Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
Telephone: CHelwe 3-1242
NARODA 4*
V ::
__ ml
V«C KOT
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
1Mb. 194§ at the Fo«t Office at New
N. 1U under Act W 0mtgnm Man* trd, «7».
MA DAK DOBIVATI A
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA ITOI DOM OhimM NIM mMJ !■ pranfluv).	AA
Čitajte, kar Vm wnhrti «1,
No. 245 — Stev, 245
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 16, 1941 —TOREK, 16. DECEMBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XL1X.
PODATKI 0 NAPADU NA PEARL HARBOR
MORNARIŠKI TAJNIK KNOX JE DAL CAS-NIKARJEM OCENO ŠKODE IN 2RTEV NA
HAVAJSKEM OTOKU OAHU
•
M on lanski tajnik Knox so je prejšnji .teden / aeropla-nom odpeljal ua Havajsko otoke, da se osebno prepriča o po-bledicah jajxmskega napada iz zraka in z morja na llaviaj-s'ke otoke in posebno na i»rist:iniš«'i Pearl tiaibor in lionolu-hi in ko se je v nedeljo "zvečer vrnil v Washington, je časnikarskim poročevalcem povedal, da ameriške l>ojne ladje niso bile na straži za kak sovražni napad in je priznal, da je pacifiško brodovje izgubilo okJopnieo Arizona. Naj&iujši U-darec je bila iaguba 91 ^Ustnikov in	mornarjev j ranjenih
]>a je 'bilo t>3(i mož.
A' tem številu ni»o ušteti civilisti, ki so bili ubiti ali jx>-bk odo v« ni vsled napada japonskih iKMirbnifcov.
Knox je rekel, da je Japonska s svojim nenadnim napadom na Pearl Harbor hotela uničUti pacifično brodovje Zdnrže-nili držav, še (predno se je prav a vojna pričela. Po napadu so vLsoki japonski mornariški častniki razglasili, da je bi Ta pri napadu na Pearl Harbor uničena ameriška premoč na Pacifiku.
Knox, je povedal, da ameriška armada in mornarica na Havajskih otolkih nista bili "na straži proti nepričakovanemu napadu,'' in so bile vsled tega iz^u'be velike. Ko ]>h se je napad pričet, so se ameriški vojaki in mornarji hrabro Ibojevali in bojne todje so "Iti ko j pireCle zasleJTovftK Sovražnika^ Rno* je rekel, da ko ameriške bojne ladje Jia morju ter skušajo priti v <h iko s sovražnimi ladjami.
Japonci so potopili v Pearl Harboru ob času napada oklo-linico Arizona, rušilec (Vissin, Downe in Shaw, ladjo za j>ola-ganje min Ogla 1 a in vežbalno ladjo P t ali; (»klopnim Oklahoma je bila tako poškodovana, da se je nagnila na sitran. Nekaj manjših ladij pa je bilo poškodovanih.
Kot je rekel Knox, so pri tem napadu Japonci izgubili tri podmornice in 41 aeroplanov.
Knox je dalje rekel, da so Japonci zato dosegli tako velik Ufepeth, ker jim je prišla pomoč od domačinov: Rekel je, da je havajska peta kolona storila največ, razun norveške pete kolone. Toda peti kolonisti so bili kmalu polovljeni in poslani v zapore. Na Havajskih otokih je mnogo Japoncev, ki pa so l)ili tam rojeni in zato ameriški dižavljani.
Včeraj je j*a Armadni urad naznanil, da je armada izgubila f>ri tem napftdu 169 častnikov in vojakov. — iSkupno torej znani jo izgulbe mornarice in armade 2,897 oseb.
V napadu na Havajo so izgubili Japonci 41 aeroplanov in tri podjnoruice.
Napada gc je udeležilo več kot 130 ja']>oiisrkUt bonJbnikov.
NITI EN JAPONEC NI STOPIL NA LUZON
V AlatiLio je prišlo poročilo o tridnevni bkki na Lingayeu obrežju, 110 milj severozapa-dno od (Manile, kjer je bilo u-Jiičenih 154 japonskih motornih čolnov z vo jaki.
Polkovnik, ki poveljuje A-uierikancem in Filipiitcem je
-.poročil. da so sc prvi motorni čolni prikazali v sredo zvečer —naštel jih je 154 — Ameri-
kauci so počakaE. d« so se približali obrežju, nakar so pričeli nanje streljati s topovi. V kratkem času sQ bili skoro vsi čolni razbiti.
---jr
Ruska sibirska arqiada
Japonska je sedaj na istem stalHftCU'kot je brila Francija predno je Italija stopila v vojno. — Močna ruska armada je na sibirski meji. — Vladivostok je samo 600 milj od Tokio. — Rusija ima premoč v zraku v Aziji.
Kitsi drže danes JajKMisko nu zelo neprijetnem stališču. Oba naroda sta uradno v miru. In to se bo mogoče tudi nadaljevalo. V tem oziru Rusija ne reče lie "da", ne "ne". Toda v sotftvro je" novi >«niskP jw*s3infk v Waebiugtonu, Maksim IM-vinov, zagotovil, da se Rusija bori z Združenimi državami in Anglijo za skupno stvar.
Kakoršen stalež Zavzema Rusiji, ne more biti vseeno no-benemu Ja]K>n<*u, kajti Japon-ska se sedaj 5x>ri na treh fron- j tali: na Kitajskem, na Filipinih in na Malajskem f>olotoku. Tem nto n j pa morejo biti mirni Japonci, ker imajo Ruti še poravnati z Japonsko svoj stali dolg— ponižanje jh> rusko-j japonski vojni leta 1904.
l)okler stoji Rusija ob njeni meji, preti Japonski velika nevarnost, kajti z ruskih letališč imajo bombniki samo <WM) milj do Tokija. In dokler obstoji ta nevarnost, mora imeti Jaj>on-ska pripravljenih dovolj aeroplanov in dovolj močno larma-do, da odbije vsa': ruski napad. A'ko bi sovražni bombniki dosegli katerokoli jaj ionsko mesto, ki so večinoma "Zgflaje-im iz lesa, bi bila |>ovzročena škoda nepreračunijiva.
Japonska se nahaja v istem j)oložaju, kot :-e je nahajala
Francija, predno je Italija stopila v vojno, ko .je s'kočila Franciji za hrbet, i A ko Rusija stopi v vojno na
Pacifiku, tedaj se prav lahko zgodi, da bodo ruski aeroplani nepričakovano napadli japonske otoke, kot so Japonci »a-pauli Pearl ILirbpr na llavaj skein "otočju. Alio gre Hnsija v vojno z JaijKmsko, tedaj bo zaključen obroč okoli japonskega ce^l'irstva, vsled česar bo na '.elo velikem dobičku ameriško-angleŠka fronta.
ZMANJŠANJE
AVTOMOBILSKE
PRODUKCIJE
Trad produkcijske uprave je prejšnji teden odredil teme-J ljito skrčenje produkcije (potniških avtomobilov. Ze -/a mesec september j«' bila produkcija precej skrčena, za. mesec januar bo pa še za nadaljnih 2~> o<I>tot"kov. Skupno skrčenje bo znašdo potemtakem 7."> o<l-stotkov.
Za mesec jiinuar je bilo določenih nekaj nad -<X> tiso«" potniških kar. izdelali jih bodo pa komaj tftotisoč.
Xotranj* tajnik Ickeis je o-|K>zoril urad produk<-ijske u-prave, da bo za-čelo že priborili je leto resno primanjkovati električnega toka. Zirraditi ho tri-ba več novih elektrarn in nekatere sedanje povečati, da vojna iprodukeija ne 'bo prizadeta.
Alfred Sloan, Jr., predsednik General Motors korj>ora-cije je izjavil, da je njegova fkor po racija meseca novembra A' petih niunicijskih ]vanogah proilucirala znatno več kot je bilo po načrtih določeno. --—JC&wporn*ij»'4nm-a> milijonov dolarjev vojnih naročil. Izdeluje krojne puške, Dieselove motorje, lafete za topove in granate.
Rusi zasledujejo Nemce
Rdeča armada je pognala 100 nemških divizij v umik. — Rusi aktivni na vseh frontah.
Rdeča anuftda je včeraj zavzela Klin, 51 milj severo-zatpu-dtio od Moskve; poleg tega je bilo v "uničevalni vojni," ki se razterza od Le n i ng r<i da tio Azov.skega morja, ubitih na tisoče Nemcev in R-usi so zopet, zasedli .">^7 vasi in trgov.
"The London Daily Mail" prinaša h Stock holm a uročilo, ki pravi, da se na celi fronti umika okoli HH> nemških divizij — 1,500,000 mož — v velikem Miežnem viharju in po snežnih zametih, ki so ce!o fronto f>d Leningrada do Ta-gontog«av izpremenili v " pekel."
Rusi napredujejo tudi okoli Volliova. jugovzhodno od Ive-ningrada in na Krimu, k.}er jmj-sadka iz Sebastopola potiskfci Xemee nazaj proti Balada vi.
