| 367 |
| 66/3 |
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
V
G 202
2
GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 66 | št. / No. 3 |
KLJUČNE BESEDE KEY WORDS
boundary marks, cadastral municipalities, Franciscan 
cadastral survey, Sežana, Lokev, Rodik, Matarsko podolje
mejna znamenja, katastrske občine, franciscejska katastrska 
izmera, Sežana, Lokev, Rodik, Matarsko podolje 
In this paper we present 30 preserved boundary marks of the 
cadastral municipalities from the period of the Franciscan 
cadastral survey from 1818 to 1819, which we found in the 
vicinity of villages of Sežana, Lokev, Rodik, Markovščina 
and Materija in Slovenia. The studied boundary marks 
of the cadastral municipalities are 70 cm or more high, 
mostly with carved inscriptions, sometimes also with coats 
of arms, or have a form of isolated, larger rocks, which also 
have carved inscriptions. These boundary marks still mark 
the official boundaries of the cadastral municipalities today. 
But some of them also played a more important role in the 
past, as they marked the boundaries of the districts. Some 
once had a simultaneous cadastral and trigonometric role, 
and some still retain this dual role today. Quite a few of 
these boundary marks are linked to the preserved local oral 
tradition, associated with the Schwarzenegg estate of the 
Counts of Petazzi and various mythical monsters that guard 
the boundaries of the cadastral municipalities. With the 
help of two of them, Križen drev and Kokoš (Jermanec), we 
have discovered and proved, how the borders of the cadastral 
municipalities in this area date back at least to the 16th 
century. Therefore, we can consider the present-day boundaries 
of the cadastral municipalities in this area of Slovenia as one 
of the longest-lasting and preserved spatial division.
UDK: UDK: 528.44(497.4Kras) 
Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.02
Prispelo: 3. 6. 2022
Sprejeto: 24. 6. 2022
DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.03.367-386
REVIEW ARTICLE
Received: 3. 6. 2022
Accepted: 24. 6. 2022
BOUNDARY MARKS OF 
CADASTRAL MUNICIPALITIES 
IN THE KARST, MATARSKO 
PODOLJE AND BRKINI: 
BETWEEN FACTS AND 
MYTHOLOGY 
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar
MEJNA ZNAMENJA 
KATASTRSKIH OBČIN 
NA KRASU, MATARSKEM 
PODOLJU IN V BRKINIH: MED 
DEJSTVI IN MITOLOGIJO 
V članku predstavljamo trideset ohranjenih mejnih znamenj 
katastrskih občin iz obdobja franciscejske katastrske izmere 
(1818–1819), ki smo jih našli v okolici Sežane, Lokve, 
Rodika, Markovščine in Materije. Proučevani mejni 
kamni so visoki sedemdeset centimetrov ali več, povečini 
imajo vklesane napise, ponekod tudi grbe. Nekatera 
mejna znamenja so kamniti osamelci oziroma večje 
skale in imajo prav tako vklesane napise. Opisana mejna 
znamenja še danes zaznamujejo uradne meje katastrskih 
občin, katerih podatki so v pristojnosti Geodetske uprave 
Republike Slovenije, nekatera pa so imela v zgodovini tudi 
pomembnejšo vlogo, saj so označevala meje okrožij ali 
kresij. Posamezna obravnavana znamenja so se v preteklosti 
uporabljala tudi kot trigonometrične točke, nekatera to 
dvojno vlogo še ohranjajo. Lokalno ustno izročilo kar nekaj 
od teh mejnih znamenj povezuje s švarceneško gospoščino 
grofov Petačev ter z raznoterimi mitskimi pošastmi, ki 
naj bi varovala meje gosposkih posesti. Na dveh primerih, 
Križen drevu in Kokoši (Jermanec), smo odkrili in dokazali, 
da meje današnjih katastrskih občin na tem območju z 
nastankom segajo v 16. stoletje. Zato lahko utemeljimo, 
da so na tem območju ohranjena mejna znamenja in 
danes uradni podatki o mejah katastrskih občin najstarejša 
ohranjena prostorska delitev Slovenije.
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
ABSTRACT IZVLEČEK SI 
| E
N
| 368 |
| 66/3 | GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
1 UVOD
V pričujočem delu bomo z geodetskega, katastrskega in zgodovinskega vidika obravnavali mejna zna-
menja katastrskih občin od Sežane do Staroda. Dokumentirana so v geodetsko-katastrskih arhivih iz let 
1818–1819 in še danes zaznamujejo meje katastrskih občin. Obravnavnemu območju, imenovanemu 
tudi Kras, Matarsko podolje in Brkini, je skupna tudi zgodovina. 
Območje Krasa in okolice je prepredeno s suhimi zidovi, ki imajo več funkcij: so odlagališče za odvečno 
kamenje, živini preprečujejo uhajanje na tuje travnike ali njive, ščitijo pred burjo, požari in erozijo ter, 
kar je najpomembneje, razmejujejo zemljišča oziroma zemljiške parcele (Belingar, 2015; Panjek, 2015). 
Suhi zidovi imajo zaradi lažjega dostopa do tako ograjenega zemljišča enega ali več vhodov, imenovanih 
vrzeli. Na koncu suhega zidu velikokrat stojijo masivnejši kamni, imenovani vrzelniki (Renčelj, 2002; 
Belingar, 2015). Vrzelniki imajo lahko še danes funkcijo stvarne oznake meje zemljišča (kot mejno 
znamenje za lom ali linijo poteka meje), saj na njih večkrat opazimo z rdečo narisane smeri parcelnih 
mej. Na vrzelnikih lahko najdemo tudi napise še iz časa franciscejskega katastra, na primer črko L iz 
leta 1817 za posest Lipice (Renčelj, 2002), ali iz obdobja intenzivnih poizkusov pogozdovanja tržaškega 
ozemlja med letoma 1870 in 1882, ko so na vrzelnike vklesali grb tržaške občine, ime gozda in letnico 
posaditve (Panjek, 2015). Poleg suhih zidov so zemljišča ločevali še s tako imenovanimi škrlami, to so 
posamezni grobo obdelani kamni, ki so drug za drugim postavljeni v vrsto, tako da razmejujejo parceli 
sosedov (Renčelj, 2002). Kamenje je lahko zloženo tudi v kupe, ponekod imenovane pili, ki so prav tako 
lahko imeli vlogo mejnika (Medvešček, 1992). Na stičiščih suhih zidov, v samem poteku suhega zidu 
ali samostoječe, največkrat ob presečiščih z nekdanjimi prometnicami, ponekod najdemo večje mejne 
kamne, okrašene z napisi in letnicami. Povečini so to mejniki katastrskih občin (slika 1a), okrajev, okrožij 
ali dežel. Pomembnost mejnika je izražena z njegovo velikostjo in številom napisov, grbov in letnic na 
njem (Ciglič, 1993). Kamni, ki razmejujejo neposredne sosedske parcele, pa so zelo redko okrašeni. Kot 
omenja Ciglič (1993), so imeli nekdaj v Istri, na Gornjem Krasu, v Brkinih in Čičariji navado, da so ob 
zakoličbi mejnega kamna dveh sosednjih parcel zakoličili še dodatni kamen, imenovan priča. Torej sta 
sosednja lastnika vsak na svoji parceli zakoličila svoj mejni kamen (slika 1b). Mejnike na tem območju so 
imenovali tudi konfini ali tirmeni (Ciglič, 1993), enostavnejše pa občasno tudi kar škrle (Renčelj, 2002). 
Kot bomo videli v nadaljevanju, imajo lahko vlogo mejnika katastrske občine tudi večji kamniti osamelci.
Rutar (1892) piše, da so zaradi potreb po pravičnejši razdelitvi davkov na tem območju pričeli izdelovati 
prvo davkarsko knjigo, imenovano tudi kataster, že leta 1537. Nasledila je leta 1523 uvedene urbarje. Za 
dokončanje katastra so porabili približno petdeset let, potem pa ugotovili, da je pomanjkljiv. Leta 1615 so 
ga pričeli popravljati, za kar so porabili celotno stoletje, dokončan pa naj bi bil šele v času Marije Terezije. 
Današnji obseg katastrskih občin so na terenu prvič enotno določili in izmerili med izdelavo jožefinskega ka-
tastra, ki so ga merili v letih od 1785 do 1789. Nastal je na trigonometrični merski osnovi, razviti za izdelavo 
prve vojaške topografske karte avstrijskih dežel, ki so jo merili geodetsko izučeni vojaki med letoma 1763 in 
1786 (Korošec, 1978). Mejo katastrske občine je ob pripravi jožefinskega katastrskega operata obhodila in 
izmerila komisija, sestavljena iz zapriseženih predstavnikov lokalnih mejaških sosesk (Ribnikar, 1982; Žontar, 
2006). Hkrati z mejo katastrske občine so topografsko zaokrožene enote v katastrski občini razdelili na ledine, 
te pa na parcele (Ribnikar, 1982). Površine so merili z razmeroma enostavnimi merskimi orodji, kot so merilne 
verige, vrvi in lesene letve, vendar jih niso izrisali na karte (Ribnikar, 1982; Slak et al., 2020). 
