanom ali Plavalnim klubom, bodo brez dvoma za združitev sil in volje. Sredstev ne bo treba združevati, ker jih ni. Tudi prosili Jih ne bomo več, kot je dejal tovariš Kebe, zahtevali jih bomo, v imenu zdravega razvoja naših otrok, v imenu prosperitete našega življenja. Vse skupaj merodajnim v premislek! MAKS POGAČAH Pred pričetkom strelskega ligaškega tekmovanja šahovsko prvenstvo Novega mesta Za prvenstvo Novega mesta so borbe vedno bolj zagrizene, presenečenj pa ne manjka. Tisu nadaljuje z odlično igro in bo na turnirju skoraj gotovo osvojil drugo kategorijo. Dose-daj je izgubil samo partijo proti Skerlj u. Od srečanj favoritov je treba vsekakor omenili lepo zmago Bartolja nad Pen-kom. Bartolj je Penka presenetil že v otvoritvi, ko mu je zaigral ostri lh redko igrani letonskl gambit. V naslednjem kolu je Bartolj proti licu ponovno poizkusil z gambitom, tokrat z budimpeštanskim, vendar ni uspel. De je osvojil celo točko. Presenetljiv je tudi poraz Kranjca s Potrčem, dan poprej pa je Radovanovič s težavo rešil remi s Kranjcem. Po osmem kolu sta neporažena samo še Skerlj in Radova- BALINARJI: predavanje s filmom! V soboto, 10. februarja, bo v Novem mestu zanimivo predavanje s filmom o zadnjem svetovnem prvenstvu, ki je bilo v Italiji. Predavanje organizira Okrajna balinarska zveza skupno z republiško zvezo, zato da bi se balinanje v našem okraju kvalitetno dvignilo in razširilo še v druge kraje Dolenjske. Predavanje bo v kurilnici ob igrišču zcelzničarja ob 19. uri. novic. Zaradi prekinjenih in odloženih partij stanje na tabeli r.i povsem pregledno. Gotovo je le, da bo po odigranih zaostalih partijah na prvem mestu še vedno Skerlj, kateremu se lahko neposredno približata samo Sitar in Tisu. Vrstni red: Skerlj ?,5, Sitar in Tisu 5 in 2 odloženi partiji, Penko 5 (1), Radovanovič 4,5 (2), Bartolj 4 (1), Matjašić 4. Adamič 3,5 (1), lic 3.5, Kranjc 3 (1) i. t. d. Novo mesto : Videm-Krško 5.5:2,5 Prijateljski šahovski dvoboj med ekipama Novega mesta in Vidma-Krškega se je končal z visoko zmago Novomesear.ov, čeprav je Videm-Krško po združitvi s šahovskim društvom Senovo nastopilo v močnejši postavi, kot v prejšnjih dvobojih. V treh partijah so zmagali Novoroeščani, pet partij pa se je končalo neodločeno. Vsi remiji pa so bili rezultati dolgotrajne ln ostre borbe. Podrobni rezultati: skerlj - Ci-zelj remi, Radovanovič — Ce-glar remi, Picek Jure — Levičar remi, Bartolj-Seruca Miha 1:0, Kranjc—Kmetee remi, Tisu—Ri-stič i:0, Gajski-Demač 1:0, Adamič :ir.ž. senica Jože remi (prvoimenovani so Novomeščani). Slavko Sitar Kvalifikacije za ir. zvezno ligo Igralci ni igralke namiznega tenisa novomeškega Partizana so dosegli že tako kvaliteto, da lahko konkurirajo za vstop v zvezno ligaško tekmovanje. Letos so v Beogradu sklenili, da bodo osnovali prvo ln drugo zvezno ligo za članske kombinirane ekipe. V A conj druge zvezne lige bo nastopilo 5 slovenskih ln S hrvatskih ekip. Trije slovenski predstavniki (Iiirija, Fužinar, in Jesenice) so žc določeni, za 4. in i. {lata pa bo v nedeljo, 11. februarja, v Novem mestu (v telovadnici osnovne šole) kvalifikacijsko tekmovanje. Predvideno je, da bodo na