I>a očistijo Leningrad-Mo--kva železniško progo Nemcev, so Rusi pričeli obkoljevati Xe-mve severno <xl Valdajske-ga pogorja ter :so uničili 39. nemški kor. Ubitih in ranjenih je bilo 20,000 Netneev.
Ostali del nemške armade beži proti jugu v namenu, da se združi z močno nemš*ko armado, ki se nasfanja na Ihnen je-Iz^ro, toda na to armado že pritiska druga ruska (armad z ju-ga.
Na severnem koncu tronte pri Leningi^adu so Rusi pričeli prodirati iz Tosne poti jugoza-patin. Te opeiiacije imajo namen pregnati Nemce s prednjih postojank, ki 6o jih držali dva meseca.
"Daljni Iztok" nima več prostora v jap. besednjaku
Japonski informacijski urad je časuikom naročil, da naj nehajo rabiti 4>estx!o "Kjokuto", kar pomeni Daljni Iztok,
Urad. pravi, "da j«1 japonska vlada mnenja, da bo ta izraz v bližnji ixulocuosti )>opolnonia izginil.
Izraz Kijokuto so Japonci vizeli v prestavi iz angleškega jezika pred 70 leti. Tedaj-so tudi .lapoitci bili mnenju, da je Anglija središče svetovnega reda. Ker pa je os išče }wjstavi-lo na svetu nov red. mora tedaj biti izrae "Daljni lz>tok" v japonskem jeziku opuščen.
A ko Rusija nepričakovano vdiri na Jay>oih?ko, ko je Ja-jponska zapletena v vojne o|>e-racije, ki se vlečejo um tisoče milj na suhem in na morju, te-(.laj lio močna ruskii sibirska armada popolnoma iprevrgla japonske vojne načrte in bo morala iz ofenzive preiti v de-f en živo.
Ruska armada v Sibiriji, je bila mnogo močnejša kot pa jHinvka, dokler ni cnlšlo nekaj divizij na evropsko -bojišče. Vojaki so vsi izvrstno "tz vež bani in Japoncem je iznano njih .sposobnost v vojevanju.
Toda ruska, zračna sila je močnejši <h1 jaj>otiske. Japonska je sedaj svoje najboljše aeroplane in tudi nekaj vojakov fxnslala na ilruga bojišča, vsled česar je v primeri z rusko oboroženo silo v Sibiriji ob tem času zelo slaba.
Največja nevarnost »i Jji-ponsko pa je Vladivostok, kjer ima Rudija močno vojno bro-dovje in veliko letališče. In v .primeri s Filipini, je Vladivostok mnogo bližji Japonskim otokom in glavnemu mestu To-kiju.
ZASEDBA VAŽNEGA MATERUALA
Vlada se sme iz privatnih zalog založiti z mate-rijalom, ki ga potrebuje za vojno produkcijo. Omejena produkcija *'tajerjev*\
Vojna propaganda
Washingtonska vkula je danes v vojno propagandne namene objavila prvo karikaturo, ki predstavlja |»et nemških vojakov, ki kislih obrazov drže v rok.di note in po jejo:
Urad produkcijsko uprave je že sestavil načrte, po katerih -l>o v slučaju potrebe rekvi-riral v privatni lastnini se nahajajoči materija 1, ki ga rabi vlada za vojno »produkcijo.
Naloga je poverjena posebnemu oddelku, ki mu načeluje TS? 'jfti^f.—H - v iu . ^
Yj*\\ se, da bodo privatniki kmalu prisiljeni izročiti vkidi vse zaloge kavčuga, cina, kroma, mangana in drugih strateško važnih surovin, prihajajočih z Daljnega iztoka.
V zvezi s tem je dospelo iz
"Heute gehoert uns
Deutschland. Morgen die ganze Welt." < Danes je naša Nemčija, jutri celi svet.)
Akrona, Ohio, zanimivo jx»ro-čilo. Tamkajšnji "Beaoon Journal" ptše, da ho kmalu u-■•tavljena piwlukcija tajerjev za i»otniške rn druge lalike avtomobile, dočim se bo produkcija tajerjev za težke kare na-iTaljetafa.--------------
Na ta način l>o na mesec, po-raibljenega najmanj 20 tisoč ton manj gumija. 600 tisoč ton gfnnija imajo v zalogi, kar bo (ob zmanjšani prolukciji) zadostovalo za dvajset mesecev.
"Amerkiau Machinist" poroča, da je sklenila vlada znatno omejiti izvoz strojev za izdelovanje orodja. To se bo zgodilo neoziraje se na prošnjo Anglije, da j>otrebuje velike množine takih strojev.
ZAPLENJEN NEMŠKI PARNDC
Ameriška vojna ladja je vjela nemški parnik *H>den\vald" i n ga je pripeljala v neko ameriško pristanišče. Ko je bil zlasacen v južnem Atlanti ku, je vozil j>ou amer, zastavo.
Rooseveltova poslanica kongresu
SI RENE BODO JUTRI TULILE
Jutri popoldne o»b štirih bo prvi preiskns nove sirene, ki je bila postavljena na poslopju Consolidated Edison Co. na 40. ulici i ti 1 Ave. Kireina je na-queiijena za naziianje'Zitičnega napada. Za radi tega ne bodite preveč vznemirjeni, ko se bo oglasila tf.i velikanska sirena. Petnajst minut kasneje se bodo oglasile manjše sirene ik> raiznrh krajih mesta.
Signal za bližajoči se zračni lfcipad bo: uolg in nato kratek pisk. Ako se slučajno ii Čao pripeti zračni napad, tedaj-bodo vsirene neprestano piskale 15 minut.
Včeraj je predsednik Roosevelt postal kongresu novo poslanico, v kateri pojasnuje nepričakovani japonski napad na Združene države, ob času, ko je .J a {Minska po svojih zastopnikih v Washingtonu zatrjevala svojo željo po miru in je izjavil: "Tu je dokaz, ki bo brau v celi zgodovini v prese-neeenjn. žalosti, slraliu in o-go rčen ju."
("Sedaj smo v vojni," je na-(• iljeval |)red>ednik. "Borimo se zh obramibo pravice, da se veselimo blagrov miru.
"Borimo se za obranubo načel postave in reda in pravice, proti najpom surovosti, ki nima primeivi, ki pa hoče ovreči ta načela in vsiliti človeštvu vlado neomejene sile."
Predsednik je zaporedno navajal vsa dejstva o ameriško-ja po rs k ill pogajanjih in o zgodovini pred japonskim napadom na Pacifiku.
Svoja izvajanja je ]>otrdil z uradnimi listinami ter rekel, da je (barbarski napad Japonske na Mandžurijo pred desetimi leti samo podal zgled za potek osvajanja, 'ki ga je zapo-čelo osišče.
V naslednjih leilrli so Nemčija, Italija in Japonska dosegle sporatzmn, da so<Tisno vodijo svoja agresivna postopanja, da si končno podjarmijo ves svet.
Predsednik (pravi, da ^-o Združene države predložile več svojih načrtov, s katerimi so
skušale priti z Japonsko do spo razuma in doseči mir na Pacifiku. Japonska pa je nadaljevala svojo pot vojne in osvajanja.
Japonska je na zadnji predlog Zdnrženili držav za mir odgovorila z napadom, za katerega je izdelala svoj načrt že mnogo prej.
Kot zgodovinsko dejstvo je predsednik navedel, da so Japonci napadli Havajsko otočje s podmornicami in aeroplani V nedeljo 7. decembra ob
1.20 po wasdiingtonskem času.
Ob 2.20 je japonski po>lanlk državnemu tajniku Hullu izro-•il spomenico, v kateri japonska vlada izatrjuje, da je is'kre-obdržati mir na Pacifiku.
Dalje pravi predsednik, da >e bodo Združene države ob
=.trani dragih držav, ki so napovedale vojno državsaui osi-šča, zdrobile agresivno silo Japonske in 'bodo zagotovile, da bodo v bodoče narodi živeli v pogojih varnosti in prnvice.
Zavarovanje proti zračnemu napadu
Urad fisa civilno obrambo na* je naprosil, da objavimo nasvete, -kaj napraviti v slučaju zračnega napkda.
Šifer irpamo, da ameriška ma-ta ne bodo doživela napadov, kot jih doživela Vai^uva, Ijondon, Rotterdam, Beograd in druga mesta, vendar v <lanašnjih čas ill nikakor ni izključeno, da bi nekega dne ali noči prileteli sovražni a reoplan i nad New Vork in druga mesta ob atlant-i^ki obali ter nad San Francisco ifi druga mesta o!b pifei-fiski obali. \'sled tega je boljše, da smo poučeni, kako se nam je ttreba ravnati ob zračnem napildu.
Nasveti, ki jih objavljamo v današnji številki lista na tretji strani, sicer niso popolni, toda posneti so po najboljših is'kus^jah, ki so jih dobili Angleži pri napadu na svoja mesta. Ako se bodo ljudje ravnali po teh nasvetih, isi (bo marsikdo obvaroval življenje.
Te nasvete objavljamo v angleščini, da bodo tem hitrejše razširjeni tudi med otroci slovenskih sftarišev.