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 369 |
GEODETSKI VESTNIK | 66/3 |
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
                         
Slika 1: a) mejnik katastrskih občin Naklo-Dolnje Ležeče (preglednica 1, 18) (foto: Triglav Čekada, 2021) in b) priči (23) (foto: 
Triglav Čekada, 2022).
Meje katastrskih občin so v resnici še starejše od jožefinske katastrske izmere, saj povzemajo meje sosesk 
oziroma konskripcijskih občin, ki so jih uvedli ob popisu prebivalstva v letih od 1770 do 1772. Popis 
so izvedli zaradi potreb naborniške vojske, ki je takrat zamenjala plačano vojsko (Žontar, 1980; Mlakar, 
1996; Lisec in Ferlan, 2017). Občinske meje in predvsem deželne meje so se večinoma navezovale na 
še starejše meje zemljiških gospostev ali cerkvenih posesti (Mlakar, 1996). Kot zanimivost omenimo 
Rutarja (1895), v katerem je ohranjen prepis opisa meje gospostva Švarcenek oziroma Završnišk1, ki naj 
bi ga lastnoročno v slovenščini napisal in podpisal grof Ludvik Petazzi oziroma slovenjeno Petač2 leta 
1711 ter ga dal vsako leto predstaviti oziroma oklicati ljudstvu na shodih v Povirju, Rodiku, Brezovici 
in drugih vaseh. Meja je večinoma temeljila na tisti, ki jo je švarceneško deželno sodišče3 določilo v letih 
1574–1576, in je bila v nemškem jeziku popisana v urbarju (Potokar, 2005). Podobno so v začetku in 
sredi osemnajstega stoletja vsako leto oklicali še potek okrajne meje med tolminskim in bovškem okrajem4 
na Srpenici, da bi ga podložniki dobro poznali in ne prestopali (Rutar, 1882). Nekatere pomembnejše 
meje so že takrat opremili z mejniki, tako na severnem Primorskem še danes najdemo posamezne z grbi 
in letnicami okrašene mejnike dežel (med Benečijo in Avstrijo) ali gospostev, ki datirajo še v čas izpred 
jožefinskega katastra (Kozorog, 2008). 
Naslednja, franciscejska zemljiškokatastrska izmera se je na območju avstrijskega Primorja z Istro izvajala 
med letoma 1818 in 1822. Predhodno določene stvarne meje (mejna znamenja) katastrskih občin so 
privzeli kot veljavne in jih na novo izmerili. Vsako katastrsko občino so merili in kartirali kot samostojno 
enoto, v enotnem merilu. Izmeri trigonometrične mreže in mej zemljišč za potrebe katastra sta potekali 
hkrati (Ribnikar, 1982; Slak et al., 2020). Najverjetneje so takrat na mejah katastrskih občin postavljali 
1 Prevzem Švarceneške gospoščine s strani rodbine Petačev in njihovo izumrtje je podrobneje opisala še Turk (2015). Starejši viri (Rutar, 1895) govorijo o 
Završniški gospoščini, novejši viri večinoma o Švarceneški gospoščini, grofih Petačih ali Petazzi (Turk, 2015). 
2 Identičen prepis meje iz Rutar (1895) je še v Potokar (2005) in Turk (2015). V Skrinjar (2006) je kartografsko prikazano, kako se je območje nekdanje 
švarceneške gospoščine, kasneje preimenovano v občino Sežana, spreminjalo skozi čas.
3 V Potokar (2005) je ohranjen prevod s priredbo imen krajev popisa meje švarceneškega deželnega sodišča iz leta 1576.
4 V Rutar (1882) je ohranjen prepis bovške meje, datiran z 1738 in 1757.
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
a b
| 370 |
| 66/3 | GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
tudi mejnike, ki so jih uporabili za trigonometrično navezavo obeh samostojnih izmer sosednjih katastrskih 
občin. Mejnike katastrskih občin naj bi na novo postavljali predvsem tam, kjer lomi mej v topografiji 
niso bili enolično razpoznani (Čuček, 1979).
Večji mejni kamni, ki so ob franciscejski zemljiškokatastrski izmeri označevali meje katastrskih občin, 
so dvojno vlogo ohranili tudi kasneje. Na kartah 3. in 4. vojaške topografske izmere Avstro-Ogrske so 
nekateri še vedno označeni kot točke za trigonometrično grafično ali numerično izmero. 
Vsakoletni oklici mej in grožnje glede prehajanja oklicanih mej gospostev ter kasnejši obhodi, ki so jih 
ob jožefinski in franciscejski izmeri izvajali občinski predstavniki (velikokrat izbrani iz vrst kmetov), so 
se preprostim ljudem vtisnili globoko v kolektivni spomin. Ta se velikokrat veže na fizične objekte ali 
druge značilne topografske posebnosti nekega kraja (Hrobat, 2019). Zato tudi na obravnavanem območju 
najdemo veliko pripovedk o posmrtnem kaznovanju človeka, ki je v življenju skrivaj prestavljal mejnike, 
o pokopavanju mrtvih pod mejnike ter o kačah in različnih pošastih, ki čuvajo meje ali mejnike (Hro-
bat, 2009, 2019; Medvešček, 1992; Peršolja, 2000; Čok, 2016). Mejniki so lahko imeli tudi varovalno 
funkcijo in so ščitili pred uroki (Čok, 2016). Meje, mejniki in z njimi povezane pripovedke so se zlasti 
ohranile na krajih, kjer so gospodarji posesti veljali za trde vladarje, kot je bila na primer rodbina Petačev 
na Krasu (Rutar, 1892, 1895; Turk, 2015; Čeč, 2015). Preko pravljic, ki povečini izpostavljajo negativne 
lastnosti Petačev, se je slab glas o njih ohranil do danes (Peršolja, 2000).
V članku bomo predstavili nekatere ohranjene mejne kamne in označbe na kamnitih osamelcih, ki so 
razmejevali katastrske občine, okraje in okrožja na Krasu, Matarskem podolju ter v Brkinih. Vsaj del jih je 
povezanih z obsegom nekdanje švarceneške gospoščine (Petači) in se navezujejo na ohranjene mite, ki so 
povezani z mejami oziroma mejnimi kamni. Nekaj teh mejnih kamnov je že vpisanih v register kulturne 
dediščine, pobudo za vpis še osmih smo avtorji tega prispevka podali v letih 2021–2022.
2 METODOLOGIJA
Z ustrezno literaturo smo proučili, kje bi lahko še stala mejna znamenja katastrskih občin na območju 
Krasa, Matarskega podolja in Brkinov iz obdobja franciscejske zemljiškokatastrske izmere v letih 1818–
1822. Na terenu smo poskusili identificirati vse s fotografijami predstavljene mejnike iz del Ciglič (1993), 
Renčelj (2002), Skrinjar (2006) ter s fotografijami in približno lokacijo opisana mejna znamenja iz Čok 
(2016). Na terenu smo preverili še lokacije, na katerih se dogajajo pripovedke iz okolice Rodika, zbrane 
v Hrobat (2009, 2019). Tudi Čok (2016) nekatera predstavljena mejna znamenja poveže z lokalnimi 
pripovedkami. Identificirali smo še štiri mejnike, prikazane na dopisnicah iz leta 1999, ki jih je natisnilo 
Primorsko numizmatično društvo s filatelistično sekcijo ob 180-letnem jubileju franciscejskega katastra 
na Primorskem (Pečar, 1999). Današnje stanje na nekaterih potencialnih lokacijah so nam opisali še 
informatorji, ki jih navajamo v zahvali.
Mejna znamenja smo na terenu iskali predvsem na presekih katastrskih občinskih mej s starimi kolovozi 
ali potmi in na tromejah katastrskih občinskih mej. Lokacije, kjer današnja cesta ali pot poteka po trasi 
starega kolovoza, smo preverili na arhivskih kartah 3. (1880–1885) in 4. (1896–1915) vojaške topografske 
izmere avstro-ogrske monarhije, ki jih lahko pregledujemo na spletnih kartografskih portalih Register 
kulturne dediščine ali Mapire (www.mapire.eu). Tam smo preverili tudi, ali so lokacije identificiranih 
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 371 |
GEODETSKI VESTNIK | 66/3 |
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
katastrskih mejnih znamenj morebiti označene tudi kot lokacije trigonometričnih točk. Za nekatera 
na terenu najdena mejna znamenja smo analizirali še arhivske podatke iz Lokavskih starin5 ter arhivske 
katastrske podatke iz franciscejske katastrske izmere, hranjene v arhivu v Trstu (ital. Archivio di Stato di 
Trieste, AST) ali Arhivu Republike Slovenije (postopek uporabe je podrobno opisan v Rože, 2020). Preverili 
smo tudi skice arhivskih podatkov o katastrskih postopkih v aplikaciji PREG (http://prostor3.gov.si/preg/), 
s katero smo tudi preverjali podrobnosti o današnjih trigonometričnih točkah na preučevanih lokacijah.
