SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 40	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	10	de	octubre	-10. oktobra 2002
KDO NAJ BO PREDSEDNIK?
Bližajo se volitve. Izmed kandidatov za državnega predsednika bo treba izbrati nekoga, ki ima kvalitete za to mesto. Predvsem katere kvalitete?
Biti mora prepričan demokrat. Nekdo, ki še vedno zagovarja partijo in nepopisano škodo, ki jo je povzročila Slovencem z revolucijo in s totalitarizmom, to gotovo ni.
Imeti mora čisto politično preteklost. Te nimajo visoki državni in partijski funkcionarji v preteklem sistemu, nekdanji oznovci, udbovci ter bivši tožniki in sodniki v političnih procesih.
Biti mora vsestransko pošten. Človek s kriminalno preteklostjo nima na volitvah kot kandidat kaj iskati. Nekdo z nepošteno pridobljenim premoženjem prav tako ne.
Dalje si Slovenija ne more privoščiti za svojega predsednika raznih Krjavljev. Kandidat mora imeti določeno stopnjo kulture in omike, znanja jezikov in splošne izobrazbe.
Državni predsednik ne sme biti premlad, ker ga ne bi jemali resno, prav tako pa ne nekdo, ki ni več sposoben niti enega stavka povedati do konca, ampak nekaj mečka in jeclja in pri tem živčno maha z rokami.
Pa še na nekaj je treba biti pozoren. Pri vsakem kandidatu se je treba vprašati, kdo stoji za njim Kaj lahko se zgodi, da bomo dobili človeka, ki velja za demokrata, prek njega bodo pa iz ozadja vlekle niti stare sile, ki imajo, žal, v rokah še večino vzvodov v politiki, gospodarstvu in medijih.
Dolžnost demokratičnih medijev - nekaj malega jih je le - je, da volivce informirajo, kateri kandidati izpolnjujejo naštete kriterije. Slovenija si po toliko letih za svojega predsednika ali predsednico končno že zasluži politično in moralno čisto osebo.
Dr. Branko Rozman, Družina, 38 - 22. septembra
Slovenija in Romunija pričakujeta povabilo v NATO
Premiera Slovenije in Romunije, Janez Drnovšek in Adrian Nastase, sta se v okviru enodnevnega uradnega obiska romunskega premiera v Sloveniji pogovarjala predvsem o odnosih med državama ter o skupnih aktivnostih pri vključevanju v evroatlantske povezave. Kot je na skupni časnikarski konferenci po pogovorih med drugim dejal Drnovšek, sta državi delili usodo članstva v zvezi NATO že na madridskem vrhu leta 1997. „Takrat bolj negativno usodo, tokrat pa izgleda, da obe državi s precejšnjo zanesljivostjo pričakujeta povabilo v članstvo zveze NATO na letošnjem praškem vrhu konec novembra," je dejal.
Na časnikarsko vprašanje, kako bosta državi ukrepali v primeru, da ne bi dobili povabila v NATO, je Nastase odgovoril, da je Romunija sicer optimis-
tična glede povabila, da pa si bo v nasprotnem primeru še naprej prizadevala za to in ne bo skušala postati članica kake druge organizacije. Romunija je po svoje že članica Severnoatlantske zveze, saj je sodelovala že v vrsti vojaških dejavnosti zveze, je poudaril.
Tudi Slovenija je v zvezi s tem že precej aktivna, je dejal Drnovšek, ki pravi, da bo morala Slovenija v primeru, da ne bo dobila povabila, kar je manj verjetna možnost, znova oceniti položaj. Prav tako je dejal, da bi v takšnem primeru to pomenilo drugačen strateški razmislek in razvoj v zavezništvu samem.
Premiera sta del pogovorov posvetila prizadevanjem za članstvo v Evropski zvezi. Za Slovenijo so pogajanja v zaključni fazi, pri čemer pričakujemo končanje do vrha v Koebenhavnu de-
cembra letos, je dejal Drnovšek. Pričakuje še, da bo temu sledila tudi Romunija. Romunski premier je v zvezi stem dejal, da s pozornostjo in prijateljskimi občutki opazujejo prizadevanja Slovenije pri vključevanju v EZ ter upajo, da bo Slovenija pomagala Romuniji s svojimi izkušnjami in da bo tudi Romunija dosegla uspeh pri vključevanju.
Drnovšek pričakuje, da bosta imeli državi tudi-v prihodnje kot članici EZ posebno vlogo. „Na eni. strani Jugovzhodne Evrope je Slovenija kot stabilna država, na drugi strani je Romunija. In tisto, kar je vmes, bo najbrž precej časa zelo pomembno za Evropo, za konsolidiranje JV Evrope in vzpostavitev neke evropske perspektive tudi za ostale države nekdanje Jugoslavije," pravi Drnovšek.