GfcAS
JERRY KOPRIVŠEK in njegov ' orkester na ploščah
Tereb^iiika Polka
Na ptaniiR-rm—falk-k Štv. % 575 in I)l'({LESNE UNIVtftŠTTl TAMBURICA — štv. M 571
Za Utz. cenik in eene plošč se obrnite na : JOHN MAKSICH Ine. 463 West J 2nd Street, New York
TBBBPDK
Najboljši prijatelj
SLOVENSKA NARODNA; PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE; $8,000,000.00
5IVALKE!
Potre-bujomo izvežibaue šivalke ženskih slamnikov na zig-zag stroje."Pišite na šifro: A, c. of "Glas Naroda," 216 West 18t.li [Street, New York Citv.
(3x)
^LAS NARODA"- New York
Tuesday, December 16, 1941
vbtanoyljbn l. 1811
"GLAS NARODA"
____________tvoica of the ptorii)
>wm*l IM 4HMI.IM« t*	Pobilahia«	(A Corporad«')'
rranfc Hakaer Prertrtent; J. Lupsba. a«. — Phio of huKlnea« 0f tb» Mn->N'1<.B aDo addrww?« of above o«V»ra: 21« WEST 18tb STRAST,
NEW TORE, N. T.
- 49 th Year
-«ta« Naroda" I« iratiiMi every day except Saturday*, Sunday* and Holiday*
Subscription Iearly $«.-. Advertisement on Agreement.
Za eelo leto *eija Uat aa Ameriko In Kanado ; u pol leta fS__
■a ietrt leU $1.50. — Za New York aa eelo leto t7 —: u pol leta $3 10. Za !m«ematvo s* celo leto $7.— ; ma pol leta $3.50.
"Ola* Naroda" tabaja vrniti dan Izvzemftl »obot, nedelj ln praaitfkoT.
"OLA8 NtRMlA," ti« WEST IRrt. STREET, NEW YORK, M. I Telefone: CHflw* »—1243
AMERIKA V VOJNI
Nihče ni mislil, da bo Amerika tako iznenada zapletena v vojno s tremi državami. Dan 7. decerribra je bil izredno velikega pomena. Posledic ni jnogoče zaenkrat niti približno presoditi. Usodne so nazunaj in naznotraj. Občutil jih bo tvet, oboo trla jili .bo Amerika, vsaka ameriška družina, vsak posameznik. Smer ameriške politike in svetovnih dogodkov so spreminja od dne do dne. Amerika je v vojni, Amerika je stoodstotno v vojni.	• " _
N^padni in dobro pripravljeni japonski napad na ameriško brodovje v pristanišču Honolulu je mehoma napravil konca predsednikovi precej počasni politiki.
Prvo vojno razdobje, od 1. septembra 1939 do 6. decembra 1941, tako imenovano "non-belligerency", je minilo. Zdaj je resnična vojna. Vojna z lastnimi sredstvi in na lasten račun.
Zdaj postaja jasno, koliko so Združene države zadnja leta zamudile glede vojnih priprav. Storjenega je bila komaj polovica, komaj četrtina. Notranjepolitični c&ziri so skoro o-neuiogočiii energično in smotreno pripravo za vojno, glede katere so le sanjači in fantasti mislili, da jo je mogoče odvrniti.
Vpoklicanih vojakov ni bilo mogoče pošiljati izven a-meriškega kontinenta. Namesto, da bi se ve-žbajoča armada večala, se je skoro zmanjšala. Podaljšanje shržbene dbfoe je kongres potrdil meseca avgusta komaj z enim gladom večine.
Med isolacioniste so zašli povsem izkušeni in i-zvežba-3i i politiki, kot naprimer Hoover, Vandenberg, Taft in dosti drugih.
Toda isolacionizem je zdaj mrtev; pokončan z enim samim udarcem. To je mogoče največji dobiček dne 7. decembra.
Amerika bo morala zdaj plačati račun za aamujeni čas. Plačala ga bo z ozemljem in postojankami, z materijalom in človeškimi življenji.
Politično misleči Amerikama naj si nikakor ne ustvarjajo prividov o skorajšnih zmagah. Zknaga bo izvojevana šele po dolgotrajnem trudu. Prvi meseci, mogoče celo prvo leto bo pripadalo doflbro pripravljenemu napadalcu. Amerika se mora, hočeš ali nočeš, sprijazniti z-misli jo, da bodo na pacificism bojišču najprej Japonci zmagovalci. Tam folium je njihov dom, in so v precejšnji premoči.
Ogroženi so ameriški otoki zapadno od Midway otoka. Ogroženi so Filipini in nekateri veliki liokmdski otoki. O Honjgkongn se lahko reče, da je izgu/bUjen, in Siamu trudi nič boljšega ne kaže. Burma cesta, edina uspešna zveza & kitajsko vlado v Ounkingu, je v največji nevarnosti.
Vsi morebitni začetni japonski uspehi bodo pa seveda le kratkega pomena. Amerika in angleški imperij sta vse nekaj drugega kakor Japonska in morata naposled zmaga/ti.
Toda borba bo dolga in ostra. To nikakor ni majhna in lokalna vojna med Ameriko in Japonsko, kakoršno so izvedenci pričakovali. To je tudi za Ameriko popolna vojna; največja vojna vseh časov. Ni namreč naperjena le proti japonskemu, pač pa tndi proti Hitlerjevemu imperijalizimi in proti Hitlerjevemu tolapou Mussolini ju. Ameriški vojni napori so v smer jeni proti vsemu osršču. Te vojne ni mogoče deliti na dvoje, kpr je skoziniskoz celotna.
Udarec, ki ga je ifcvedla Japonska dne 7. decembra, je uničila Vhako najmanjšo možnost ameriške neudeležbe.
Dvomljivo je, če je (bila poteza, ki sta jo napravila Hit-ier in Japonsko, res Itako spreina kakor domneva. Za o(ba bi bilo dosti bolje, če bi po Ameriki še rogovi 1 i isolationist! Ln če bi uganjala ameriška vlada polovičarsko politiko.
Ameriških isolacioništov namreč ni spreobrnil Roosevelt s svojimi pametnimi nazori, pač jili je pa spreobrnil ja-ponsko-nacijski udarec.
Dosti prej kot je bilo pričakovati, bo zdaj organizirana proti povzročiteljem sedanje vojne vsa energija ter vsa in-diLstrijalna in moška sila Združeni!* držav. 7. decembra ni pospešil le konca japonskega zavojevanja, pač pa tudi konec nevarnejšega in dosti večjega roparjaJ—nacijskega diktettorja.
Toda tudi tukaj—kakor v Angliji—*bo treba za to zgodovinsko nalogo ohranitve svobode plačati ceno, ki je cena vsake vojne, namreč v krvi, solzah in, potu.
Rusi plačajo Ameriki vse kar tukaj kupijo
Da se Rusi ne samo hrabro bojujejo in sfelno potiskajo Nemce nazaj na celi fronti, temveč da tudi točno plačujejo za vse blago, ki ga dobe iz Združenih držav, je prjznul zvezni zaklad-n'n-ki tajnik li«.'ii-ry Morgentii'au.
Pred nekaj dnevi je Rusija plačala svoj obrok za posojilo $30,000,000, ki ga je od Združenih držav dobila 10. oktobra. Do sedaj je Rusija za to posojilo odplačala dve tretini, namreč $20,000,000. Da plača celo posojilo, ima J?usija še ISO dni časfr in <lo sedaj jili je poteklo •aino še G0.
NAROČNIKOM
Umestno je, da se zahvaljujemo naročnikom, ki so se Odzvali na naš opomin in so poravnali poteklo naročnino oz. so obnovili naročnino na "Orlus.Naroda." Vemo, da .bodo oni, M že niso poravnali, storili to vkratkem, — Še enkrat hvala.
Upravni štvo.
Vsemogočni gospodar
»ii * •J ff i -Japonske—--
Japonski oesar Hiroliito "sin sonca" je v svetovni zgodovini najmanj poznan med vsemi vladarji; njegova vedno zagonetna dežela je vsem drugim nekako tuja, po osebi svojega gospodarja pa je še nerazum-ljivejša in skrivnostnejša kot je že itak po svojih navadah in nazorih. Zlasti dve stvari <»ta teanu vzrok: velika cesarjeva odmaknjenost od vsakdanjega življenja in (božanski ligled, ki ga po japonskem izročilu in varstvu uživa.
Št ridisctleten, majhen in vi-1 tek vladar živi pravo puščav-, riiško življenje. V glavnem mestu Toki ju leži sredi šuinprte-ga, vrvečegA mestnega središča otok molka in skrivnosti: cesarska palača. Obdaja jo voda. veliki vrtovi, igriišče za :rolf. Pred vrati cesarskega i dvora s» potniki globoko priklanjajo, vzniki t rami v a je v in Miferji so zn minuto ustavijo. V tej palači živi Hiroliito tiho. v pajčolan molka zavit. Le poleti jo zapusti, ali kadar gre na vojaške parade. Evropfko pripravljeno kosilo uživa sam ali v družini cesarice. Vstaja vsako jutro ob šestih, se sam oblači se pojavi v evropski obleki pri zajtrku, čita časorpise, posluša radio, se posvetuje s svojim: ministr>kian; predsednikom, načelnikom generalnega štaba in s predsednikom tajnega sveta, pol ure dnevno igra irolf, večer prebije sam pri svo-ii nailjubši zaposlitvi, bioloških študijah. Le pri največjih dvomih svečanostih se za minuto prikaže med gosti, da sprejme njihove pozdrave in zopet premine.