kvalifikacijah nastopili: Mladost Iz Kranja, Koper, Maribor ter kočevski in novomeški Partizan. Kot kaže, bosta Maribor in Mladost najresnejša kandidata za vstop v TX zvezno ligo, precej upanja pa ima tudi kombinirana ekipa novmeškega Partizana. Prlcetek tekmovanja bo ob t. uri. Zadnji plenum okrajnega strelskega odbora Novo mesto je razpravljal o ligaškem tekmovanju strelskih družin. Sklenil je, da se (o tekmovanje prične v našem okraju le z nekaterimi družinami. Kljub temu da imajo pravico nastopati vse družine v okraju, je bil okrajni strelski odbor mišljenja, da zaradi tehničnih in predvsem finančnih težav ne more organizirati tekmovanja z vsemi družinami. Družine morajo po pravilniku tekmovanja plačali sodnika same. Tekmovalna komisija pri OSO je vzela v pot'tev za tekmovanje v ligi le 10 družin, za katere računa, da bodo zmagale tekmovalne stroške. Po žrebanju in določanju kol tekmovanja se bo tekmovanje odvijalo po naslednjem redu. 1. kolo — 2. februarja: SD Železničar : SD 13 Maj, SD Pionir : SD Celuloza. SD Milan Majcen : SD Metlika, SD Novoles : SD Boris Kidrič - Senovo, SD Trebnje : SD Svoboda-Kanižarica. t. kolo — S. februarja: SD 13. Maj : SD Pionir, SD Celuloza : SD Milan Majcen, SD Metlika : SD Novoles, SD Boris Kidrič : SD Trebnje, SD železničar : SD Svoboda — Kanižarica. 3. kolo - 14. februarja: SL Milan Majcen : SD 13. maj. SD Novoles : SD Celuloza, SD Trebnje : SD Metlika. SD Svoboda - Kanižarica : SD Boris Kidrič. SD Pionir : SD železničar. 4. kolo - 18. februarja: SD 13. maj : SD Novoles, SD Celuloza: SD Trebnje, SD Svoboda - Kanižarica: SD Metiika, SD Pionir: SD Milan Majcen. SD Boris Kidrič : SD' železničar. 3. kolo - 23. februarja: SD Trebnje : SD 13. maj. SD Svoboda — Kanižarica : SD Celuloza, SD Boris Kidrič : SD Metlika, SD Milan Majcen : SD Železničar, SD Novoles : SD Pionir. 6. kolo — z. marca: SD 13. maj : SD Svoboda — Kanižarica, SD 2elezničar: SD Metlika, SD Milan Majcen: SD Nc-^ voles, SD Celuloza: SD Boris Kidrič- Senovo, SD' Pionir: SE Trebnje. 7. kolo - J. marca: SD Pionir: SD Boris Kidrič — Seno- vo. SD Novoles : SD Trebnje, SD .železničar : SD Celuloza,-SD Milan Majcen : SD Svoboda — Kanižarica, SD 13. maj ; SD Metlika. 8. kolo - 16. marca: SD Boris Kidrič : SD 13. maj, SD Trebnje: SD Milan Majcen, SD Železničar: SD Novoles, SD Metlika : SD Celuloza, SD'Svoboda -Kanižarica : SD Pionir. 9. kolo - 23. marca: SD Metlika : SD Pionir, SD Svoboda -Kanižarica : SD Novoles, SD Trebnje : SD Železničar, SD Boris Kidrič - Senovo: SD Milan Majcen, SD Celuloza: SD 13. maj. Če bodo še ostale strelske družine pripravljene tekmovati ter plačati stroške za sodnika (100 din na uro), bo tekmovalna komisija določila še drugo grupo in izvedla žrebanje parov. M. S. Rezultati prvega kola SD »13. MAJ« (ONZ) : SD ŽELEZNIČAR 2:0 (1457:1420); SD PIONIR : SD CELULOZA 2:0 (1694:1693); SD NOVOLES : SD BORIS KIDRIČ 2:0 (1359:0); SD METLIKA : SD MILAN MAJCEN 2:0 (1141:0); SD SVOBODA KANI2AR. : SD TREBNJE 2:0 (1429:0). VRSTNI RED I. KOLA 1. SD »PIONIR« 2 točki in 1C94 krogov, 2. SD »13. MAJ« 2 točki in 1475 krogov. S. SD SVOBODA KAN. 2 točki ln 1429 krogov, 4. SD NOVOLES 2 točki in 1339 krogov, 3. SD METLIKA 2 točki in 1141 krogov, 6. SD CELULOZA 0 točk in 1693 krogov, 7. SD ŽELEZNIČAR 9 točk in 1420 krogov, 8.