3 REZULTATI
Slika 2: Pregledna karta najdenih mejnih znamenj (modre točke s črnim napisom), pregledanih lokacij, na katerih ni mejni-
kov (roza križi), mej katastrskih občin (oranžna črta), mej dežel (črtkana črna črta) ter okrožij in okrajev leta 1825 (vir 
topografske podlage: GURS; vir mej: Dolinar et al., 2011; Marušič, 2005; Žontar, 1980). Ob imenu lokacije najdenega 
mejnega znamenja je v oklepaju dodana še zaporedna številka iz preglednice 1.
Leta 1814, po Napoleonovem padcu, se je za Trst, Goriško in Gradiško prijelo administrativno ime 
Avstrijsko primorje6. Pod Avstrijsko primorje so spadali tudi nekateri kvarnerski otoki in civilna Hrvaška. 
Ustanovili so tri okrožja: goriško, istrsko s sedežem v Trstu in reško. Leta 1816 so mu dodali še karlovško 
okrožje. Prve upravnopolitične spremembe so napočile že leta 1822, ko sta bili Reka in civilna Hrvaška 
priključeni Ogrski. Iz preostanka reškega okrožja so ustanovili pazinsko okrožje. To je dobilo dokončno 
podobo leta 1825, ko je bil primorski gubernij skrčen na dve okrožji: goriško in istrsko. Trst je postal 
samostojna enota in je ležal zunaj okrožij (Marušič, 2005; Dolinar et al., 2011).
5 Lokavske starine so trije zvezki avtorja Virgila Ščeka, ki jih hranijo v lokavskem župnišču. Prvi zvezek je nastal med njegovim prvim delovanjem 
v Lokvi, druga dva pa med letoma 1941 in 1946. Šček je v njih zapisoval tematsko nepovezano in časovno prepleteno najstarejše zapise iz Lokve, 
ljudske pesmi, običaje, narečne izraze, opisoval je društva, šolstvo, pomembne dogodke in povzemal podatke iz matičnih knjig (Čehovin, 2012).
6 Avstrijsko primorje se kot ime prvič pojavi leta 1731 v imenu komerčne intendance v Trstu (Golec, 2018).
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 372 |
| 66/3 | GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Z obnovitvijo avstrijske oblasti leta 1814 so spet ustanovili tudi okraje. Obravnavano območje je leta 
1814 spadalo pod švarceneški okraj, ki je ležal v goriškem okrožju, pod podgrajski okraj, ki je ležal v 
reškem okrožju, in pod okraj Fünfenberg s slovenskim imenom Mokovo ali tudi Robida pri vasi Zabre-
žec7, ki je bil tega leta priključen istrskemu okrožju, pred tem pa je ležal v postojnskem okrožju v deželi 
Kranjski. Že leta 1816 je bil okrajni komisariat Švarcenek priključen istrskemu okrožju, kjer je ostal do 
leta 1825, ko je ponovno prišel pod goriško okrožje in se naslednje leto preimenoval v okrajni komisariat 
Sežana. V tem času je doživel spremembe tudi podgrajski okraj, saj je z razpadom reškega okrožja postal 
del novoustanovljenega pazinskega okrožja. Leta 1832, ko je razpadlo zemljiško gospostvo, z njim pa 
tudi okrajni komisariat Mokovo, so mu priključili še katastrske občine, ki so spadale pod glavno občino 
Materija (Marušič, 2005; Žontar, 1980; Krnel-Umek, 2006). 
Med izvajanjem franciscejske katastrske izmere je torej obravnavano območje ležalo v treh okrožjih – 
goriškem, istrskem in reškem – ter v treh okrajih – švarceneškem, mokovem in podgrajskem. Vsako je 
bilo razdeljeno na glavne občine (prejšnji francoski komuni) in podobčine, katerih meje so praviloma 
ustrezale leta 1770/71 ustanovljenim števnim oddelkom ali konskripcijskim občinam oziroma v času 
Jožefa II. ustanovljenim katastrskim občinam (Žontar, 2006).
Preglednica 1:  Podroben opis najdenih mejnih znamenj. V stolpcu »vir ali informator« je navedena literatura, v kateri je omem-
ba ali fotografija mejnega znamenja, lahko je dodano ime informatorja, ki nam je povedal za mikrolokacijo 
mejnega znamenja; v stolpcu »EŠD« je evidenčna številka dediščine iz Registra kulturne dediščine (RKD), če je 
bilo znamenje že vpisano vanj, ali »predlog« za znamenja, za katera smo avtorji članka poslali pobudo za vpis 
v RKD na Zavod za kulturno dediščino; v stolpcu »podroben opis« so v oklepaju podani prepoznani napisi na 
znamenju (originalni napisi, brez morebitnih jezikovnih posegov).
Številka
lokacije
Ime (meja KO) EŠD Vir ali informator Podroben opis (napis na katastrskem znamenju)
1 Kozjane-Bar-
ka-Vatovlje
meja okrožja, tromeja KO: Kozjane-Barka-Vatovlje (V, MIS-
LEZ, 1819) 
2 Križen drev predlog Hrobat (2009) meja okrožja, tromeja KO: Rodik-Podgrad pri Vremah-Artvi-
že (1819, XXI, RODIK, II)
3 Pod Čukom Breda Geržina meja okrožja, meja KO: Rodik-Brezovica (1819, RODIK, 
SLOPE)
4 542 m, Ro-
dik-Brezovica 
meja okrožja, meja KO, hkrati trigonometrična točka 48-IV-
18 (1819, RODIK, SLPE)
5 Letnica 1834: 
Hrpelje-Rodik
meja okrožja, meja KO (COMUNITA DI HERPELE SEN-
TENZA, IL 7 MAGIO 1834, No 19, 3027, 1838)
6 Polanšček Hrobat (2009) meja okrožja, tromeja KO: Gročana-Rodik-Hrpelje
7 Sežanska vrzela, 
XX
predlog Čok (2016); 
Renčelj (2002); 
Skrinjar (2006)
kamniti osamelec, imenovan tudi Polhova peč, meja okrožja, 
tromeja KO: Bazovica-Sežana-Lokev (1818, CORG, SES-
SANA, XX)
8 XXI AST* meja okrožja, meja KO: Bazovica-Lokev, »Chrishni Poti der 
na Bewadh«, zaobljen na vrhu, grba (1818, XXI)
7  Za slovenski prevod imena gradu Fünfenberg v članku uporabljamo ime Mokovo po Gestrin (1963) in Kosi, (2015), Krnel-Umek (2006) omenja še 
prevod v grad Robida pri vasi Zabrežec (St. Servulo zu Fünfenberg) in Muhov grad pri vasi Zabrežec.
* Catasto franceschino (CFr), Mappe del Catasto franceschino (M), Distretto di Sessana (DS), Comune di Corgnale (CCor), 132 b.