Drugi vzrok, zaradi katerega st? nabira okrog njega paj-čolan skrivnosti, je božanski ugled in češčenje. ki ga uživa kot cesar in kot "Tenno" najvišji svečenik v deželi. Dedič 2500 let stare dinastije, katere praoče je sin sonca, torej "božji sin," je ce«ar za vsakega Japonca, tudi za v Evropi ali v Ameriki vzgojenega razumnika, hog, ki je kot tak vsemogočen, vseveden In nezmotljiv. Japonski kazenski zakonik je edini pravni red na svetu, v katerem sta zločina bogokletja in žalitve veličanstva istovetna.
Japonec govori Čim manj o svojem cesarju, vzvišenem nad vsako kritiko, ki ima neko skrivnostno moč nad svojimi jpodaniki dabeš prav tako, kot 'njegovi predniki pired 2600 le-iti. Če mikado- kot se je v zad-jnjih letih večkrat zgodilo, iz-l govoril be^-do nezaupanja v kako pftKtično stranko ali <&u-pino častnikov ali kako tajno društvo,, potem gredo grajani samo po sebi umevno takoj v prostovoljno emrt, izvrže hara-kiri. S cesarjevim' nezaupanjem je njihovo življenje izgubilo vsakršen pcmien.
Ena cesarjeva beseda bi zadoščala, da 'bi na primer Japonci takoj opustili vojsko1 z Združenimi državnimi in Kitajsko.. Zigodovina Meija in Misurta, o-[l>eh velikih cesai*jev prejšnjega stoletja, pozna take primere; ta cesarja nista zapovedala ^amo gradnjo železnic in velikih parnikov, ampak sta zahtevala, naj Japonci nosijo evropsko obleko, naj pošiljajo svoje otroke a* evropska vseučilišča, celo to sta zahtevala, naj jedo meso. kar je bilo do takrat strogo prepovedano in kaznivo. Cesar je hotel in podložni k i so ubogali . . .
Mikado, cesar, svečenik in bog, je skrivnosten; človctSko oko sra ne sme gledati, človeški roki je prepovedano, dotak-
niti se ga. Služabniki, ki so desetletja stregli pri cesiirjevi mizi, pripovedujejo, da ne ve-y do, kakšen je, ker v njegovi navzočnosti takoj pobesijo oči. Če je cesar bolan in mora priti telesni zdravnik k njemu, mora natakniti nove svilene rokavice, kadar preizkuša, kako miu bije žila. Te rokavice takoj ise-žgo, da se jih ne bi dotaknil j cesar potem, ko jih je gledalo nebogljeno eloveilko bitje.
Hiroliito ima tri hčerke:i zgodaj zjutraj ga smejo enkrat na dan pozdraviti s poklononi, poljubov in stiskanja rok na dvoru ne poznajo. Ima tudi sina, 7 let -starega prestolonaslednika AMhita. Za poznejše važne naloge ga. vzgajajo na poseben način. Živi popolnoma sam. Ne hodi v šolo. am p k pride šola k njenifu. Ko je bil tri leta star so ga ločili od staršev in od takrat živi v po-"ebneni paviljonu na dvoru pod stalnim nadzorstvom 4 učiteljev, 2 vzgojiteljic, 3 zdravnikov in 60 policajev. Ne oče ne mati ne prihajata v to hišo. Od šestega rojstnega, dneva so to vzgojo malo omilili;-zvečer lahko pride k njenfci osem mlade-ničev njegove starosti, prineev in sinov velikih dostojanstvenikov, ki se smejo z njim za kratek čas poigrati. Enkrat so ga na očetovo željo peljali v zoološki vrt. Mali princ se je zelo začudil, ko je videl prvikrat /iva bitja, ki se niso poklonila pred njim. Letos pa že nekaj mesecev hodi v Šolo.
Zanj so postavili poselimo popolno Šolo s telovadnico in knjižnico blizu kraljeve palače. Tam ga poučil je jo skupno z osmimi tovariši, tako da preživi vsaj nekaj Časa v družini z enako starimi fanti. Očeta in matere pa še vendar ni smel videti.	-
Tako se mora mali pušcav-nik na prestolu pripravljati za poklic. Toda ta samotar jo neomejeni, božansko vsemogočni gospodar 110 milijonov ljudi in njegov sinček mn bo sledil z isto močjo in usrledom. Za Japonce je bog na zemlji, čigar beseda laliko svet v prah spre-mpuh za nas nepoznani n>ož ^e niegovo «liko te?:ko vidiš, zagonetna, nerazumljiva, večna Sfiiwi ob krmilu svetovna zgodovine.
USPEHI SOLE V ŽIVLJENJU.
Iz mnogi h izkušenj vemo, da j zelo pogosto najboljši dijak v | šoli nima ertakiJh uspehov v /ivijen.pi kakor pričakovali T>o njegovili krasnih spričevalih. Nasprotno se pa mai-silca-teri lenuh, ki je povsem zanemarjal pouk in uganjal razne neumnosti, z velikim uspehom uveljavil v življenju. Nekateri slabi učenci so pozneje postali celo nesmrtni geniji Zgodovina nam nudi za to dovolj prime- ov. To pa seveda ne pomeni, da mora biti sleherni u-čmec v šolr lenuh, če se hoče pozneje uveljaviti v življenju. Zato ni prav če se nekateri ottjejo na razne duhovne velikane, čhs. da so bili slabi učenci v šoli, a so pozneje vendar zelo napredovali.
Goethe je bil zelo slab dijak. Njegovi uspehi so bili celo pod povprečjem. Pisatelj Gerhaixlt Hauptlmann, ki je bil odlikovan 7. Nobelo nagrado za literaturo, je bil tako slab učenec, da je imel nezadostno celo iz nemščine. George Washington je pogosto svojega vaškega u-čitelja spravil v besno*t, da je nad njim polomil leskovko. Napoleon je dobil v zadnjem letniku vojaško akademije precej dabo spričevalo. Sven Hedin je bil tudi zelo slab in nepazljiv dijak. Očitno je že v šoli sanjal o daljnih krajih in neznanih narodih. Sloviti kirurg Vrrchov je prejemal neprestano ukore svojih učiteljev. O Edisonu so trdili njegovi učitelji da ne bo nikdar nič iz njega, ker je bil v šoli zelo nepazljiv in je rajši pod klopjo sestavljal razne igračke, kakor da bi poslušal učitelja. Izredno slab dijak je bil Alfred Krn pp. ustanovitelj najvčje oboroževalne industrije. Nje-cova spričevala hila polna "cvekov." Tudi skladatelj Fr. Tjiczt je bil na zelo slabem gla-; su med svojimi učitelji, ki so tra označevali za zrtnikamega in lalvkomi^elneira učonea.
IMmoiri veliki talenti so se uveljavljali pa že v ranih le-
v nesreči vafti je:
0
Sprejema možke in ženske v letih otl 16. do 50, in otroke<lo 1 6. leta starosti.
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ GHavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Peter Zgaga
it
V ečkrat sem že bral, koliko idelov ima telefonski aparat, pa se nisem dobro zapomnil, vem pa, da je v njem nad sto večjili; majhnih in prav majhnih delov ter je pravi čudež modeme tehnike;'
Stari aparati so bili na viit-to—po faniiah jih imajo še vednoj — pa niso bili ničkaj praktični. Precej jo bilo treba virutati prodno si koga priklical. pa tisti, ki si ga priklical, ponavadi ni bil pravi.
In ko pozvoni na farmi telefon, stopijo po vseh Jiišali h aparatu in poslušajo, kaj se iniata soseda zmeniti.
Najmodernejši aparati; mis-flim, da so francoskega modela, mi tudi ne ugajajo. Pri prejšnjih se nisi mogel zmotiti,, ker ti je ena sama luknja ftijala nasproti, v katero si go-Voril, moderna slušalka ima joa dve luknji, in v naglici ne veš, v katero bi poslušal in v (katero bi govoril.
Pravilno govoriti po telefo-
tih. Tako na primer o Handlu vemo, da je komponiral že v svojem 11. letu. Mozart je napisal svojo pivo skladbo že v s-vojem 5. letu. Beethoven je bil že v svojem 14. letu dvorni i organist. Pascal je napisal v! 16. letu ' razpravo o prerezu stožca. Galilei se je začel znanstveno udejstvovati že v svojem 18. lotu in ko je bil 23 let «tar, je odkril zakon teže. Marconi še ni bil polnoleten, ko se je že bavil z brezžično telegra-fijo. Iznajditelji v starejših dobah, namreč £red velikim razmahom modeme tehnike so se rekrutirali največ iz vrst mladih mož in večino iznajdb so iznašli v starosti moti 27. in' 30. letom. Zgodovina pozna tudi iz: edno mlade vojskovodje. Tako je na primer Aleksander Veliki vladal skoraj ves tedanji civilizirani svet v 25. letu j svoje starosti. Napoleon se je uveljavil kljub svojemu slaJie-n>u izpričevali! kot genialni strateg že v svojem 27. letu.