-10. SD MILAN MAJCEN 0 točk in 0 krgov, SD BORIS KIDRIČ 0 točk in 0 krogov. SD TREBNJE 0 točk in o krogov. Uspeh Pionirjevih strelcev V okviru okrajne streLske lige je dosegla desetčlanska ekipa Pionirja rezultat 1692 kro-, gov. Posamezniki pa so dosegli naslednje rezultate: Kos 183; Zidanek 175. Košir 171. Filipčic ln Seple 170. Knap in Kopina 168. Dežman 166. Ribič 164 in Wenltar 149. DOLENJSKI LIST 1*5 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 8. febr.: Janez Petek, 9. febr.: Polona Sobota, 10. febr.: Dušan Nedelja, 11. febr.: Zvczdana Ponedeljek, 12. febr.: Damijan Torek, 13. febr.: Katarina Sreda, 14. febr.: Valentin Črnomelj: 9. in 11. febr. ital. barvni film »Herkules«, 13. in 14. febr. češki film »Volčja Jama«. Dol. Toplice; io. In 11. febr. ameriški barvni film »Tetovirana roža«. Kostanjevica: 11. febr. ameriški barvni film »Zbogom orožje«. Metlika: 10. in 11. febr. ameriški film »Zlata trobenta«, 14. febr. angleški film »Dnevnik Ane Frank«. Novo mesto »Krka«; od 9. do 12. febr. ameriški barvni film »Zadnji vlak iz Gun Pilila«, od 13. do 15. febr. ncimški film »Tuja žena«. Novo mesto — Dom JLA: od B. do 11. febr. sovjetski film »Cisto nebo«, od 12. do 14. febr. nemški film »Zadnji bo prvi«. Trebnje; 10. in 11, febr. jugoslovanski film »Osma vrata«, predstava v soboto ob 19. uri ln v nedeljo ob 14, 16 in 18.30, 14. febr. angleški film »Veliko pričakovanje«, predstava v sredo ob 19. uri. PRODAM moderen malo rabljen otroški voziček. Dular, Smthelska 7, Novo mesto. PRODAM Vespo ali zamenjam za moped. Naslov v upravi lista (179-62). ENOSTANO VANJSKO HlSO z gospodarskim poslopjem in vrtom na Gomili prodam. Informacije: Gomila 6, p. Mirna. SLUŽBO dobi fant, vojaščine prost. More, Novo mesto, Muzejska 4. V NAJEM ODDAM hišo z gospodarskim poslopjem in vinogradom. Zaposlitev v bližini. Informacije: Jerič. Mali vrh 7, p. Mirna peč. ja je bilo rojenih 18 dečkov ir. 12 deklic. Poročili so se: Janez Rozen-berger, mizar iz Crmošnjic, in Štefanija Klobučar, delavka z Verduna; Anton Jakše, delavec z Rakovnika, in Ivka Martlnče-vič-Kramarlč, delavka iz Ivanj-cev; Anton Kastrevc, delavec iz Vel. Bučne vasi, in Frančiška Klobučar, poljedelka z Bo-rlčevega; Stanislav Kralj, kmet iz Sel pri Zajčjem vrhu, in Re-zika Radovičevič, poljedelka iz Mihovca; Vincenc Klobučar, delavec z Verduna, in Terezija Sega, delavka iz Vel. Orehka; Libero Pribac, delavec iz Trsta, in Marija Barborič, gospodinja iz Zihcvega sela. Umrla jc Frančiška Radako-vič, gospodinja iz Reštovega, stara 38 let. Ob bridki izgubi dragega moža, očeta IVANA IIRAPOTA iz Stranske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Prisrčna hvala vsemi Žalujoča žena, sin in ostalo sorodstvo. GRADASKI MATIČNI URAD SPOROČA Januarja Je bila rojena 1 deklica. Poročila sta se: Ludvik Sepa-hex, poljedelec iz Coklavce, in Ana Rus, poljedelka iz Gor. Dobra vic. Umrl je Janez Rakar, posestnik iz Gradca. METLIŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Od 27. Januarja do 1. februarja nI bilo