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 373 |
GEODETSKI VESTNIK | 66/3 |
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Številka
lokacije
Ime (meja KO) EŠD Vir ali informator Podroben opis (napis na katastrskem znamenju)
9 XXII 30644 RKD meja okrožja, meja KO, raven na vrhu, »Naslu doli«, grba 
(1818, XXII)
10 velik: XXIII 30645 Ciglič (1993); Ren-
čelj (2002); Potokar 
(2006); Čok (2016)
meja okrožja, meja KO, 175 cm visok, s podrobnimi napisi, 
grba (**)
11 XXIV meja okrožja, meja KO, zaobljen na vrhu, grba (1818, 
XXIV)
12 XXV 30643 RKD meja okrožja, meja KO, raven na vrhu, grba (1818, XXV)
13 Jermanec, XXVI 30646 Ivan Lojk; Čok 
(2016)
meja okrožja, tromeja KO: Lokev-Gročana-Bazovica, zaobl-
jen na vrhu, grba (1818, XXVI, COR, GRO) 
14 Orlek, III predlog Hrobat (2009); 
Birsa (2012)
meja okrožja, meja KO: Sežana-Trebče, raven na vrhu, grba 
(1818, III, SESSANA)
15 Kislica: XVIII predlog Čok (2016) podrt, zaobljen na vrhu, tromeja KO: Sežana-Merče-Lokev 
(1818, CORG, SESSANA, XVIII)
16 Stari Tabor: XII Hrobat (2009); 
Čok (2016)
večja naravna skala, prislonjena ob breg z napisom, meja KO: 
Povir-Lokev (1818, COR, XII)
17 Tri kunfini: XV predlog Čok (2016) kamniti osamelec, tromeja KO: Lokev-Divača-Naklo (1819, 
XV)
18 Naklo-Dolnje 
Ležeče
30237 RKD napisa na obeh straneh, meja KO: Naklo-Dolnje Ležeče 
(1819, NAKL, LESEZ)
19 Kobilja glava Hrobat (2009) odlomljen, tromeja KO: Rodik-Podgrad-Dane (RODIK) 
20 velik: Mar-
kovščina-Gradiš-
če
predlog Ivan Lojk, dopisni-
ce (1999)
meja okrožja, meja KO: Markovščina-Gradišče (KREIS 
ISTRIEN, BEZIRK FÜNFENBERK, GEMEINDE MAR-
KOUSHINA, 1819; KREIS FIUME, BEZIRK CASTEL-
NOVO, GEMEINDE GARDISCHE, 1819)
21 manjši: Hotič-
na-Markovščina
vogal meje KO: Hotična-Markovščina, brez napisov, križ na 
stranski stranici
22 Hrpelje-Materija predlog meja KO: Hrpelje-Materija (1818)
23 priči: Brezovi-
ca-Materija
predlog Ciglič (1993) meja KO, vogal meje: Brezovica-Materija (brez napisov)
24 Sv. Duh: v 
suhem zidu
Hrobat (2003) v suhem zidu, meja KO: Brezovica-Materija (DRUF, MATE-
RIE, 1819)
25 Hrušica-Pregar-
je-Zajelšje
Hrobat (2009) mejni kamen trikotnega preseka, tromeja KO (H)
26 Preval Prelovec 
pri Vogljah
Hrobat (2009); 
Jordan Guštin
meja KO: Voglje-Dutovlje (1819, XXVII, VOGLE, DU-
TOULE)
27 Vrh Prelovec 
pri Vogljah
meja KO: Voglje-Dutovlje (1819, VOGLIE, V, DVTO-
ULE), 10 m stran je granitno znamenje trigonometrične 
točke 18 III. reda, trig. okraj Sežana 
28 Tomajski Govc Jordan Guštin manjši, meja KO: Voglje-Dutovlje (DUTOULE, VV, 
VOGLE)
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 374 |
| 66/3 | GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Številka
lokacije
Ime (meja KO) EŠD Vir ali informator Podroben opis (napis na katastrskem znamenju)
29 Kota 409 štirimeja KO: Dutovlje, Voglje, Križ, Sežana, naravni 
tristrani kamen z napisom (SESS, 1819 ali 1848)
30 Trnovce: Vogl-
je-Sežana
Jordan Guštin meja KO v suhem zidu: Voglje-Sežana (IV, VOSIE) 
** (Confinia Urbis Tergeste Castri Ac Swarzenegg Locis In Laudo Anni MDCXXXII Signatis Decreto Mariae Thesiae Rom. Imp. Hun. Boh. Reginae 
Confirmata Utriusque Ditionis Aere Reposita Die V May Anno MDCCLI; 1818) – za prevod glej poglavje 3.2.
3.1 Mejniki katastrskih občin na lokacijah, ohranjenih v ustnem izročilu
V ustnem izročilu je običajno vsaj zrno resnice (Peršolja, 2000), zato smo na terenu preverili potencialne 
lokacije tromej katastrskih občin ter stičišča med mejami katastrskih občin in mejami naselij, kjer se 
dogajajo miti in pravljice, ki jih lahko povežemo tudi z varovanjem meje ali mejnikov (Hrobat, 2009, 
2019; Čok, 2016). Postavili smo hipotezo, da so se miti sidrali na lahko razpoznavne fizične objekte, v 
našem primeru na mejne kamne mej katastrskih občin iz franciscejske katastrske izmere iz let 1818–1819. 
V nadaljevanju navajamo v oklepajih zaporedne številke preiskanih lokacij mejnikov, kot so naraščajoče 
označene v preglednici 1.
Na naslednjih, bolj na splošno podanih lokacijah mitskih dogodkov na mejah katastrskih občin iz Hrobat 
(2009; 2019) smo na terenu še vedno našli mejna znamenja iz let 1818–1819 (slika 2): vrh hriba Križen 
drev (preglednica 1, lokacija 2), tromeja pod vrhom Kobilja glava (19), vrh hriba Polanšček zahodno 
nad Rodikom (6), ob planinski poti na Stari Tabor tik pod vrhom (16), na sotočju dveh potokov na 
tromeji Hrušica-Pregarje-Zajelšje (25), na prevalu Prelovec pri Vogljah (26) ter v bližini vasi Orlek (14). 
Preverili smo še presečišče meje katastrskih občin Pod lisičino pri Rodiku in presečišče nekdanje poti z 
mejo katastrskih občin na prelazu Prelovec nad Rodikom (med vrhoma Tabor in Ajdovščina), vendar 
tu nismo odkrili enostavno razpoznavnih mejnikov katastrskih občin. Presečišče meje med katastrskima 
občinama in mejo naselij Pod lisičino je v naravi označeno s skalo, na kateri so sledi kraškega nastanka. 
V mitih so označene kot sledi vozu, imenovanega »šembilja« (Peršolja, 2000). Značilna oblika skale je že 
sama po sebi enostavno razpoznavna topografska oblika, zato mogoče ni bilo potrebe, da bi tu postavili 
dodaten mejnik (Čuček, 1979). Cesta, ki je presečišče nekdanje poti z mejo katastrskih občin pod pre-
lazom Prelovec nad Rodikom, je danes močno razširjena, zato obstaja velika verjetnost, da so morebitni 
mejni kamen med preteklimi širitvami ceste že odstranili ali zasuli. Če povzamemo: na sedmih od devetih 
lokacij, omenjenih v Hrobat (2009), na katerih se v ustnem izročilu pojavljajo mitski dogodki v bližini 
katastrskih mej, smo našli večje mejnike katastrskih občin, na katerih sta večinoma še ohranjeni vklesani 
letnici postavitve 1818 ali 1819.
Čok (2016, 71) na lokaciji Stari Tabor (16) (slika 3a) omenja še eno, nekoliko manj mitsko predelano 
pripovedko, na podlagi katere lahko mejno znamenje na naravni skali na Starem Taboru povežemo s 
podrtim mejnikom na Kislici (15) (slika 3b), navede tudi vzrok za nastanek mita o kači, ki ga za to 
lokacijo omenja že Hrobat (2009). Tudi v pripovedih od drugod kača velikokrat ščiti mejo (na primer 
Orlek (14), Hrušica-Pregarje-Zajelšje (25)). Kislica in Stari Tabor sta namreč na severni meji katastrske 
občine Lokev z vasmi Merče, Plešivica, Povir in Gorenje. Kot omenja Čok (2016), naj bi si bili pastirji 
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 375 |
GEODETSKI VESTNIK | 66/3 |
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
med navedenimi mejnimi vasmi z Lokvijo venomer v laseh, zato naj bi grof Petač8 odredil gradnjo razme-
jevalnega suhega zidu po okoliških vrhovih, s čimer je želel preprečiti prehajanje na tuje pašne površine. 
Razmejevalni suhi zid naj bi začeli graditi leta 1818 med tem, ko so z gmajne čistili odvečno kamenje. 
Hkrati naj bi na stičiščih pašnih razmejitev postavili pokončne klesane kamne z vklesanimi imeni vasi. 
Kljub novemu suhemu zidu, ki je potekal po vrhovih od Kislice, Širokega vrha, Štuglja, Sprežnega hriba, 
Velikega hriba, Vršičev, Starega tabora, Obzidja in Strmca, je občasno še vedno izbruhnil kakšen prepir. 
Eden tudi leta 1823, ko naj bi sprte strani spet morale na zagovor h grofu. Ko so se prostovoljci avstrijskih 
dežel, tako imenovani »meksikajnarji«, vračali iz izgubljene vojne habsburškega nadvojvode Ferdinanda 
8 Kdaj so se dogovorili o gradnji suhega zidu in s katerim grofom so govorili, iz tega zapisa ne izvemo. Če dodamo zgodovinske podatke o rodbini Petač 
(Turk, 2018; Rutar, 1892), ki pojasnijo, da je rodbina izumrla s smrtjo zadnjega grofa Adelma Petazzija leta 1817, ugotovimo, da gradnje zidu leta 
1818 ta vsekakor ni mogel nadzirati, kaj šele razsojati v sporu leta 1823. 
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
a
c
b
d
Slika 3: a) Stari Tabor (preglednica 1, št. 16) (foto: Triglav Čekada, 2021); b) Kislica (15) (foto: Škafar, 2021); c) Sežanska vrzela (7) 
(foto: Škafar, 2021); d) Tri kunfini (17) (foto: Triglav Čekada, 2022).
| 376 |
| 66/3 | GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Maksimiljana v Mehiki leta 1867, je nekdo od njih povedal domačinom za kačo klopotačo, ki naj bi se 
v pravljicah naselila na navedene vrhove pod imenom »kača ropotača«. Od takrat naj bi se prepiri med 
pastirji nehali, saj si ni nihče več upal v bližino tega suhega zidu. Postavljanje večjih kamnov v trasi suhega 
zidu iz leta 1818 se kar samo poveže tudi z letnico izvedbe franciscejske katastrske izmere na območju.