To naj bo tolažba za lenuhe in tiste nesrečnike, ki so ob koueu šolskega leta prejeli slaba spričevala. Naj se tolažijo, da bodo vsi postali sloviti u-čenjaki, umetniki in vojskovodje, seveda če jili ne bodo prekosili oni, ki so prejeli boljša Spričevala. Odličnjaki pa naj vztrajajo v svoji marljivosti, kajti, če se lahko uveljavijo v življenju že\tbti, ki ne dosežejo nič v šoli, zakaj bi se no mogli tudi oni!	•
dragocena pest.
Na daljnih Kokosov ill otokih. ima angleška kabelska dru-ž!fea"na pusti koralni čeri podružnico, ki so se njeni nameščenci hranili z zelenjavo v konzervah. Vsi poskusi namreč da bi na apnenrh tleh otočka uredili zelenjadni vrt, so se izjalovili. Možje - so zavoljo tfe- j ga žeto trpeli za pomanjkanjean vitaminov, njihovo zdravstveno stanje ni bilo boš najboljše. Tnvej-Je družba storila energičen ??klopt ki ga; je tudi takoj rzvnšila. Z več nego 800 1cm rtddaImenih Božičnih otokov je dala pripeljati s parnikorrt na koralni k tovor najboljše Vfstfe tfomlje. Stroški za tk prevoz do bili ogromni, ta vrtna -zpmjja je gotovo najdražja na svetu, tfeda izkazala je imenitni tn trčeni na otoku ni treba več stnsdarti «svežofjjrvejr-"^.*^-
Privatne, bratske in dmžabne organizacije morejo premoženje svoje organizacije investirati v Defense Saving's Bonds in Stamps, serije F in G.
nu in pravilno poslušati, je precejšnja umetnost. To se posebno tiče telefoniranja na velike razdalje, čemur se pravi
"longdistaBdo":
Par mintft trajajoč pogovor stane'že par-dolarjev. Nekoč ji*4 neki newyorški .Slovenki telefonirala prijateljica iz Chicage. Nekaj strašno važne, ga J« jo-imela sporočiti.
V drug štor so jo poklicali k telefonu, i m ko je zaslišala znan glas čikaške prijateljice, tie začela govoriti oziroma odgovarjati:
-	— O. ti si i Ja, kdo bi si mi-ilil?" Pa si res v Oikagi? Ali me res iz Oikage kličeš / Saj ni mogoče? »Saj so tako zrazločno sliši kot da si v sosednji hiši. Ti, to je pa res Čudno, kako dobro se sliši. Pa boš morala kaj dosti'plačati? Kaj? Dva doiarja?iNak, veš kaj, dva dolarja je pa že malo preveč. Za dva dolarja že lahko kupiš obleko pri Kleinu. Ali pa dva klobuka. Ti ne veš, kako so lepi po dolarju. Kaj praviš? Da s*r inoram zapisati? čakaj, da pencil dobim. Oh, toliko pa i-mam te navlake v pocketbooku! So včeraj sem ga imela. Aha, tukaj je. X;v. zdaj pa le povej. Kako spolaš? Po kranjsko ali angleško 1 O, po angleško. Dobro. Le pogasi. Saj veš, jaz sem (bolj po kranjsko vajena. Na, •pa je šla špica! Špica že mi je
zlomila pri pencilu. C'akaj, bom pa z lipstickom. No, kako si že rekla ...
**Plonk!" — je naredilo .)>o telefonu, in konec- je bil štiri-mintitneira poeovora. ki je veljal dva dolarja triinsšestdeset centov.
Pred leti sem delal k človekom, ki ni mogel govoriti po telefonu, če ni imel naočnikov na nosu. Ko so <ga poklicali k telefonu, je začel divjati: — Kje so moji špegli? Kdo je videl moje špegle?
(.'e jih je do>bil, je telefoniraj če jih ni dcVbil, šmo morali reči, da ga ni v tiskarni.
Imel sem tovariša, s katerim sva leta in leta po isti poli hodila do subwaya. Nekega dne ga pa nisem mogel več spraviti s seboj. Ubral jo rajo dosti daljšo pot po drugi cesti.
Dolgo sem moral poizvedovati za vzrok. Le nerad mi ga je razodel.
s 1—1 Tat sem, — je rekel. — krivega se čutim, pa ne vem, kako bi popravil krivico. Saj veš, kje je tista velika lekarna na komarju? Mimo nje me za noben denar več. ne spraviš. Štirinajst dni bo tega*, ko sem bil zadnjič tam. Telefonirati kom morah Zaprem so v telo-fonsko Celico in vržem nikelj v špranjo. Takrat se pa v a-paratu nekaj sproži, in v odprtino pod njim, kamor ti o-perotorica vrže nikelj, Če ga pre več plačaš, so se začeli vsi pati niklji, dajmi in kvodri. Jaz
—	saj veš, človek je k slabemu nagnjen, — sem pa začel grabiti iu spravljati v žep. Li čimbolj šem grabil, tem več jo bilo drobiža. Ko sem mislil, da sem vse pospravil, -se je Vnovič vsulo. in spet in spet . . Iz telefona so priliajali preteči glasovi, katere sem pa samo jaz slišal. Poitem ^e iznenada vse ntibnilo. Kakor strbla me je nesio iz Tekamo. Nikdar več ne prestopim tistega praga. Doma šem naštel za niklje manj kot pet dolaa-jev drobiža.
Jaz, ki nimam tako--tenke vesti, sent šel koj drugi dan k istemu telefonu poskušat srečo. Vrgel sem nikelj v aparat tel- pokHcal izmišleno Številko. Zv'e?ie ^eVeda nisem dobil, operate rica mi pa še niklja ni vrnila._______
> Tuesday, December 16, 1 941
USTANOVLJEN L. ltll
WHAT TO DO IN AN AIR
Official—by the U. S. Office of Civilian Defense
JT. KEEP COOL
Above all, keep cool. Don't lose your head.
Do not crowd the streets, avoid chaos, prevent disorder and havoc.
You can fool the enemy. It is easy. If planes come over, stay where you are. Don't phone onnecessarily. The chance you will be hit is small. It is part of the risk we must take to win this war.
Until an alarm, go about your usual business and recreation in the ordinary way.
Think twice before you do anything. Don't believe rumors— spreading false rumors is part of the enemy's technique. Don't let him take you in.
Know your air-raid warning. In general, it is short blasts or rising and falling pitch, on whistles or horns. The "all clear" is a steady tone for 2 minutes. Wa tch this pa per for description of the local signal. (This is subject to change.)
Await official information before taking any action. When the Air Raid Warden comes to your home, do what he tells you. He is for your protection. He is your friend.
He will help you do your part to whip the enemy.
We can do it. We will do it, if we stay calm and cool and strong and alert.
1. LIE DOWN
If bombs start to fall near you, lie down. Vou will feel the blast least that way, escape fragments or splinters.
The safest place is under a good stout table—the stronger tile legs the better.	.	'' —
A mattress under a table combines comfort with safety.
The enemy may use explosive bombs or incendiary bombs, or both. If incendiaries are used, itTs more important to deal with them than to be safe from blast. So defeat the incendiary with a spray (never a splash or stream) of wator, then go back to safety under a table in a refuge room.
Most raids will likely be over in your immediate neighborhood in a short time. However, stay under cover till the /'all clear" is sounded.
Know your raid alarms. Kfiow the "all clear". Official news of these will come to you from your Air Raid Warden. Don't believe rumors. Watch this paper for air raid alarm description. Ask the warden when he comes.
Should your house be hit, keep cool. Answer tappings from rescue crews if you are trapped. (You most likely won't be either hit or trapped, but if you are, you can depend on rescue squads to go after you). Again—keep cool, and wait. Don't yell after you hear them coming to you, unless they tell you to. Keep cool!
Just keeping cool hurts the enemy more than anything else yoy can do. Keep calm. Stay at hoxxim. Put out lights. Lie down.	.
2. STAY HOME
The safest place in an air raid is at home.
If you are away from home, get under cover in the nearest shelter. Avoid crowded places. Stay off the streets.
The enemy wants you to run out into the streets, create a mob, start a panic. Don't do it!
If incendiary bombs fall, play a spray from a garden hose (never a splash or stream) of water on the bomb. Switch to a stream to put out any fire started by the bomb. Switch back to a spray f»r the bomb. The bomb will burn for about-15 minutes if left alone, only about 2 minutes under a fine water spray. A jet splash, stream or bucket of water will make it explode.
Under raid conditions, keep a bathtub and buckets full of water for the use of the fire department in case water mains are broken.