rojstev. Poročila sta se; Jože Broda-rlč, šofer iz Bereče vasi, lr.' Martina Cajnar, učiteljica z Dol. Suhorja. Smrti ni bilo. VINISKI MATIČNI URAD SPOROČA Januarja sta bila izven bolnišnice rojena dva dečka. Poročili so se; Leopold Pu-hclc, mizarski pomočnik z Gor. Suhorja, in Ana Kuzma, kme-tovalka iz Pustega gradca; Miroslav Jaketič, kmetovalec, in Kristina Balkovcc, kmetovalka, oba iz Zilj. Umrli so: Štefan Brajdič iz Nove Lipe, star 77 let; Frančiška Lovšlr: iz Vinice, stara 94 let; Mihael Mukavec z Brega, Star 85 let; Marija Spehar iz Speharjev, stara 65 let, in Eli- zabeta Gračan iz Kovačjega grada, stara 64 let. BREŽIŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Januarja ni bilo rojstev izven bolnice. Poročili so sc: Eimil Seiko, krojač iz Brežic ,in Marija Kra-varič, krojaška pomočnica iz Drcšinje vasi; Alojz Volčanšek, ključavničar iz Kanade, in Terezija Habinc, poljedelka iz Za-kota; Alojz Valenčak, trgovski pomočnik iz Brezine, in Danica Turnšek, uslužbenka iz Zakota. Umrli so: Ivan Godler, čevljar iz Crnca, star 69 let; Franc Hervol, užitkar i/. Bukoška, star 86 let; Martin Rihtarič. kmet iz Sentlenarta, star 84 let; Franc Novoselc, upokojenec i/. Brezine, star 66 let; Antonija Žerjav, užitkarica iz Brezine, stara 79 let. BOSTANJSKI MATIČNI URAD SPOROČA Januarja nI bilo na območju tukajšnjega matičnega urada ne rojstev ne porok. Umrli sta: Marija Kukec, gospodinja iz Križa, stara 68 let, in Ana Suhodolčan, upokojenka iz Križa, stara 74 let. NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Od 2». januarja do 5. februar- BORCEM XV. BELOKRANJSKE BRIGADE! V letu 1963 bo 20. obletnica ustanovitve XV. belokranjske brigade. Prosim vse preživele borce, da mi sporočijo: podatke o prihodu v brigado (datum), koliko časa so bili v brigadi, funkcije, ki so jih Imeli, skratka vse, kar je v zvezi s XV. brigado. Prosim tudi za imena tovarišev, ki se jih spominjate. Po možnosti priložite fotografijo in dokumente, ki jih hranite. To vam bomo vrnili, potrebujemo pa za podatke v dokumentarni knjigi, ki naj bi izšla ob obletnici ustanovitve te brigade. Pišite na naslov: Rudi Pušenjak-Uragan, Mokro polje 5, p. Šentjernej pri Novem mestu. SPORED RADIO LJUBLJANA Vsa kdan: poročila ob 2.05. 6.00, 7.00 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00, PETEK, 9. FEBRUARJA: 8.05 Popevke se vrstijo — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 11.00 Slovenske narodne v zborovski priredbi — 12.05 Veseli planšarji — 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. France Ločniškar: Znanstvena dognanja v prašičereji — 13.30 Kvintet bratov Avsenilc — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 13.45 Jezikovni pogovori - 17.03 Portreti lz stare italijanske glasbe - 18.10 Pesmi in plesi iz Kaitija — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.30 Glasbeno kramljanj« - 21.00 Veseli ritmi - 21.13 Oddaja o morju in pomorščakih — 23.05 Plesna glasba. SOBOTA, 10. FEBRUARJA: 8.05 Poštarčeac v mladinski glasbeni redakciji - 8.55 Radijska fota za nižjo stopnjo - 9.23 Iz Verdijeve Traviate — 11.13 Angleščina za mladino — 12.03 Slovenske narodne poje Roman