Mejni kamen na Starem Taboru (16) (slika 3a) smo najprej iskali na presečišču meje med katastrski-
ma občinama z mejo med vasema Gorenje in Povir. V ostankih suhega zidu smo našli le večje skale 
naravnega izvora brez napisov. Ob planinski poti tik pod vrhom Starega Tabora pa smo naleteli na 
katastrsko mejno oznako, ki je vklesana v dva metra visoko in štiri metre dolgo naravno skalo in je bila 
pred kratkim osvežena z rdečo barvo. Na vrhu Starega Tabora je bila med 3. in 4. vojaško topografsko 
izmero Avstro-Ogrske trigonometrična točka grafične izmere , ki je bila najkasneje leta 1947 zamenjana 
s kovinskim čepom s tricentimetrskim premerom, ki so ga zabili v skalo (trigonometrična točka III. reda 
št. 10, trigonometrični okraj Sežana).
Posebej moramo izpostaviti še mejni kamen na Križen drevu (slika 4a), označen leta 1819, saj je ta loka-
cija eksplicitno omenjena kot meja posesti Petačev (Krisne dreve) že v popisu njihove meje iz leta 1711 
(Rutar, 18959) oziroma kot lokacija meje švarceneške deželnosodne meje (Creinz paume) že v urbarju 
iz let 1574–1576 (Potokar, 2005). Mejni kamen ima med franciscejsko katastrsko izmero tudi vlogo 
južne meje okrožij in ne samo južne meje okraja Švarcenek (slika 2). Južna meja med tržaškim oziro-
ma goriškim in istrskim okrožjem je med letoma 1814 in 1832 vseskozi potekala po liniji od mejnika 
Polanšček (6) čez Križen drev (2) do tromejnika Kozjane-Barka-Vatovlje (1) (to je prvih šest mejnih 
znamenj v preglednici 1).
Danes je Križen drev ena izmed osrednjih lokacij Mitskega parka Rodik, zato mejnega kamna ne sme-
mo zamenjati z novejšimi kipi, postavljenimi v neposredni bližini. Kipi prikazujejo mitsko zgodbo o 
razkosanju obešenca, ki se ponovno sestavi nazaj (Hrobat Virloget, 2021). Mejnik označuje še veljavno 
tromejo med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad pri Vremah in Artviže. Kamen je visok sedemdeset 
centimetrov, njegov presek meri 38 × 32 centimetrov, na vrhu je zaobljen, na strani, obrnjeni k Rodiku, 
ima napis RODIK XXI, na strani, obrnjeni k Podgradu, pa napis II SHG. Iz strogo geodetskega vidika je 
Križen drev zanimiv tudi zato, ker je imel mejni kamen, ki je izrisan na grafični prilogi katastrske izmere 
iz leta 190710 kot mejnik tromeje (slika 10a), poleg katastrske tudi funkcijo trigonometrične točke za 
grafično izmero. To dejstvo je evidentirano na kartah 3. in 4. vojaške topografske izmere avstro-ogrske 
monarhije. Mejni kamen je izgubil dvojno vlogo točke trigonometrične mreže in katastra najkasneje 
leta 1957. Takrat so 35 metrov vzhodno od njega vzpostavili in izmerili novo trigonometrično točko IV. 
reda št. 191 (trigonometrični okraj Sežana). Novo znamenje je izdelano iz granita, v nadzemnem delu 
ima dimenzije 15 ×15 centimetrov in gleda iz tal le nekaj centimetrov. 
V Mitskem parku Rodik pod vrhom, imenovanim Kobilja glava, najdemo tudi star podrt in odlomljen 
kamnit tromejnik katastrskih občin Rodik, Podgrad in Dane (19). Stoji kakšnih 150 metrov nižje od 
novejših kipov Mitskega parka Rodik, najdemo ga v prvem ostrejšem levem ovinku ob gozdni poti, ki 
sledi trasi nekdanje poti. Kamen je dolg 78 centimetrov, širok 37 centimetrov in debel 22 centimetrov, 
na sprednji strani ima napis RODIK. Ob njegovem temelju iz tal gleda ostanek odloma, ki ga na sliki 
4b vidimo v zgornjem desnem kotu. Ta tromejnik ni nikoli imel funkcije trigonometrične točke. Pod 
9 Prepis najdemo povzet tudi v Potokar (2005) in Turk (2015).
10 IDPOS 1009 ko 2562 (vir: PREG).
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 377 |
GEODETSKI VESTNIK | 66/3 |
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
vrhom, imenovanim Čuk, najdemo še nekdanji mejnik med okrožji, ki ima danes vlogo mejnika med 
katastrskima občinama Rodik in Brezovica (3) (slika 5b). Mejnik je kvadratne oblike s presekom 30 × 40 
centimetrov, visok je 53 centimetrov, na njem sta napisa RODIK in SLOPE ter letnica 1819. Enake 
oblike in videza je mejnik tromeje katastrskih občin Kozjane, Barka in Vatovlje (1) (slika 5a), ki je v 
preteklosti prav tako imel še vlogo mejnika okrožij. 
                  
Slika 4: a) Križen drev (preglednica 1, št. 2); b) podrt mejnik pod Kobiljo glavo (19) (foto: Triglav Čekada, 2022).
Četrti odkriti mejnik, ki stoji na isti, že prej obravnavani meji okrožij, je na topografskih kartah označen 
s koto 542 m, nima navedbe imena (4) (slika 5c) in se po videzu razlikuje od opisanih. Mejnik ima 
še danes dvojno vlogo, saj je hkrati mejnik katastrske občine in trigonometrična točka IV. reda št. 48 
(trigonometrični okraj Sežana).
    
Slika 5:  a) Kozjane-Barka-Vatovlje (preglednica 1, št. 1); b) Pod Čukom (3); c) 542 m Rodik-Brezovica (4) (foto: a) Triglav 
 Čekada, 2022; b) in c) Škafar, 2022).
Podobno, dvojno vlogo tromejnika katastrskih občin in trigonometrične točke je imel zdaj podrti mejnik 
na Kislici (15) (slika 3b), saj je lokacija izrisana kot trigonometrična točka za grafično izmero na kartah 
3. in 4. vojaške topografske izmere avstro-ogrske monarhije. Odstranili so ga najverjetneje leta 1950, ko 
so na njegovi lokaciji postavili klasično trigonometrično granitno znamenje vrhnje dimenzije 15 × 15 
centimetrov (trigonometrična točka III. reda št. 30, trigonometrični okraj Sežana11). Zaradi odročnosti 
in velike mase se je izruvani katastrski kamen na lokaciji ohranil vse do danes, podobno kot so drugod 
11 Na topografiji trigonometrične točke je izruvani katastrski mejnik izrisan 2,6 metra stran od trigonometrične točke (vir: PREG).
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
a b
a b c
| 378 |
| 66/3 | GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
po Sloveniji na prvotnih lokacijah ohranjena še nekatera druga izruvana ali podrta trigonometrična 
znamenja, ki so jih skozi čas zamenjali z novimi tipi stabilizacij (Triglav Čekada in Jenko, 2020; Triglav 
Čekada et al., 2022).
S klesanih mejnikov preidimo na kamnite osamelce, ki so zaradi zanimivih pojavnih oblik pri lokalnih 
prebivalcih dobili tudi vsak svoje ime. Čok (2016) kot največji kamniti mejnik pri nas omenja kamniti 
osamelec, visok tri metre in dolg več kot deset metrov, ki so ga poimenovali Tri kunfini (17) (slika 3d). 
Stoji na ledini, imenovani Zavodi, tik ob južnem ovinku stare ceste, razmeroma blizu spodmola Triglavca, 
kjer naj bi nekoč izvajali obrede staroverci. Na njegovem skrajno južnem, najbolj strmem delu je vklesan 
napis 1819 XV (mogoče še K). Do tega mesta na kamnitem osamelcu nas najhitreje pripeljeta ostanka 
dveh suhih zidov, ki skupaj s kamnitim osamelcem ponazarjata stvarne meje treh katastrskih občin Lokev, 
Divača in Naklo. Ta osamelec ni nikoli imel vloge trigonometrične točke.
Kamniti osamelec Sežanska vrzela (7) (Čok, 2016), ponekod imenovan tudi Polhova peč (AST12), je 
visok in dolg kakšne tri metre in tudi zaznamuje tromejo, in sicer katastrskih občin Lokev, Sežana in 
Bazovica (slika 3c). Na njem poleg letnice 1818 najdemo vklesana imena katastrskih občin in zaporedno 
številko mejnika. Kamniti osamelec je nekdaj označeval tudi okrožno mejo z mestom Trst. Osamelec 
lahko prepoznamo tudi kot trigonometrično točko grafične izmere, vrisano na karti 3. vojaške topografske 
izmere avstro-ogrske monarhije, v kasnejših virih te vloge nima več. 