If you have a soda-and-acid extinguisher (the kind you turn upside down), use it with your finger over the nozzle to make a spray. Don't use the chemical kind (small cylinders of liquid) on bombs. It is all right for ordinary fires.
But above all, keep cool, stay home.
Choose one member of the family to be the home air-raid warden—who will remember all the rules and what to do. Mother makes the best.
STAY AWAY FROM WINDOWS
Glass shatters easily, so stay' away from windows. -
Don't go to windows and look out, in an air raid. It is a dangerous thing, žind helps the enemy. The Air Raid Warden is out there watching for you. Again we say, get off the streets if planes come over.
At night, there is danger of being caught in blast from explosives.
Antiaircraft fire means falling shrapnel. You are safe from it indoors, away from windows. It's more important to shell a plane than it is to see it from a window.
Stay in your refuge room, -away from windows. That is the safest place. Go there at the first alarm; stay there until the "all dear".
Above all, keep calm. Stay home. Put out lights. Lie down. Stay away from windows. Do not say we are repeating; we would rather repeat until we bore you than have you forget.
You can do all those things without any special equipment other than what you have now in your home.
You can help lick the Japs, with your bare hands, if you will do just those few, simple things.
Be a good fellow and follow instructions and keep well. Do not be a wise guy and get hurt.
OUT LIGHTS
.Whether or not black-out is ordered, don't show more light than is necessary. If planes come over, put out or cover all lights at once—don't wait for the black-out order. The light that can't bfe seen will never guide a Jap. Remember a candle light may be seen for miles from the air.
If you have portieres, overdrapes, or curtains, arrange a double thickness over your windows. Blankets will do. If you have heavy black paper, paste it on your windows. Doni crowd or stampede stores to get it, however. You probably have everything you need at home. Be ingenious—improvise.
Should you get an air-raid warning, remember to shut off gas stoves, gas furnaces, and gas pilot lights on both. Bomb explosions may blow them out from blast effect. Gas that collects may be explosive later.
Prepare one room, the one with the least window glass, ih the Strongest part of your house, for a refuge room. Put food and drinking water in it. Put a sturdy table in it. Put mattresses arid chairs in it. • Take a magazine or two and a deck of cards
into it. Take things like eyeglasses and dentures with you when you go into it. Take toilet facilities, paper, a screen. If you have a portable radio, take that too. Above all, keep calm. - Stay at home. Put out lights.
S. YOf J CAN HELP
Strong, capable, calm people are needed to man the volunteer services. If you want to help, there are lots of opportunities.
If you know first aid, and have a certificate, there is an immediate job for you. If you are a veteran, or a former volunteer or regular fireman, or policeman, there is work for you. If you have no special skills but are strong and husky, there is a job for you in rescue squads, road-repair units, or demolition and clearance squads. If you have and can drive a car, you may fre needed for drivers' corps. Older Boy and Girl Scouts over 15 can help as messengers. Both men and women are needed. Here's how to get started:
If there's a Civilian Defense Volunteer Office in your community, call there and ask where to report. If not, rail your local Defense Council or Committee, or the Chafnber of Com-merce. Phone and ask where to report, rather than going in person.
There are people needed for
Air Raid Wardens (men and women). Auxiliary Firemen (men). -Auxiliary Police (men and women). Fire Watcher* (men and women). Nurses' Aides (trained women). Emergency Medical Forces (men and women with Red Cross' First Aid Certificates).
Rescue Squads (men).
Above all, keep cool. Stay home. Put out lights. Lie down. Stay away fib m windows. You can Help!
Road Repair Units (strong, husky men).
Demolition and Clearance Squad« (strong, husky men).
Electrical Repair units (trained electricians). i
Decontamination Squads (strong men and . women).
Emergency Food and Housing Units (women who can cook and serve).
0. Š. OFtlCE OIF CIVILIAN DEFENSE, Fioreilo K. LaGuardia, Director. Washington, D. C.
»GLAS NARODA" — New Yorfc
-o L A fl NARODA** — Htm I«t
Tuesday, December 16, 1941:
▼ BTAWOTLJBW L. 1IM
Gospod k konopišta
Napisal: L WINDER.	• •
—=■149-
Zofija je Sla za soprogom v njegove prostore, kjer je vendar že mogla govoriti ž n jun v štiri oči. Proseče je vprašala.
'•Ali hočeš res zdaj v Sarajevo? Kaj ni dovolj, da morava biti po jutrišnjem tam? Ali naj se brez potrebe dvakrat izpostaviva nevarnostif"
"Ali Zofija." se je nasmehnil, "mar ne razumeš? Ce prideva zdaj nepričakovano v Sarajevo, se nama gotovo nič ne zgodi, ker ni niliče pripravljen na to, da se pojaviva. Po-jutrišuji, inadni obitvk — to je povsem drugačna reč. Nu, in" — pri tej btised: se /e zasn*ejajl — "morda si lahko nedeljo v obče p ri hraniva, ako zdjaj napraviva mestu obisk izipod pazduhe. Potem namreč ne more nihče več trditi, da sem se v Sarajevu ustrašil In če hočeva jiutri po koncu manevrov odpotovati in odpovevto uradni obi.sk, ne bo to nič posebnega."
"Oh, to bi bilo krasno " je rekla Zofija in oči so ji zasijale. "Toda obljubi nii, da jutri zanesljivo^ odpotujeva!"
"Ti hočeiš imeti zmerom precej slovesno oibljubo " se je zasmejal. "Torej, če bo količkaj mogoče, se jutri odpeljeva. Toliko ti laluko obljubim. Nikar -se ne razburjaj, Zofija, prebivalstvo jo videti res dobroduf^no."
(Vz pol ure je sedel 7. Zofijo in Potiorkom v avtomobilu. Pešci so jih spoštljivo pozd navijal i. Voz je z veliko hitrostjo yavozil v mesto. Pred čaršijo je avtomobil obstal. Franc Ferdinand in Zofija sta se mahoma zagledala sredi goste množice ljudi, ki je klicala: "Živio! Živio!"
Prestolonasledniška dvojica in Potiorek so obidkali nekaj trgovin, stolnico in reko džamlijo. Nato so sedli v avtomobil in odbrzeli nazaj v liidžo. Ko se je Potiorek poslovil, je stopil Frane Ferdinand v Zofijin salon in razigrano dejal:
•"Nu vidiš, vse je šlo po sreči. nič se ni zgodilo."
Njeno lopo rjavo oči so nuu srečno zableščale naproti.
Drugo popoldne so bili manevri končani. Frane Ferdinand in Zofija sta prebila popoldne v Tlidžu. se izpreliajala po zdraviliškem parku, ki so ga varovali detektivi, in spet in spet ponavljala:	,
"Hvala Bogu, kmalu bova zunaj."
I Zofija je pritiskala: "Torej se odpeljeva še danes, takoj 1 po poslovilnem dineiju. kaj?"
Nadvojvoda jo odgovarjal: "Tipam, da se bo dalo tako urediti."
Dimr je bil ob sedmih v hotelu. Po dinerju se je poslo-% ilo več generalov, ki so hoteli odpotovati z nočnim vlakom. Tudi Conrad e>e je poslovil; prestolonaslednik, ki je te dni samo službeno govoril z njim, mu je prijazno pomulial z roko in zaklical:
"Morda si tudi jaz že uocoj odipeljem, potem ae vidiva na postaji."	'	1 I
Gospodje liz spremstva to živahno popadli te besede in po-i tolaženi menili, da je daljše bivanje v tej deželi res odveč, ker so manevri končani in je visoki gospod tako in tako že bil v glavnem me«tu.
"Mislite" je rekel Frane Ferdinand.
"Prav gotovo da, cesarska visokost," je rekel višji d vernik baron Rumer-kirch. ki je poznal prestolona<lednikove skrivno želje.
"Kaj ne?" je temperamentno pritegnila Zofija, "jutrišnji ogled >e vendar lahko odpove, saj ni nič za: to."
"V tem slučaju bi se pa nlorala hitro odločiti." je rekel Franc Ferdinand že z namenom, da re« odpotuje. .
Pribočnik fildcajgnioj--tra Potiorka in častniki, ki so bili x njim, so se jeli, ko so slišali ta n.zgovor, nvuč.no presenečeni posvetovati nned seboj. Vedeli so, da je Potiorek, ki je v en*^ izmed sosednjih dvoran pil kavo, že ntnogo mesecev sanjal o dnevu, ko bo slovesno vodil prestolonaslednika po slavnostno okrašenem glavnem mestu. Spored tega dne mu je bil pripravi! več skrbi kakor spored manevrov. Če bi prestolonaslednik nocoj odpotoval, hi bilo to hud udarec za deželnega glavarja, ki je hotei položiti bodočemu cesarju šiloma podo-moljubljeno glavno mesto prod noge. ' Častniki so sklenili prositi prestolonaslednikr.. naj svojega najzvestej^ega, naj-vnetejŠega generala ne pripravi ob to veselje.