Drnovšek v vodstvu, Brezigarjeva pospešuje, Bučar močno upada
Tudi tokrat so z anketo - anketirali so v torek in sredo - izmerili, da največji delež vprašanih napoveduje, da bo na predsedniških volitvah podprl kandidata LDS dr. Janeza Drnovška. Toda tokratna anketa tudi kaže, da se krepi javnomnenjska podpora kandidatki Barbara Brezigar. Njena prednost pred naslednje uvrščenim (France Arhar) je zelo opazna. Podpora Bučarju pa je močno upadla
Za kandidata LDS dr. Janeza Drnovška se je v anketi opredelilo 36,1 odstotka vprašanih oziroma en odstotek manj vprašanih kot v zadnji septembrski javnomnenjski anketi (Dnevnik, 23. septembra). Takratna ugotovitev, da se prednost tega kandidata polagoma zmanjšuje; je tako še zmeraj aktualna, prav tako je še vedno aktualna navedba, da Drnovškovega prvenstva v prvem volilnem krogu kljub temu ne bo mogoče ogroziti.
Kandidat za župana mesta Ljubljane dr. Andrej Bručan
Koalicija Slovenija je predstavila razloge, ki so pripeljali do odločitve o skupnem kandidatu za župana mesta Ljubljane in ob tem poudarili, da bo poslanec N.Si mag. Janez Drobnič, nosilec liste N.Si.
Janez Janša je na časnikarski konferenci izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je Koalicija Slovenija podprla skupnega kandidata za župana mesta Ljubljane, ki predstavlja uresničitev realne alternative sedanji oblasti v glavnem mestu. „Odločitev, ki je bila sprejeta, je glede trenutne situacije nujna, zato razlogov zanjo ni potrebno naštevati". Dr. Bručan je po njegovem mnenju najprimernejši kandidat, ki ni samo strokovnjak na svojem področju, temveč ima tudi politične izkušnje, kot član Vlade je dokazal, da je kos zahtevnim nalogam. Dodaten razlog, da ljubljanska uprava potrebuje nove in sveže moči, je klientelizem, ki terja bistveno več denarja davkoplačevalcev. Mestna oblast potrebuje novo vodstvo, ki bo zmanjšalo porabo proračunskega denarja in z načrtno politiko spremenilo status slovenske metropole v evropsko mesto. Po njegovem mnenju 22 milijonov SIT, ki jih vladajoča LDS namerava porabiti na lokalnih volitvah v mestu Ljubljana, presega razumske možnosti. Koalicija Slovenija nasprotno stavi na strokovnost, sposobnost in na enotno politično podporo skupnemu kandidatu, ki tudi na državni ravni predstavlja edino alternativo sedanji oblasti.
N.Si, po besedah dr. Andreja Bajuka, pozdravlja odločitev obeh mestnih odborov
glede podpore skupnemu kandidatu dr. Andreju Bručanu, ki bo na mestu župana mesta Ljubljana enakovredno predstavljal stališča obeh strank . Prepričani smo, da lahko s strokovnostjo in bogatimi izkušnjami uresniči skupne cilje in vizijo Koalicije Slovenija ter ustvari mesto Ljubljana primerljivo evropskim prestolnicam. Cilj N.Si, ki je „Evropa na slovenskih tleh", potrebuje evropsko prestolnico, ki bo ponos naše mlade države. Prepričani smo, da kandidatura dr. Bručana predstavlja alternativo sedanji oblasti, ki jo predvsem označujejo nepreglednost na področju delovanja javnih financ in naraščajoči klientelizem, ki je posledica predolgega vladanja ene in iste skupine ljudi. Podpiramo odločnost kandidata za župana mesta Ljubljana in želimo, da bodo-meščani v tej kandidaturi odkrili priložnost za nujne spremembe, ki jih Ljubljana očitno potrebuje?. Dr. Bajuk je iz lastne izkušnje izrazil tudi osebno zaupanje v sposobnosti in strokovnost dr. Bručana.
Dr. Bručan je poudaril nekatere glavne cilje, ki jih kot župan mesta Ljubljana želi uresničiti. Prvenstveno želi Ljubljančanom omogočiti večjo vlogo pri odločanju glede mesta Ljubljane. Mestne četrti po njegovem mnenju nimajo tiste vloge in funkcije, ki bi jo morale imeti. Trenutna oblast je njihovo vlogo omejila na posvetovalne organe, ki nimajo besede pri odločanju o spremembah in stanju v mestu Ljubljana. „Obrobje mesta Ljubljane in samo središče je potrebno nujnih sprememb, za katere se bom kot župan mesta Ljubljana tudi zavzemal", je še dodal.
