Dežnik — »mini« tovarna z zanimivim programom
IZ JUTRA RASTE DAN
Spoznanje, da je tudi tako imenovano »malo gospodarstvo« pomembna panoga v ce-lotni verigi enostavne in razširjene reproduk-cije, si še vedno prepočasi utira pot v našo vsakdanjo gospodarsko resničnost in prakso. Vse preveč smo namreč še obremenjeni z okorelo miselnostjo, da le podjetja z visokim sestavom kapitala Iahko ustvarjajo družbeni produkt z visoko stopnjo akumulativnosti, čeprav so jo nešteti primeri že postavili na laž. Zaradi takšne miselnosti je ostala ta panoga   dolgo   zapostavljena,   kar   ni   ostalo
brez posledic. Na tržišču še danes močno po-grešamo pestrejšo izbiro enakih izdelkov, ki jih industrija zaradi premajhnih serij ne iz-deluje, ker so zanjo ekonomsko nezanimive. To praznino lahko uspešno zapolnijo prav male tovarnice in obrati. Njihova prednost je v tem, da lahko brez daljših priprav hitro spremene proizvodni program po potrebah trga.
Takšna mini tovarna z zanimivim in kar atraktivnim programom je tudi »Dežnik« v Aleševčevi ulici v Šiški, ki zaposluje vsega
56 delavcev. Njihova poslovna stavba je po-dobna stanovanjskim hišam v soseščini, le napisna tabla podjetja naznanja, čemu je namenjena, sicer bi najbrž celo sosedje ne vedeli, da je tam mala tovarna, ker ne po-vzroča nobenega hrupa.
Podjetje se ukvarja z izdelovanjem dež-nikov, vendar je moralo to proizvodnjo za-radi pomanjkanja reprodukcijskega materi-ala zmanjšati za 30 % in jo nadomestiti z izdelovanjem otroških dežnih plaščev, pele-rin in športnih izdelkov. Za slednje so našii Irg v ZRN, Italiji in Švici, pogovarjajo pa se tudi s Poljaki. Trenutno so planirald le 10 °/o celotne proizvodnje za izvoz in ga ob polletju realizirali s 45 odstotki, lahko pa bi ga več, če bi ne bile cene materiala pi\> visoke. Prvi planski cilji izvoza niso amti-ciozni, toda za začetek dovolj, saj vemo, da iz jutra raste dan.                                       ,
Naj se sliši čudno ali ne, pa vendarle je res, da celo njih pestijo devizne zagate, p> manjkanje surovin in repromateriala, vis> ke cene in podobno, prav tako kot marsika-(ero veliko podjetje. Na domačem trgu ai mogoče dobiti svile, ogrodij za dežnike in senčnike, zato morajo kar 85 odstotkov teh materialov uvoziti iz Japonske, ZRN in Ita-lije, čeprav imamo pri nas vse možnosti, da jih sami proizvajamo. Ogrodja za dežni! e je na primer izdeloval »Indip« Lendava, v-e dokler se ni pripojil h »Gorenju« Velenje. Vsi ti stroji danes neizkoriščeni stoje, »Go-renje« pa zanje izsiljuje previsoko ceno, da bi jih lahko kupilo kakšno podjetje, ki bi bilo pripravljeno obnoviti in nadaljevrti prejšnji proizvodni program.
Na vprašanje, zakaj ne izvažajo tudi dež-nikov, je direktor Slavko Puzigača dejal, da bi moral biti v njih pretežno vgrajen d> mači material, če si želimo pravih devizrhh učinkov. Po njegovih besedah bi skoraj vse lahko izdelali doma, vendar teh artikluv nihče noče izdelovati, ker bi radi vsi tak >j veliko zaslužili.
Podjetje je kljub stalnim podražitva n materiala obdržalo cene izdelkom na rav.ii izpred enega leta in pol, pri tem pa dosego zadovoljiv finančni rezultat. Medtem ko ~e je celotni prihodek 1979. leta v primerjavi z letom 1978 povečal za 70 odstotkov, se je v prvcm polletju 1980 povečal za 19 odstotko/, čisti dohodek pa za 27 odstotkov. Te rezi l-tate so lahko dosegli samo z izboljšano org.i-nizacijo dela in prehodom iz obrtno ročn> ga dela na industrijski način proizvodnje, ;i ga še vedno izpopolnjujejo.
Njihovi načrti pa segajo že v srednjerci-no obdobje, ko naj bi povečali proizvodie zmogljivosti, za kar predvidevajo naložb v vrednosti 10 milfjonov dinarjev. Veliko vlj-je težave imajo okrog načrtovanja kadri. v in za to vprašanje še nimajo pripravljenega odgovora v načrtih za prihodnost.
Tako smo ob obisku te male tovarne z\z-deli še marsikaj o stabilizacijskih naporii, ki se kažejo v skrčcni režijski porabi, zn-duciranih delovnih mestih na upravi in ^e o čem, vse pa je prcpričljivo dokazovalo, ca kolektiv ravna z družbenimi sredstvi z ve.-t-nostjo dobrega gospodarja.
I. Osolnik