3.2 Mejniki nekdanjega mesta Trst in švarceneške gospoščine
V naslednjem razdelku obravnavamo meje mesta Trst z goriškim okrožjem (slika 6). Na nekdanji mejni 
črti med mestom Trst ter goriškim okrožjem iz leta 1814 (Dolinar et al., 2011; Golec, 2018), to je med 
tromejnikoma katastrskih občin na Sežanski vrzeli (7) (slika 3a) in Jermancu (13) (slika 7d) s katastrsko 
občino Lokev, nam je na terenu uspelo najti vseh sedem originalnih zaporednih mejnikov od številke 
XX na Sežanski vrzeli do XXVI na vrhu hriba Kokoš, imenovanem Jermanec (preglednica 1, 7–13). Vsi 
imajo na eni strani tržaški grb (vrh sulice sv. Sergeja, zavetnika Trsta), na drugi pa grb grofov Petačev 
(peta s sedmimi žeblji ali sedem novcev), letnico 1818, okrajšave imen mejnih katastrskih občin ter 
zaporedno številko. Izdelani so iz klesanega kamna nadzemne višine okrog sto centimetrov, dolžine od 
51 do 54 centimetrov ter prečne širine od 38 do 51 centimetrov. Trije mejni kamni so na vrhu zaobljeni, 
trije pa ravni. Večina jih je v ostankih nekdanjih suhih zidov. Pomensko najpomembnejši je največji 
mejnik, mejni spomenik, visok 175 centimetrov in s prečnim presekom 65 × 55 centimetrov, označen je 
s številko XXIII (10) (slika 7a), ki stoji tik ob glavni cesti Lokev–Bazovica, malo pred izvozom za Lipico. 
Čok (2016) nanj prostorsko naveže zgodbo o treh račkah, ki si pripravljajo prenočišče, ko jih prehiti noč 
pri konfinu (zgodba je variacija na zelo poznano pravljico o treh prašičkih). Na mejnem spomeniku je 
na eni strani, pod tržaškim grbom, v latinščini napis, ki nam razloži njegov pomen (popravljen prevod, 
katerega osnova je privzeta iz Potokar, 2005): »Meja mesta Trst in gospoščine Schwarzennegg, ki je bila s 
soglasjem obeh določena leta 1632. Potrjena z dekretom Marije Terezije, kraljice Rimskega cesarstva, ogrske 
in češke kraljice z dne 5. maja 1751. Mejni kamni so bili obnovljeni na stroške obeh administrativnih enot.« 
Na zadnji strani, pod grbom Petačev, je vklesana letnica 1818, kar pove, da so mejnike privzeli tudi za 
franciscejsko izmero katastra. 
12 AST, CFr, M, DS, CCor, 132 b.
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 379 |
GEODETSKI VESTNIK | 66/3 |
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Slika 6: Povečava slike 2 za območje nekdanje meje med mestom Trst in goriškim okrožjem.
Dva kamna od sedmih, mejni spomenik XXIII (10) in mejnik številka XXV (12), sta označena na karti 
3. vojaške topografske izmere v merilu 1 : 75.000 s simbolom za mejno znamenje. Oba sta na vrhu ravna, 
zato sta bila primerna za neposredno detajlno grafično katastrsko izmero, izvedeno z merilno mizico. 
Mejnik na Jermancu so verjetno uporabljali tudi za trigonometrično izmero. Kasneje so ga nadomestili s 
klasičnim trigonometričnim znamenjem manjših dimenzij, postavljenim kakih sto metrov proti vzhodu, 
bližje današnjemu planinskemu domu na Kokoši. 
Podobno kot Križen drev zgoraj je lokacija vrha hriba Kokoš (Monte Cakus) omenjena že v popisu meje 
Petačev iz leta 1711 ter v urbarju iz let 1574–1576 (Rutar, 1895; Potokar, 2005). Obstaja zanimiv 
opis poteka meje iz leta 1711 (povzeto po Rutar, 1895): »Od Monte Cakus gre dol na te resane kamne, 
postavljne med Schwarzenesko inu Tersasko richto po glihinghi (po starem pa je schlu na Gropado).« Bi lahko 
bili »resani kamni«, omenjeni v besedilu, še danes obstoječi in kamnoseško okrašeni mejni kamni ali pa 
njihovi predhodniki, ki so bili morebiti postavljeni že leta 1632, ko je bila določena meja glede na napis 
na največjem kamnu, oštevilčenim s XXIII? Ta razlaga se ponuja kar sama, saj se izraz »resani kamni« ne 
more nanašati na suhe zidove. Predpostavljamo, da bi sicer za celotno mejo posesti, ki poteka po suhih 
zidovih, katerih ostanke še danes najdemo ob mejah katastrskih občin, nastalih iz nekdanje švarceneške 
gospoščine, pisalo, da poteka po »resanih kamnih«.
Na skici izmere iz leta 1940 v arhivskih katastrskih podatkih iz PREG od vseh sedmih mejnih kamnov 
najdemo izrisan samo ta velik mejni spomenik XXIII (10) (slika 10b). 
V sklop iste meje okrožij spada še mejnik pri Orleku (14), ki smo ga omenili že v pregledu mejnikov, 
povezanih s pravljicami. Stoji nekaj sto metrov pred današnjo državno mejo med Italijo in Slovenijo, ne-
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 380 |
| 66/3 | GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
koliko pred mostom čez železnico ter na meji katastrskih občin Sežana in Trebče. Visok je 92 centimetrov 
in ima presek 54 × 4 centimetre, na vrhu je raven, na dveh straneh ima vklesana grba Trsta in Petačev. 
Poleg grba Petačev ga krasi še napis SESSANA, III, 1818. Njegova oblika in velikost sta primerljivi z 
mejnim kamnom, oštevilčenim z XXV (12) (slika 7c).
3.3 Druge nekdanje meje med okrožji obravnavanega območja
V nekaj desetletjih po franciscejski katastrski izmeri se je upravna razdelitev obravnavanega območja 
spremenila, zato najdemo na Matarskem podolju, ob nekdanji glavni cesti Trst–Reka, še en mejnik, ki je 
imel med letoma 1814 in 1822 tudi funkcijo okrožne meje (slika 8). To je mejni spomenik (20), visok 
135 centimetrov, širok 54 centimetrov in debel 27 centimetrov, na dveh straneh ima napis (slika 9c). 
Mejni kamen med današnjima katastrskima občinama Markovščina in Gradišče je bil postavljen v letu 
1819 in je ločeval takratna okrajna komisariata Mokovo, ki je spadalo pod istrsko okrožje, ter Podgrad 
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
Slika 7: a) detajl z napisom na 175 centimetrov visokem mejnem spomeniku XXIII ob glavni cesti Lokev–Bazovica (preglednica 
1, št. 10); b) XXIV (11); c) XXV ob planinski poti s Kokoši proti Lipici (12); d) XXVI Jermanec na vrhu Kokoši (13) (foto: a), 
c) in d) Triglav Čekada, 2021, ter b) Škafar, 2021).
a
c
b
d
| 381 |
GEODETSKI VESTNIK | 66/3 |
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
v reškem okrožju. Leta 1822 se Podgrad priključi pazinskemu okrožju, zato mejni kamen takrat izgubi 
funkcijo mejnika med okrožji, še vedno pa razmejuje okraja Mokovo in Podgrad. Okraj Mokovo je po 
letu 1832 prenehal obstajati, del njegovega ozemlja je prešel pod okraj Koper in del pod okraj Podgrad, 
ki sta bila oba v istrskem okrožju. Od takrat mejnik (20) razmejuje samo še katastrski občini.
Slika 8:  V sredini je izrisana meja med okrajem Mokovo v istrskem okrožju in okrajem Podgrad v reškem okrožju iz obdobja 
1814–1822 (vir topografske podlage: GURS; vir mej: Dolinar et al., 2011; Marušič, 2005; Žontar, 1980). 
    
Slika 9: a) mejnik Hrpelje-Materija (preglednica 1, št. 22); b) manjši mejnik Hotična-Markovščina (21); c) velik mejnik nekdanjih 
okrajev in katastrskih občin Markovščina-Gradišče (20) (foto: Triglav Čekada, 2021).
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
cba
| 382 |
| 66/3 | GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Obravnavani mejnik med katastrskima občinama Markovščina in Gradišče (20) lahko povežemo z že 
opisanimi mejnimi kamni nekdanje meje tržaškega okrožja tudi prek petih jubilejnih dopisnic iz leta 
1999, na katerih so z risbo upodobljeni napisi z izbranih mejnih kamnov (Pečar, 1999). Na eni dopisnici 
je upodobljen grb Petačev, kot ga vidimo na tržaških mejnih kamnih, na dveh pa obe strani mejnega 
spomenika med Markovščino in Gradiščem (20). Četrta dopisnica predstavlja napis na eni strani mejnika 
med katastrskima občinama, ki je nekoč stal na Črnem Kalu (DORF CERNICAL 1819), danes pa je v 
muzejskem depoju Pokrajinskega muzeja Koper (Dolenc, 2013). Le petega, na dopisnicah upodobljenega 
mejnika z napisom BECCA 1819 nam še ni uspelo najti, čeprav smo natančno pregledali ves teren ob 
presečiščih katastrskih mej z nekdanjimi potmi v okolici vasi Beka. 
      
Slika 10:  Izris mejnikov na izrezih katastrskih grafičnih prilog, hranjenih v aplikaciji PREG (vir: GURS): a) 1907 – Križen drev13 
(2); b) 1940 – velik mejni spomenik XXIII ob cesti Lokev–Bazovica14 (10); c) 1962 – velik mejni spomenik ob meji 
katastrskih občin Markovščina in Gradišče ob cesti Hrpelje–Starod15 (20).