Sbiahospoštljivo so izrekli svojo prošnjo. (pisali so Po-tirkovo čuvstveno stanje; zatrdili so, da bi preUoioimsledni-kov nenadni, predčasni odhod feldcajgmojstra nuUo Oiusre-čil in da hi javnost mislila, da je padel deželni glavar v nemilost.
Franc Ferdinand je jol omahovati. In zdajci se mu je zazdelo, da vidi v očeh častnikov pritajeno iskren je. "Aha," je pomislil, "imajo me na sumu, da jo hočem iz strahu popihati."
"Prav gospoda." je rekel in se vzravnal, "ako mislite, da bi se utegnil ekscelenca Potiorek žalostiti, se kakopak ne odpeljem nocoj. Ostane torej pri prvotnem sporedu."
1 Ob tisti uri je Ilič delil svojim šestnajstletnim zanotnikom orožje in ciankalij. Prineip, Čabrinofvič in Grabež so prevzeli orpžje 3ele naslednje jutro. Ničemfurni Cabrinovič se je nil dal popoldne fotografirati. Princip je bil popoldne-videl prestolonaslednika v Sarajevu in db pogledu na žrtev ga je bila za trenutek prevz !a panična groza; potem pa je 7. nadčloveškim premagovanjem samega sebe hladno in pazljivo nptl oči v prestolona^lednikova široka, z redovi pokrita prsa in pomislil: "Ta široka prša bodo dabra tarča."
Tisto noč so sedeli zarotniki v sobi enega iamed članov "Mlade Besne" dijaka .Tevtiča, in pili.. Neznosna napetost živcev v zrdnjih dneh je bila dosegla vrhunec. Zarotniki «0 bili zdaj takisto ravnodušni do svoje usode, kakor da bi se jim v«e le sanjalo. -Pili so kakor v sanjah, se smejali kakor v sanjali in ?e poslavljali kakor v sanjah. V temni uliici, na povratku domov, je Princip obeftal in rekel:	t
"Prav za prav je škoda, da ne morem več maturirati. Šele ta mah mii je prišlo na misel.''	^
Ob šee bih zjutraj je h ivši d liho vil i svetovalec in učitelj Franca Ferdinanda, škof dr. Lanvi v Velikem Varadinu. trem ljudem, svoji materi, svojemu slugi in nekemu gostu, pripovedoval sanje, ki si jih je bil takoj zapisal. Takšenle je zapis:
.(Nadalje van je prihodnjiS.)
Razveselite z a Božič	■
svojega prijatelja.
Pošljite nam
$2 .— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda."
U ver j eni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel.
Uporabite ta naročilni listek
'GLAS NARODA", 216 West 18th St., New York
Pošljite za - meseca (cev) "Glas Naroda" j
nai naslov:-----------------------I
__________________ I
. -	1
I I I
Moje ime je:----------------|
Moj naslov: --------------------J
I
Tukaj priložim M. O. za $--I
Pričnite pošiljate dne-----
Za 4 mesece $2.— Za pol leta $3.— _ Za celo leto $6.—
Tajne morskega dna odkrivajo
Skoraj tri četrtine zemeljske površine so podrobnemu raziskovanju še vedno nedostopne, ker jih pokriva voda, globoka ponekod do 10 milj. Res je težko misliti si, kaj ee godi v teh morskih prepadih, kjer vlada popolna tema že v globini 300 čevljev in kjer znaša stalna temperatura vode okrog nič-1 le. Po vzorcih usedlin, potegnjenih iz morskega dna s posebnimi napravami,, se da sklepati, da je morsko dno do glo-Ibine 3000 čevljev Ipokrito z rastlinstvom .ki pa postaja vedno redkejše in v globini nad 4000 čevljev povsem izgine. I Možno je pa. da tndi v te isrlo-jbine zablodijo živa bitja ki so ■ pa seveda po naravi usposobljena za tako življenje.
'Učenjake pa ne zanima samo življenje njegove oblike in izrazi v morskih globinah, temveč tudi morsko dno samo. Tam se namreč piše zgodovina oceanov in v njim so skrite vse tajne uro: ja. Ali se bo človeku kdaj posrečilo iztrgati morju vsaj nekaj tajn? Jasno je, da se dela usedlina na morskem dnu prav talk o dolgo, kakor obstojajo oeeani sami. Ustvarjajo jo reke s svojimi naplavami, dalje ledeniki, ki so odtrgali s celine kose skal in jih zanesli v morje, okostnjaki in telesa milijonov živali, ki so živele v morju, in v njem poginile. Samo te u sedi in e dosežejo včasih višino srednjega pogorja.
Z ustaljeno metodo jo bilo mogoče še nedavno pridobivati z morskega dna plasti usedlin toda samo zgornje, ni bilo pa mogoče dognati, kakršno je po obliki in sestavinah morsko dno samo. Nedavno «0 pa v Ameriki izdelali posebno sondo. ki se zarije več čevljev glo-globoko v morsko dno in prinese iz mo^ja vzorce usedlin. Naprava deluje z uspehom in v velikih globinah, kjer so preje vse druge metode odpovedale.
Naprava, ki jo je izumil A-meričan Maokey, s svojimi so-trudniki. je izdelana na Čisto drugačni podlagi. To je jeklena sonda, dolga več čevljev ki jo posebni mehanizem izstreli proti morskemu dnu in v katero se njame usedlina. Eksplozija nastane šole pri dnu in sonda se zarije navadno 3 do 5
čevljev globoko. Potem jo zopet potegnejo na površje, jo kennetično zaipro in pošljejo v laboratorij. Tam sondo po dolgem razr<.žejo„ tako da o-stane usedlina nedotaknjena in da se dobro vidi. Tako je mogoče morsko dno mnogo bolje ! proučiti kakor doslej. S to napravo so dosegli zelo zadovoljive uspehe.
koreb^tni slepar.
Drogist Clifford Shepherd iz Newark, N.J. je imel v Milwaukee. Wis. smolo, da je na las jsličil nekemu Eu^gemi Sulliva-, nu, ki je bil eden najbolj spret-, Inih sleparjev in ponarejevalcev v državi. Ta slično^t mu j? prizadejala marsikaktšno neugodno uro. Več nego 25 mesecev je moral presedeti za zamreženimi okni za zločine, ki jili je bil zagrešil njegov dvojnik, in ki so jih po pomoti pripisovali njemu. Letos so ga spet prijeli zavoljo razpečava-nja ponarejenega denarja in samo z veliko težavo mu je u-spelo dokazati sodnikom svojo nedolžnost.
Da bi pa temu neprestanemu za menjavanju napravil konec, je Shepherd s pomočjo nekega duhovnika, svojega znanca, začel iskati Sullivana in ko ga je končno našel, ga je rotil, naj mu podpiše izjavo, s katero bi prianal, da je sam zagrešil zločine. Slepar in ponarejevalec je tedaj odgovoril, da mu je zelo žal. da je moral nekdo drag nositi kazen za njegove grehe, da pa o tem ničesar ni vedel. Ker p3 hoče biti korekten mož. mu bo takšno izjavo podpisal lrez nadaljnjega. In tako je tudi storil. Shepherd sedaj upa, da bo imel odslej mir. .
elektrika spreminja nova vina v stara
Neki ameriški fizik je odkril postopek, ki daje novim vinom in .žganjem okus, kakršne dobe pijače (šele po dolgem ležanju. Razne pijače, kakor whisky, liker, vino itd. je obramaval z električnim tokom 3400 voltov in trdi, da so dobile po tej obravnavi lastnosti, kakršne bi dobile drugače Sele po desetletnem ležanju, _ .. —... ..— —— ———— %
Kratka Dnevna Zgodba
MAN1CA ROMANOVA:
Gloria in excelsis Deo
INekega zimskega večera je bilo, nekako tedeu pred Božičem.,
Pri Rozmanovih je bila vsa družina natlačena okrog gorke starodavne peči in j-? pazljivo poslušala starega slovaškega piskroveza Načeta ki je za durmi pisk re veza je, pripovedoval o strahovih, o zakleti kraljičini, o čudovitosti božične noči, ki razkrije onenuu, ki pogleda v tekočo vodo, njegovo prihod-njost- potem o pEtkovHi sanjah, ki se gotovo uresničijo itd.
^Najbolj vemo izmed vseh je poslušal starega pis k ro veza za pečjo ležeči in težko bolni petletni Rozmanov sinček Tej-ko. Zlasti bajka o čudni moči (božične noči nm ni mogla iz spomina in takoj naslednje jutro je rekel mam k-i s slabotnim glasom:
*"Jelite, mama, ako se jaz do svetega večera pozdravim, pa pojdem tudi jaz pogledat v Savo, da bom videl, kaj se bo z menoj godilo.'*
* 'I seveda, sinek moj," je dejala mati ter se obrnila v stran, da za&rije grenko solzo, kajti zdravnik ji je že odkrito povedal. da naj se pripravi na najhujše. Huda vročinska bolezen namreč, ki jo je moral deček prestati, zapustila je le preglo-
boko svoje sledove v slabotnem telescu. Po zdravnikovem mine-nju začelo se je otroku celo drobovje nekako sušiti in neizogibna smrt mu bo skoraj rešiteljica sedanjiga bednega stanja.