Pctrovćic - 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Tone Zore: Najvaž- nejše akcije v živinoreji — 13.30 Pevca Marijana Deržaj in Stane Menelnl — 15.25 Majhni zabavni ansambli — 17.05 Gremo v kino — 19.05 Z glasbo gre vse bolje — 20.00 Po domače v veder sobotni večer — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naš izseljence. NEDELJA, 11. FEBRUARJA: 8.00 Mladinska radijska Igra -9.05 Z zabavno glasbo v novi teden - 10.00 Se pomnite, tovariši... Stane Kotnik: Srečanje s »Crno roko« — 10.30 Matineja v folklornem tonu - 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Pojjoldne ob radijskem sprejemniku — 17.15 Radijska Igra »Zabrisani sledmi« — 18.13 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 18.30 Športno popoldne — 20.00 Izberite melodijo tedna! — 22.15 To in ono — vse za vas — 23.05 Plesna glasba in popevke. PONEDELJEK, 12. FEBRUARJA: 8.05 Radi bi vas zabavali — 8.35 Za mlade radovedneže — 13.15 Radijska kmečka univerza Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Levičar iz Vel. Trna — deklico, Ivica Gorenc z Rake — dečka, Zinka Znidaršič iz Ljubljane — dečka, Marija Furar iz Smalčje vasi — dečka, Rozalija Pust iz Jelš — dečka, Angela Brajer iz Ločne — deklico, Anica Krama-rič iz Stare Lipe — dve deklici. Marija Grandljič iz Mirne peči — deklico, Marija Kukman iz Cegelnice — deklico, Marija Klobučar iz. Stopič — dečka, Frančiška Zakrajšek s Homa — deklico, Danica Golež iz Metliki? — deklico, Slavka Maleševac lz Mirne peči — deklico, Marija . Pust z Rožnega vrha — deklico, Anica Ješelnik iz Stare cerkve '— dečka, Martina Simc iz Irčc vasi - deklico, Boja Trampuž iz Otočca — deklico, Marija Pavlinič iz Črnomlja — deklico. Cvetka Martinše kiz Kanižarice — dečka. Marija Kerin iz Mekot — dečka, Jožefa Kočijaž z Vr-hovega — dečka, Marija Bašelj lz Gor. Kamenja — dečka, Anica Maver z Vrtače — dečka, Marija Kotar iz Spod. Vodal — dečka. Ana Barič iz Nove Lipe — deklico. Pepca Kulevic iz Podgrada — dečka, Terezija Plut iz Vidošičev — deklico, Ljudmila Kranjc z Rake — de- čka, Anica Seničar iz Mačkov-ca — dečka, Martina Godec \l Gotne vasi — deklico, Marija Cvetan iz Cerovca — deklico, Zlata Hajsan z Jezera - dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Lavrencija Gregi iz Stare vasi — deklico, Marica Ivanu!1 iz Prosinca — deklico, Terezija Cirnski iz Prilip — dečka, Zdenka Debo-govič iz Trstenika — dečka, Zdenka Pasarič iz Zaprešiča — deklico. Marija Tašič iz Zupe-če vasi — deklico, Mira Bogovič iz Prosinca — dečka, Marija Merslavič iz Mosteca — deklico, Terezija Omerzo iz Videm-Krškega — deklico, Vera Vr-stovšek z Malega vrha — deklico, Krista Barbič lz Vldem-Krškega — dečka in Marija De-renda iz Sentlenarta — deklico. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Zdravko Hribar, sin šoferja iz Kočevja, je padel z balkona in si poškodoval glavo in obe roki. Julka Grebene, gospodinja s Trebei-nega, je padla in si poškodovala levo nogo. Franc Alegro, kmet iz Gunt, je pri delu v gozdu padel in si poškodoval glavo. Mirko Jancžič, sin čevljarja iz Hrastulj, je padel s kozolca in si poškodoval glavo ln desno nogo. Alojz Knez, delavec iz Zg. Vodal, je padel in si poškodoval levo nogo. Ano Juršič, gospodinjo iz Iglenika, je mož pretepel lr. jI poškodoval glavo. Marija Šuštar, delavka iz Rudnika, si je pri delu poškodovala prste desne roke. Janez Žagar, delavce iz Gor. Sure vasi, se je na peči opekel. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so v brežiški srečili in iskali pomoči v brežiški bolnici: Štefan Grilc, rudar s Senovega, si je pri padcu poškodoval desno roko. Štefan Bogovič, delavec iz Savskega Marofa, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. OBJAVE — RAZPISI Razpis kmetijskega posestva »BARJE« Kmetijsko posestvo »Barje«, obrat Verd pri Vrhniki, trprej-me v stalno zaposlitev DVA DELAVCA za krmljenje živine. Stanovanje je na razpolago. — Nastop službe takoj aH po dogovoru. — Zaželen Je zakonski par. Razpis Gostinskega podjetja Žužemberk GOSTINSKO PODJETJE ŽUŽEMBERK išče kvalificirano ali polkvalifici-rano KUHARICO, veščo kuhe v gostinskih obratih. Samsko stanovanje zagotovljeno. Plača po pravilniku. Ponudbe pošljite na upravo podjetja! Nastop službe takoj aH po dogovoru. Razpis o prodaji inventarja v novomeški bolnišnici SPLOŠNA BOLNIŠNICA V NOVEM MESTU odprodaja zaradi reorganizacije na ekonomiji in prevzemnem parku: gumi voz iii dva srednjetežka voza več sani razne teže kosilnico čistilnik za žito - pajtelj več raznovrstnih plugov in bran — Evgen Arčon: Ekološki ir. ekonomski pogoji za proizvodnjo češenj - 14.00 Zvočni kaleidoskop - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 7.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe — 18.10 Tega ne slišite vsak dan - 18.43 Hadij- ' ska univerza: Tehnika se uči od živali — 20.10 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 Glasbena skrinja — 23.03 Plesni orkester RTV Ljubljana. TOREK, 13. FEBRUARJA: 8.05 Ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.23 Spored opernih arij z našimi pevci — 10.15 Izberite melodijo tedna! — 11.15 Utrjujte svojo angleščino — 12.05 Trio Avgusta Stanka - 12.15 Kmetijski nasveti - Emil Gabrovšek: Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi po kmetijskih zadrugah — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.30 V torek na svidenje! — 17.05 Ura Beethovnovo glasbe - 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe - 19.05 Velliki zabavni orkestri tega tedna — 20.30 Radijska igra »Primer Mihaela Zazmerom« — 23.20 Plesna glasba in popevke. SREDA, U. FEBRUARJA: 8.05 Malo giasl>cnc astronomije — UPRAVNI ODBOR Belokranjske železolivarne in strojne tovarne »BELT« — ČRNOMELJ razpisuje delovno mesto VODJE TEHNIČNEGA • SEKTORJA Pogoji: diplomiran strojni ali metalurški inženir z najmanj 8-letno prakso na vodilnih delovnih mestih. Stanovanje zagotovljeno, osebni dohodek po dogovoru; selitvene stroške poravna gospodarska organizacija. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom sprejemamo do zaključitve razpisa. Razpis bo zaključen 15. dan po zadnji objavi v dnevnem časopisju. Upravni odbor »BELT« dva konja z opremu kotel za žganjekuho več sodov od 80 do 1200 1 nekaj bencinskih in električnih motorjev telefonske centrale Schranck. Razen navedenega je v prodaji razno orodje in posoda. Odprodaja bo 12. februarja ob 8. uri na ekonomiji bolnišnice v Kandiji. Prednost nakupa imajo zadruge, državna posestva, podjetja in ustanove, po 10. uri pa vsi ostali interesenti. Razpis o prodaji avtomobilov PREHRAMBENA INDUSTRIJA »BELSAD«. V ČRNOMLJU proda dva osebna avtomobila: osebni avtomobil FIAT 1100, tip 1938 osebni avtomobil znamke RE-CORD OLYMPIA 1953. Licitacija bo 15. februarja 1962 za gospodarske organizacije in ustanove do 14. ure, od takrat dalje pa bodo lahko kupovali tudi zasebniki. Razpis novomeške KERAMIKE Delavski svet podjetja »Keramika« v Novem mestu razpisuje mesto RAČUNOVODJE ali RACUNOVODKINJE. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ali osebne ponudbe na upravo podjetja. 8.33 Pisani svet pravljic in 5-godb — 11.23 Zabavni vrtiljak vr-.ega za vsakogar — 12.15 Radijska kmečka undverza — Jože Kregar: Črpanje vode in kroženje v rastlini — 13.50 Koroške narodne v priredbi Luka Kra-molca - 14.05 Radijska š-ola za srednjo stopnjo — 13.20 Pri .skladatelju Vilku Ukmarju — 17.05 Šoferjem na pot — 18.45 Ljudski parlament — 19.03 Od polke do calypsa — 20.00 Mali koncert zabavnega orkestra RTV Zagreb — 21.00 Naš variete — 22.13 Po svetu jazza — 23.03 Sodobna glasba z obeh strani Atlantika. ČETRTEK, 15. FEBRUARJA: 8.20 Orkester Mantovani — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Slovenske popevke — 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 11.30 Pri starih čeških mojstrih - 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Korošec: »Na kaj moramo paziti pri setvi detelj in travnih deteajln« - 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.50 Majhni zabavni ansambli — 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Turistična oddaja — 17.03 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Kulturna kronika — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 23.03 Plesna glasba. NESREČE Z BLATNE CESTE V JAREK 28. januarja se je v Dobruški vasi z osebnim avtomobilom prevrnil Dobromir Vajda iz Zagreba. Ko se je izognil parkiranemu vozilu, ga je z blatne ceste zaneslo v cestni jarek. Skod je 60.000 din. SPOLZKA CESTA V GOTNI VASI Avgust Hrast lz Grosuplja se je 29. januarja dopoldne z osebnim avtomobilom pripeljal po cesti v Gotni vasi in se na spolzki cesti zaletel v vprežnl voz. Voznik vprežnega voza Anton Stih lz Gotne vasi ni vozil pravilno. Na obeh vozilih je za 40 tisočakov škode. TRIKRAT V POLJANSKEM KLANCU 30. januarja Je voznik osebnega avtomobila Janko Slabe iz Ljubljane pripeljal po avtomobilski cesti na poljanski klanec. Ko je srečaval osebni avtomobil z voznikom Leopoldom Mezom iz Ljubljane, ki je vlekel za seboj neko pokvarjeno vozilo, je tik za njim pripeljalo osebno vozilo z italijansko državljanko Branko Agnclctto iz Trsta. Italijanska državljanka je zavrla, nakar jo je zaneslo v Slabetovo vozilo. Na vseh avtomobilih Je za 140.000 dinarjev škode. ZASNEŽENA CESTA V GMAJNI 1. februarja sta se na zasneženi cesti IH. reda v Gmajni pri srečanju poškodovala »Kremenov« tovornjak in avtobus podjetja »Gorjanci«. Na avtobusu je škode za 10 tisočakov. PREOZKA CESTA IN NEPREGLEDEN ZAVOJ 