13 PREG: IDPOS 1009 katastrska občina 2562, str. 40: postopek agrarna skupnost – spremembni izkazi.
14 PREG: IDPOS 01042 katastrska občina 2459, str. 6: postopek ekspropriacija ceste.
15 PREG: IDPOS 02005 katastrska občina 2575, str. 18: postopek revizija vrst rabe – naznanilni list.
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
c
ba
| 383 |
GEODETSKI VESTNIK | 66/3 |
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Če obravnavamo katastrski pomen mejnega spomenika med Markovščino in Gradiščem (20), moramo 
najprej omeniti, da je vsaj do leta 1962 izrisan v arhivskih izvodih grafičnih katastrskih načrtov kot mejnik 
katastrske občine (slika 10c). Njegova geodetska vloga trigonometrične točke za grafično izmero je bila 
dokumentirana le v letih 1880–1885, to je v obdobju nastanka 3. vojaške topografske karte avstro-ogrske 
monarhije. Kasneje, med 4. vojaško topografsko izmero in danes, te vloge nima več. Ob isti cesti, bližje 
Hrpeljam pri Kozini, najdemo še en katastrski mejnik, ki je visok 95 centimetrov in katerega presek pri 
tleh meri 40 × 32 centimetrov, ima vklesano letnico 1819 (22), a je takrat razmejeval samo katastrske 
občine (slika 9a). Ker so cesto v letih 1974–1975 rekonstruirali in razširili, obstaja možnost, da so ga 
prestavili. Mejnik ni stabilen in ga lahko rahlo zagugamo, česar pri drugih ohranjenih starih mejnikih 
nismo opazili. Kljub temu še vedno fizično in administrativno veljavno označuje mejo med katastrskima 
občinama. Tretji mejnik (21) (slika 9b) ob isti cesti, tik za izvozom proti vasi Skadanščina, je manjši, visok 
je 38 centimetrov, ima presek 22 × 22 centimetrov in označuje oglišče meje med katastrskima občinama 
Hotična in Markovščina. Vse tri mejnike je mogoče opaziti že pri vožnji iz avta, če se po cesti peljemo 
v neolistanem delu leta. Če se peljemo od Kozine proti mejnemu prehodu Starod, lahko vse tri mejnike 
vidimo na cestnem nasipu nekaj metrov od roba ceste: prvi (22) in drugi (21) sta na levi strani, zadnji, 
mejni spomenik (20) pa na desni strani (slika 8).
4 RAZPRAVA IN SKLEP
V članku smo predstavili trideset mejnih znamenj z območja Krasa, Matarskega podolja in Brkinov. 
Izbrana mejna znamenja so bila glede na letnice, ki so vklesane na večino, izmerjena med franciscejsko 
katastrsko izmero na mejah ali tromejah katastrskih občin. Sklepamo, da so bila nekatera takrat tudi 
postavljena, posamezna so še starejša. Nekaj mejnih znamenj je imelo tudi vlogo trigonometrične točke. 
Nekatera povezuje meja nekdanjega švarceneškega gospostva, druga pa pravljice, ki se dogajajo na obrav-
navanem območju. Na sedmih lokacijah od devetih, kjer se po Hrobat (2009) dogajajo pravljice na mejah 
katastrskih občin, kjer ta mesta varujejo kače in druge pošasti, smo na terenu našli ohranjene katastrske 
mejnike katastrskih občin iz let 1818 ali 1819. Prav tako smo našli vseh šest zaporednih mejnikov meje 
nekdanjega mesta Trst s katastrsko občino Lokev (meja med nekdanjimi okrožji). Tudi nekatera izmed 
teh so povezana z ljudskimi pripovedkami (Čok, 2016). Tako smo ugotovili, da so ljudske pripovedke, 
pravljice in miti lahko tudi dragocen vir za preučevanje zgodovine geodezije.
Mogoče najpomembnejše odkritje je potrditev mejnikov iz let 1818 ali 1819 na lokacijah Križen drev 
in vrh hriba Kokoš, ki sta bila omenjena kot lokaciji meje švarceneške gospoščine že v popisu meje iz 
leta 1711 in celo v urbarju iz let 1574–1576. S tem lahko za Primorsko potrdimo, da imajo nekatere 
meje katastrskih občin na tem območju izvor še v mejah iz 16. stoletja. 
Preverili smo tudi podatke o obravnavanih mejnikih v arhivskih podatkih katastrskih postopkov pri 
Geodetski upravi Republike Slovenije, in sicer v aplikaciji PREG, kjer najdemo skenograme vseh ka-
tastrskih postopkov, izvedenih po letu 1900. Na treh lokacijah smo v skicah zasledili eksplicitno narisane 
mejnike, s čimer potrjujemo domnevo o kontinuiteti njihove uporabe v katastrskih postopkih vse do 
danes (številke v preglednici 1: 2, 10, 20). To so mejniki: Križen drev (2), mejni spomenik številka XXIII 
z latinskim napisom ob glavni cesti Lokev–Bazovica (10), mejni spomenik na katastrski meji Markovšči-
na-Gradišče ob glavni cesti Hrpelje–Starod (20). Ti trije mejniki so imeli med franciscejsko katastrsko 
izmero še vlogo mejnikov okrožij.
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 384 |
| 66/3 | GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Poudariti moramo, da smo avtorji pregledali tudi druge lokacije presekov katastrskih mej z nekdanjimi 
prometnicami, ki so potencialne lokacije starih mejnikov, vendar ne moremo trditi, da smo območje 
pregledali sistematično. Zato lahko v prihodnosti tu pričakujemo odkritja še drugih ohranjenih katastrskih 
mejnikov iz obravnavanega obdobja. Ob terenskem pregledu smo na potencialnih lokacijah mejnikov 
ponekod naleteli na luknje v ostankih suhih zidov, ki dajo slutiti, da so bili mejniki od tam odstranjeni. 
Našli smo tudi nekaj podrtih kamnov, ki bi bili lahko stari mejniki. Zaradi njihove očitne preperelosti 
ali zaraščenosti z mahom na njih nismo mogli prepoznati napisov. Zato ni mogoče ugotoviti, ali so to 
podrti mejniki iz franciscejske izmere ali le ostanki odstranjenih krajnikov suhih zidov.
Večina pregledanih mejnih znamenj je izdelana iz apnenca. Med njimi zasledimo mejnike z zaobljenim, 
bolj trikotno zašiljenim ali ravnim vrhom. Nekateri vklesani napisi so se ohranili tudi neposredno v 
kamnitih osamelcih ali drugih večjih, naravno prisotnih skalah.
Ne smemo pozabiti še enega pomembnega dejstva, mejniki katastrskih občin, ki so bili postavljeni 
najkasneje med franciscejsko katastrsko izmero, nimajo samo zgodovinskega in etnografskega pomena, 
ampak tudi upravnega, saj še vedno označujejo uradne meje današnjih katastrskih občin, ki se na obrav-
navanih lokacijah do danes niso spremenile. Zaradi navedenih vidikov taki mejniki nikakor ne spadajo 
v muzejske depoje, ampak jih moramo varovati v naravi, tam, kjer so bili prvotno postavljeni, da bodo 
omogočili rekonstrukcijo katastrskih meja v naravi in v geodetskih postopkih tudi v prihodnje. Zaradi 
dolgoživosti – na obravnavanem območju so namreč ohranjeni že vsaj dvesto let – so primerni za uradno 
zaščito kot primerki integrirane kulturne, zgodovinske in tudi tehniške dediščine, saj ne označujejo samo 
meja katastrskih občin, ampak so nekateri tudi pričevalci o poteku nekdanjih meja okrajev, okrožij in 
celo dežel, torej politično-administrativne razdelitve našega prostora. 
Zahvala 
Najprej se zahvaljujemo Ivanu Lojku, upokojenemu geodetu, da nas je opozoril na obstoj prvih dveh 
zanimivih katastrskih mejnih znamenj na tem območju: tistega na Jermancu (Kokoš) in »ta velikega 
mejnega kamna« Markovščina-Gradišče ob glavni cesti Trst–Reka. Hvala tudi Gorazdu Budalu, ki nam 
je posredoval informacije o filatelistični zbirki dopisnic z upodobljenimi katastrskimi mejnimi znamenji 
iz leta 1999. Na podlagi teh smo avtorji pričeli iskati manjkajoča in našli še preostala mejna znamenja ter 
odkrili zanimive pomenske povezave, ki so predstavljene v članku. Zahvalili bi se še informatorjem, ki so 
nam podali podatke o lokacijah in terenskem stanju nekaterih mejnih znamenj: Jordanu Guštinu, Petri 
Sanković, Bredi Geržina in Daliborju Radovanu. Za preverbo latinskih prevodov obravnavanih besedil 
se zahvaljujemo Doroteji Novak in Mateju Petriču. Ne nazadnje hvala tudi Katji Hrobat Virloget, ki 
nam je s svojimi deli dala povod za to raziskavo.