In Tejko je res vidno slabe-val. .
Nekega jutra — bilo je le še dva dni pred Božičem — je bil bolni Tejko posebno vose'. Na materino vprašanje, zakaj je tako dobre voljo, je začei pripovedovati v pretrganih stavkih, toda veselega obraza.
"Mamica, ozdravel bo.11. Čujte kaj se mi je sanjalo sinoči, ko je bil petkov večer. Pet kove sanje so resnične, tako je rekel piskrovez Nace, ki v sta4 in vse ve. Sanjalo se mi je, da je bil sveti večer. Jaz pa sem šel močan in zdrav k Savi ter pogledal vanjo. Zacledal sem trumo svetlih angeljev, ki ?:0 prihiteli k meni. ter me vzdignili visoko proti nebu. In gledal sem doli na zemljo, kako hitijo ljudje k polnočnici in čul sem pritrkavanje zvonov. An-gelji so zapeli tisto: "Gloria in excelsis Deo!" Z njimi sem pel tudi jaz. Ah. mamica, kako je bilo lfpo! Pa vse to mri je sanjalo na petkov večer 'Torej je gotovo, da bom ua
sveti večer zdrav in šel lahko gledat v Savo. Ah, mamica, ne morem ti pove . . .
Tu je Tejko onemogel in za-mižal. Dolgo pripovedovanje ga je utrudilo do skrajnosti.
Mati pa se je nagnila k ljubljenemu sinku in močila njegovo lice s solzami v s vesti si, da so že fcHete nre njenega miljenč-ka.
Dva dni pozneje, na predvečer svetega dneva je Tejko — Ugasnil.
Množica ljudstva, ki je spela v cerkev k polnočnici, se je ustavljala mimogrede pri Rozmanu, da pokropi ljubkega an-geljčka, ki je ležal na mrtvaškem odru kakor utrgana cvetka, posut in obdan z zimskimi cvetkami. Na obrazu mra je počival oni blaženi mir. katerega nam svet ne more dati.
Dobrotno nebo je dalo torej v obilni meri vrednost njegovim sanjam.
V času. ko so ljudje kropili njegovo izmfučeno trupelce in potem med pritrkavanjem zvonov hiteli k polnočnici, je plavala njeeova dušica po rajskih višav3th in v družbi nebeških duhov pevala ono večno srečno božično pe«em:
•"Gloria in exeelsis Deo!"
Jugoslovanski vojni ujetniki v Nemčiji in Italiji
J(j0O.) — Ameriški tisk je poln vesti o borbi našega naro- 1 da. ki ceni svobodo nad v^em drugim. Njegova hrabra dela občudujejo vsi, ki cenijo odločnost in tradicijonalni duh malega, a ponosnega naroda, ki je bil stoletja zgled za požrtvovalno^ in vztrajnost v borbi. Malone vsak strel četniske puške odmeva ne samo v gorah naše trpeče domovine, tem-1 več tudi v srcih mnogih naših prijateljev po vsem demokratskem svetu.
Dočim ta borba, ki se nadaljuje, vzbuja občudovanje, o-staja druga, žalostna stvar, v javnosti skoraj neojpažena; tragedija tistih, ki se več ne morejo boriti, tistih- ki so v neenaki »borbi izgubili svojo svobodo, v prvih nezadržanih navalih jelkla m surove sile — tragedija jugoslovanskih vojnih ujetnikov.
Okrog 290.000 jih je. Nahajamo jih po ujetniškili taborih v Nemčiji in v Italiji. Ograjeni so z bodečo žico, brez kurjave in brez hrane ter upajo, da jih niso pozabili tisti, ki so svobodni, ki jim lahko pomagajo.
'Jugoslovanski vojni ujetniki niso pozabljeni. Naši eimeiriŠkj prijatelji jim pomagajo. Že-leč, da bi pomoč bila čim izdatnejša, so v vseh glavnih mestih tZdn^eniihi držav ustamovili društva ameriških prijateljev Jugoslavijo. V sodelovanja z n Ptšim izseljen i št vom se trudijo da bi. pomagali tistim, ki so izgubili najdragocenejše.
Društvo ameriških prijateljev Jugoslavije v Washingto-nu je posebno aktivno. Med drugim delovanjem je bil prirejen prvi teden tega meseca bazar za pomoč našim ujetnikom. V vseh prostorih "British War Relief Society" v Washingtonu -je bila za prodajo "razstavljena zbirka izdelkov naše narodne umetnosti, narodne veeenine in ročna dela. Obisk in uspeih razstave najboljše kaže da je ameriška javnost razumela žrtve, ki jih je narod dal za skupno stvar. Na jod ličnejši predstavniki te-
ga washingtonskega društva so ponudili svojo polno pomoč z delom v bazarju iu s seznanjanjem svojih prijateljev z akcijo. Go.-pa Roosevelt je bila med prvimi, ki so obiskali bazar. Predstavniki kongresa, senata, državnega sodišča ter ostalih državnih ustanov «0 obiskali in dali svoje prispevke. Po prireditvi, ki ji je pre-1 stolniški ti~k posvetil lepo p: ž-' njo. je postalo jasno, da je materialni uspeh najboljše pokazal potrebo prirejanja takih manifestacij. Z denarjem bodo kupljeni zavoji in takoj poslani v taborišča z našimi ujetniki, da se jim tako vsaj začasno olajša trpljenje.
ugrabitelja zamenja-.. la ugrabljenki. _
V neki curiški kavarni se je seznanil mladi trgovec Otto Derli z lepo mladenko Wando in 'kmalu se je zaljubil v njo. Dekle mtu je vračalo ljubezen in tako sta sklenila poročiti se. Starši 22-letnega ženina so bili navdušeni za nevc<sto. Njeni starši n?o pa menili, da 18-letno (lekle lahko še malo počaka, da dobi boljšega moža. Toda zaljubljenca se tega nista ustrašila. Sklenila sta pobegniti v Basel, kjer bi se poročila.
[Neke hladne noči je nestrpni zaljubljenec čakal pol ure po polnoči s svojim avtom pri spomeniku v me>tu na svojo izvoljenko. Nekaj metrov od njega se je ustavil drugi avtomobil in ndadi Dferli niti opazil ni, da je iste znamike kakor njegov. Opazil tudi ni, kako se je drugemu avtomobilu približala zastrta ženska postava in stopila vanj. V istem trenutku je stopila v njegov avto njegova wvoljenka in Deri i je pognal avto naprej. Za mieis-tom je «manišal hitrost da bi lahko pokramljal z igrabljeno nevesto. Lahko si mislimo nie-covo presenečenje, ko je zagledal v avtomobilu druaro dekle. Bila je tudi lepa in dražest.na. toda bila ni njegova. Bila je vena emriSkega graditelja Adel-heida, ki jo je hotela popihati
z nekim mladim zdravnikom. Tako je zdravnik odpeljal Wando. Derli pa Adeiheidovo.
"Wanda je imela srečo da je bil njen ugrabitelj zdravnik, ki jo je lahko zdravil iz omedle-viee. ITigrabljeno dekle je neprestano kričalo in tako je [zdravnik sklenil odbijati jo nazaj k spomeniku- kjer je bilo prišlo do usodne zamenjave. I Če hi bil tudi Derli tako pameten. bi bilo vse v redu. To-I da on jo pu-til presenečeno in objokano lepotico na dosti. I Sam je pa krenil nazaj v mesto. Zapuščena lepotica se je napotila v bližnjo vas, kjer je zbudila orožnika in ga naprosila, naj po spravi nazaj v Ou-Tih. Ker pa orožnik teza ni mogel ali ni hotel storiti, mu je povedala, kar si misli o njem in zdaj ima na vratu tožbo zaradi r?ta£alitve uradne oietb". Kako je bilo z usodno zamenjavo v rodbinah, in srcih prizadetih junakov, ni znano. Obsojena je bila na globo, ker je razžalila orožnika, obenem je pa oo-dala junakinja mesta, zaradi opisovanja usode zamenjave, o kateri je morala pripovedovati pred sodiiščem v svojem zagovoru.
< stoletni riž.
Zbiranje riža v zaloge je na Japonskem precej razširjeno, čepiav ga oblasti prepovedujejo. Ko je izšla zadevna prepoved, -so odkrili prttcej redek prinier.
Neki kmet Mihaj iz okrožja Segave je sporočil oblastem, da hranijo v njegovi hiši stoleten riž. Pred kakšnimi sto leti je njegov prednik v strahu pred lakoto, spravil šest kokujev, to je 1082 litrov riža, da bi njegova družina v hudem primeru imela kaj jesti. Ne on ne njegovi potomci niso prišli v takšen položaj, toda iz spoštovanja do svojega previdnega prednika, so vso zalogo ze-\ lo čicrbno hranili. Oblasti so dale riž preiskati in so ugotovite. da/ je š^ popolnoma uporaben. zlasti za trdo r=1ano pecivo- kakršno Japonci k čajn prav radi hrustajo.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"