2. februarja sta se pri Zaloki srečala tovornjak, ki ga je vozil Karel Antončič iz Irce vasi, In avtobus, ki ga je šofiral Anton Mausar, tudi iz Irce vasi. Do nesreče, ki je veljala obe vozili 80.000 din, je prLšlo na zasneženi in preozki cesti na nepreglednem ovinku v gozdu. PREKUCLJAJ V ZAVOJU 2. februarja zjutraj je prišlo na avtomobilski cesti pri Medved jeku do lažje nesreče. Anton Matjažič iz Ljubljane Je hotel v ovinku prehiteti tovornjak s prikolico. V tistem trenutku Je iz nasprotne strani pripeljal avtobus. Matjažič Je zavrl, na poledeneli cesti pa ga je zaneslo na cestni obronek, kjer se je vozilo prevrnilo. Škode je za 50.000 din. NE VOZI TIK ZA DRUGIM VOZILOM! Pri Dobruški vasi se je 3. februarja Miloš Rozin iz Zagreba z osebnim avtomobilom zaletel v osebno vozilo Jaroslava Pa-lovčka, ki je vozil pred nji'in in nenadoma ustavil na avtomobilski cesti. Na obeh vozilih je škode za 110.000 din. GOSENIC AR—VLAČILEC POGOREL V noči med 2. In 3. februarjem je na Pendirjevki na Gorjancih zgorel gosenlčar—vlačilec za hlodovino. Kakor so zvedeli, je Franc Sašek, ki je s strojem upravljal, zvečer kuril poleg vlačilca, da bi mu potem laže vžgal motor. Preden Je odšel v barako, pa ognja ni pogasil, zato se je goseničar vžgal. PADEL JE POD VLAK 3. februarja je potniški vlak povozil 23-letnega Muharcma Puškarja, ki je bil doma nekje iz Bosne, stanoval pa Je v Ljubljani. Ponesrečenemu so kolesa odrezala obe nogi pod kolenom. Domnevajo, da je Puškar med vožnjo preskakoval iz vagona v vagon in padel. Zdaj se zdravi v brežiški bolnišnici. TRČENJE V SENTLENARTU PRI BREŽICAH 3. februarja sta se pri srečanju na žleznlškem prehodu zaletela z osebnimi vozili Ferdo Dobravec iz Ljubljane in Jože Pintcrič iz Arnovih sel. Na vozilih je za okrog 50.000 dinarjev škode. Pozdravite svojce v tujini z Dolenjskim listom! -Hvaležni vam bodo za pozornost! SPOSOBNO PRODAJALKO ŽIVILSKE STROKE : išče prodajalna »DELIKATESA" V NOVEM MESTU Plača po učinku. — Na-1 »top službe po dogovoru. Prosilke naj se osebno predstavijo v prodajalni »DelikatesaV, Glavni trg 14 TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ NOVO MESTO razpisuje delovno mesto strokovnega tajnika za blagovni promet Pogoji: diplomiran ekonomist ali srednješolska izobrazba in 5 let prakse ali: nižješolska izobrazba in 8 let prakse na poslo-vodskih ali vodilnih mestih v trgovski stroki. • Prijave pošljite na OTZ Novo mesto do 15. februarja 1962. DOLENJSKI LIST LASTNIKI LN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL ln Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnlk, Inž. Davorin Gros, inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovič ln Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik), Miloš Jakopec. Drago Kastelic in Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev - Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 dinarjev -Tekoči račun pri podr. Narodne banke v Novem mestu 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto Glavni trg 3 (vhod lz Dilančeve ulice) -Poštni predal: Novo mesto 33 - TELEFON štev. 127 -Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje -DELO« v Ljubljani.