Literatura in viri: 
Belinger, E. (2015). Suhi zid, gradnik kulturne krajine na Krasu. Kronika, 63 (3), 
703–716.
Birsa, I. (2012). Orlek in Orlečani. Vremski Britof: Samozaložba.
Ciglič, Z. (1993). Kamniti svet = Il mondo della pietra. Koper: Pokrajinski muzej Koper.
Čeč, D. (2015). Upor podložnikov gospostva Švarcenek med Tolminskim puntom. 
Kronika, 63 (3), 513–530.
Čehovin, A. (2012). Virgil Šček (1889–1948) in njegov boj za ohranitev slovenskega 
jezika. Diplomsko delo. Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko.
Čok, B. (2016). V siju mesečine: ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice. 
Ljubljana: Založba ZRC.
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 385 |
GEODETSKI VESTNIK | 66/3 |
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI 
| E
N
Čuček, I. (1979). Instrukcija za izvršitev deželne izmere za namen splošnega katastra: 
skrajšan prevod s pojasnili (Instruction zur Ausführung der zum Behufe des 
allgemeihen Catasters angeordneten Landes – Fermessung, 1824). Ljubljana: 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo.
Dolenc, I. (2013). Črnokalski požar je razkril kamnitega dvestoletnika. Primorske novice. 
https://www.primorske.si/2013/04/24/crnokalski-pozar-je-razkril-kamnitega-
dvestoletnik, pridobljeno 15. 3. 2022.
Dolinar, F. M., et al. (2011). Slovenski zgodovinski atlas. Ljubljana: Nova revija. 
Ferlan, M., Lisec, A. (prevod) (2017). Zakon o zemljiškem davku, 23. 12. 1817. 
Geodetski vestnik, 61 (4), 655–658. 
Gestrin, F. (1963). Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od XIII. do konca 
XVI. stoletja. Kronika, 11 (2), 73–85.
Golec, B. (2018): Zgodovina institucij na Slovenskem. Izbrana literatura za izpit pri 
predmetu zgodovina institucij. Študijsko gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 
Filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino.
Hrobat, K. (2003). Šembilja na Rimskih cestah. O ustnem izročilu in arheoloških 
raziskavah. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek 
za arheologijo.
Hrobat, K. (2009). Folklora v vlogi označevanja vaških mej kot prostorskih vrzeli v 
onostranstvo: primer Rodika. Studia mythologica Slavica, 12, 207–222.
Hrobat, K. (2019). Ko baba dvigne krilo. Prostor in čas v folklori Krasa. 
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Ljubljana.   
DOI: https://doi.org/10.4312/978-961-06-0221-7
Hrobat Virloget, K. (ur.) (2021). Mitska krajina: iz različnih perspektiv (Projekt 
Mitski park – skupna čezmejna turistična destinacija za ohranjanje, varstvo in 
promocijo dediščine mitske krajine). Koper: Založba Univerze na Primorskem. 
https://mitski-park.eu/wp-content/uploads/2021/04/978-961-293-060-8.pdf 
Krnel-Umek, D. (2006). Okrajno sodišče Robida od leta 1814 do leta 1832. Slovenska 
imena institucij v Istri. Arhivi 29, 1, 123–128.
Kosi, M. (2015). Boj za prehode proti Jadranu - Kras od 12. do 15. stoletja : (politično- in 
vojnozgodovinska skica). Kronika, 63 (3), 379-444.
Korošec, B. (1978). Naš prostor v času in projekciji: Oris razvoja zemljemerstva, 
kartografije in prostorskega urejanja na osrednjem Slovenskem. Ljubljana: 
Geodetski zavod SR Slovenije.
Kozorog, E. (2008). Mejna znamenja na Severnem Primorskem. Goriški letnik: zbornik 
Goriškega muzeja, 32, 77–90.
Kranjc, A. (ur.) (1999). Kras: pokrajina, življenje, ljudje. Postojna: Inštitut za raziskovanje 
krasa ZRC SAZU.
Lisec, A., Dajnko, J., Flogie Dolinar, E., Čeh, M. (2020). Mreža meja in mejnikov: 
nominacija za Unescovo svetovno dediščino. Geodetski vestnik, 64 (3), 403–415. 
Lisec, A., Ferlan, M. (2017). 200 let od začetka parcelno orientiranega katastra na 
Slovenskem. Geodetski vestnik, 61 (1), 76–90.
Marušič, B. (2005). Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848–1899. 
Nova Gorica: Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica.
Mlakar, G. (1996). Meje: posestne in državne. Ljubljana: Inštitut za geodezijo in 
fotogrametrijo. FGG Ljubljana. 
Medvešček, P. (1992). Skrivnost in svetost kamna. Trst: Založba tržaškega tiska.
Panjek, A. (2015). Kulturna krajina in okolje Krasa: o rabi naravnih virov v novem veku. 
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Pečar, D. (1999). Priložnostni poštni žigi ob 180-letnici Franciscejskega katastra 
v Slovenskem Primorju [dopisnice]. Primorsko numizmatično društvo s 
filatelistično sekcijo.
Peršolja, J. M. (2000). Rodiške pravce in zgodbe. Ljubljana: Založba mladika.
Potokar, K. (2005). Kačiče na Krasu. Kačiče-Pared: Samozaložba.
Renčelj, S. (2002). Kras: kamen in življenje. Koper: Libris.
Ribnikar, P. (1982). Zemljiški kataster kot vir za zgodovino. Zgodovinski časopis, 36 
(4), 321–337.
Rože, A. (2020). Franciscejski kataster kot vir za preučevanje zgodovine vodne 
infrastrukture in preskrbovanja z vodo. Davčni okraj Sežana. Kronika, 68 (1), 
99–116.
Rutar, S. (1882). Zgodovina Tolminskega. Gorica: Nat. Hilarijanska tiskarna.
Rutar, S. (1895). Završniška gospoščina na Krasu. Izvestja Muzejskega društva za 
Kranjsko, 5 (6), 213–228. 
Rutar, S. (1892). Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statističnem, kulturnem 
in zgodovinskem oziru. I. del. Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. 
Ljubljana: Slovenska Matica.
Skrinjar, P. (2006). Sežana: sonce nad prestolnico krasa. Logatec: Ad Pirum.
Slak, J., Triglav, J., Koračin, K., Ravnihar, F. (2020). Slovenska zemlja na katastrskih 
načrtih. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije. 
Šček, V. (rokopis). Lokavske starine I., II., III. Župnjiski arhiv Lokev.
Triglav Čekada, M., Lojk, I., Škafar, R., Stopar, B. (2022). Značilnosti stabilizacij 
trigonometričnih točk na Primorskem. Geodetski vestnik. 
Triglav Čekada, M., Jenko, M. (2020). Načini stabilizacije trigonometričnih točk skozi 
čas v Sloveniji. Geodetski vestnik, 64 (4), 469–488.
Turk, M. (2015). Nekaj drobcev iz zgodovine družine Petazzi. Kronika, 63 (3), 531–546.
Žontar, J. (1980). Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 1849. 
Zgodovinski časopis, 34 (1-2), 119–155.
Žontar, J. (2006). Začetki občin na Kranjskem. Arhivi, 29 (1), 65–75.
Franciscejski kataster, Archivio di Stato di Trieste (AST). CFr (Catasto franceschino), 
D (Distretto di Sessana) S, CC (Comune di Corgnale), Mappe colorate di primo 
rilevamento indicate come tipologia b, 132 b, 139b, 202.1; 202.2.
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
| 386 |
| 66/3 | GEODETSKI VESTNIK  
RE
CE
NZ
IRA
NI
 ČL
AN
KI 
| P
EE
R-
RE
VIE
W
ED
 AR
TIC
LE
S
SI|
 EN
Mihaela Triglav Čekada, Aneja Rože, Rado Škafar | MEJNA ZNAMENJA KATASTRSKIH OBČIN NA KRASU, MATARSKEM PODOLJU IN V BRKINIH: MED DEJSTVI IN MITOLOGIJO  | BOUNDARY MARKS 
OF CADASTRAL MUNICIPALITIES IN THE KARST, MATARSKO PODOLJE AND BRKINI: BETWEEN FACTS AND MYTHOLOGY  | 367-386 |
doc. dr. Mihaela Triglav Čekada, 
Geodetski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za 
gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, 
mihaela.triglav@gis.si
Aneja Rože, univ. dipl. um. zgod. in univ. mag. zgod.
Prelože pri Lokvi 10, 6219 Lokev
aneja.roze@hotmail.com
Rado Škafar, univ. dipl. inž. geod.
Geodetska uprava RS, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana, 
rado.skafar@gurs.si
Triglav Čekada M., Rože A., Škafar R. (2022). Mejna znamenja katastrskih občin na Krasu, Matarskem podolju in v Brkinih: med dejstvi in 
mitologijo. Geodetski vestnik, 66 (3), 367-386. 
DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2022.03.367-386