6-2007 46 Nad Dovjem pri Mojstrani se dviga v nebo nje- gova »hišna« gora Dovška Baba, 1891 m. Njena severna pobočja so strmo odsekana in prepadna, medtem ko je južno travnato poboč- je precej manj strmo. Sam vrh Dovške Babe je ozek in izpostavljen, na njem je komaj nekaj prostora za skrinjico z vpisno knjigo, zato mo- ramo biti kar se da pazljivi. Razgled na okoliške gore pa je veličasten. Na zahodu vidimo Kepo, na jugu zaveso Julijskih Alp tja od Viša, Trigla- va in Kukove špice, proti vzhodu pa vse do Ko- šutnikovega turna. Pol ure hoda do vrha, na za- četku planine Dovška Rožca, stoji planšarija. Na Babo se lahko povzpnemo po več označe- nih poteh, z Dovjega naravnost na vrh ali pa čez sedlo Mlinca. Pot z Dovjega do Dovške Rožce in pod vrhom na Hruški vrh je del Slo- venske planinske poti (SPP). Do planine Dov- ška Rožca je z Dovjega speljana tudi dobra gozdna cesta, ki pa je malo pod Lahovim pre- valom zaprta z zapornico. V Avstriji se označe- na pot začne v Podrožci/Rosenbachu in vodi čez planino Rdečico, 1422 m, na sedlo Mlinca ali pa skozi Medji dol mimo koče Rožica Hütte, 1410 m, na sedlo Rožca, 1587 m, in naprej proti zahodu po grebenu Hruškega vrha do Dovške Babe. Do Rožce lahko pridemo tudi s Hrušice čez Hruško planino ali pa s Plavškega rovta čez Jeseniško planino. Na Dov- ško Babo se lahko vzpnemo, če prečimo od Kepe do Golice ali nasprotno. Pozimi je ta gora ena prvih, ki jih množično obiskujejo turni smučarji. Koča: Planšarija na planini Dovška Rožca, 1625 m, leži na levem spodnjem robu planine. Upravlja jo Planšarska skupnost Dovje-Mojstrana. V poletni se- zoni poskrbijo tudi za okrepčilo. Z Dovjega čez planino Goreljše: Iz vasi se po gozd- ni cesti zapeljemo proti vzhodu do mostu čez potok Mlinca. V bližini male hidrocentrale Mlinca II in počit- niške hiše parkiramo. Označena pot najprej vodi ob potoku Mlinca, više pa na desno navzgor, strmo skozi gozd in tu in tam čez senožeti do planine Goreljše, pribl. 1200 m. Tam je izvir vode. S planine pri poru- šeni zidani koči z markacijo zavijemo na levo v gozd, strmo navzgor, ter nato prečno na desno do melišč pod Belo pečjo, 1459 m. Po njenem vzhodnem po- bočju, tik nad cesto, pridemo do Lahovega prevala, 1370 m. Tam s ceste zavijemo na levo v gozd in strmo navzgor po gozdnem hrbtu, prečimo ograjen travnik in spet gremo strmo navzgor. Pred lovsko prežo zavi- jemo na levo do planšarije in nato kar po slemenu do vrha. Nezahtevna označena pot, 3 h 30–4 h. Lahko pa naredimo krožno turo s planine na Dovško Babo, se spustimo po ozkem skalnatem in v nadalje- vanju travnatem grebenu do Hruškega vrha, 1776 m (skrinjica z vpisno knjigo, miza), in nazaj do planine Dovška Rožca. Poiščemo slabo označeno pot z gre- bena pred Hruškim vrhom, ki se počasi spušča proti Dovška Baba (Baba), 1891 m  Irena Mušič zahodu. Prečimo več plitvih grap in nazadnje stopi- mo v gozd; skoraj vodoravno do planšarije. Neozna- čena zahtevna pot (Baba–Hruški vrh), 30 min., in ne- zahtevna označena pot (Hruški vrh–planina Dovška Rožca), 30 min., skupaj 1 h 30 min. Z Dovjega čez sedlo Mlinca: Iz vasi se lahko pri- peljemo do konca gozdne ceste ob sotočju potokov v povirju Mlince, 1065 metrov visoko pod Erjavčevim rovtom. Do tja z Dovjega pripelje tudi označena pot, ki pa je v spodnjem delu (nad vasjo) popolnoma za- raščena, zato je najbolje kar slediti cesti (v križišču makadamskih cest na levo, desna cesta pelje pod Dovško Babo), dokler je ne prečka označena pot. Od tam do Erjavčevega rovta je uhojena, delno pa vse- eno poteka po cesti. Z Erjavčevega rovta stopimo na stezo, ki nas vodi rahlo na desno skozi gozd do po- seke, na kateri stoji lovska koča Brvog. Nad nami so Plevelniki in Visoki Kurjek. Nadaljujemo v isti smeri do izvira vode Koritec na višini približno 1600 metrov. Tam zavijemo na desno in po stezi skozi gozd dose- žemo sedlo Mlinca, 1581 m. Spustimo se na najniž- jo točko sedla, nato pa dvignemo proti vzhodu ter po lepi stezi po njenem zahodnem pobočju pridemo na pašnike Dovške Babe tik nad planšarijo ter po sle- menu na levo na vrh. Nezahtevna označena pot, 3 h 30–4 h. Vodnika: Stanko Klinar: Karavanke (Planinska za- ložba), Vladimir Habjan: Zimski vzponi v slovenskih gorah (Sidarta). Zemljevidi: Jesenice, 1 : 25.000 (Občina Jesenice), Kranjska Gora, 1 : 30.000 (LTO Kranjska Gora), Ka- ravanke (osrednji del), 1 : 50.000 (Planinska zalo- žba), Julijske Alpe (vzhodni del), 1 : 50.000 (Planin- ska založba).