Priprave na lokalne volitve
Poslanska skupina in Izvršilni odbor N.Si sta se v soboto, 5. oktobra sestala v Celju in pregledala potek priprav na lokalne volitve 2002. Glede na trenutno situacijo, N.Si optimistično pričakuje volilne rezultate. Ker ima z občinskimi odbori pokrito večino slovenskega zemlja, se bo Nova Slovenija na lokalnih volitvah predvidoma v vseh slovenskih občinah predstavila s svojimi listami.
Sproščen in odprt dialog med predstavniki Poslanske skupine in Izvršilnega odbora v Celju kaže močno notranjo povezanost N.Si, ki na letošnjih volitvah pričakuje boljši volilni rezultat kot na prejšnjih volitvah.
NA ŠESTEM MESTU
Po raziskavah analitičnega inštituta Economist Intelligence Unit (EIU), sodi Slovenija med poslovno najmanj tvegane države. Na lestvici EIU, ki vključuje 60 držav z vsega sveta, med katerimi pa ni večine članic EZ, se je namreč skupaj s Tajvanom uvrstila na šesto mesto - manj tvegani so le Singapur, Nemčija, ZDA, Hong Kong in Čile.
Kandidati Drnovšek in Potočnikova
Svet LDS bo v začetku prihodnjega tedna kot kandidata na predsedniških volitvah določil predsednika stranke Janeza Drnovška, je v izjavi novinarjem potrdil predsednik sveta Gregor Golobič. „Očitno je, da je politična situacija v Sloveniji dovolj stabilna in da ni bistvenih nerešenih ali akutnih vprašanj na drugih področjih," je Golobič pojasnil Drnovškovo dokončno odločitev za kandidaturo. Drnovškov premislek v zadnjih mesecih je bil vezan tudi na zaključek pogajanj z Evropsko unijo, ki se bodo, kot je bilo predvideno, zaključila v naslednjih mesecih. „Pred koncem mandata je zato moč odgovorno zapustiti mesto predsednika vlade in prepustiti volivcem odločitev o tem, kdo naj bo novi predsednik države," je še ocenil predsednik sveta liberalne demokracije, ki bo predvidoma tudi vodja Drnovškovega volilnega štaba. Kandidaturo predsednika LDS bodo na Republiško volilno komisijo predvidoma vložili že konec naslednjega tedna, in sicer s podpisi poslancev liberalne demokracije.
Ljubljansko županjo Viko Potočnik je svet mestnega odbora LDS 25. septembra s tajnimi volitvami potrdil za kandidatko stranke za županjo slovenske prestolnice na jesenskih lokalnih volitvah, na novinarski konferenci pa je Potočnikova predstavila nekatera programska izhodišča in volilno kampanjo. Za slednjo, torej za županske volitve in volitve v mestni svet, bo ljubljanski mestni odbor LDS sicer namenil približno 22 milijonov tolarjev. Po besedah Potočnikove bodo volilno kampanjo gradili na pridobitvi zaupanja Ljubljančanov, ob čemer pričakuje, da ji bodo volivci tudi na osnovi dosedanjega dela izkazali zaupanje. Na novinarsko vprašanje o tem, ali pričakuje izvolitev v prvem krogu, pa je Potočnikova odgovorila pritrdilno.
		
MLADINSKI DAN	LEVSTIKOVA PRITOŽBA....	... 2
V LANUSU		. 3	
O JEZIKOVNIH PRAVICAH	GOSPODARSKI VESTNIK...	... 4
NA* PRIMORSKEM	 % J/ —_—t&Z				. 3 PRAZNOVANJE V ZDA	... 4
Rimski proces o fojbah
Na rimskem prizivnem sodišču se je začel drugi proces proti nekdanjemu hrvaškemu partizanskemu častniku Oskarju Piskuliču, enemu od obtožencev na t. i. rimskem procesu o fojbah, v okviru katerega je obtožen umora Italijanov na hrvaški Reki leta 1945. Ob tem je Slovensko-hrvaško-itali-janski odbor za zgodovinsko resnico v sporočilu za javnost zapisal, da je Piskulič tožil nekdanjega nacista Ericha Prieb-keja, ki ga je italijansko kasacijsko sodišče aprila zaradi sodelovanja v poboju civilistov v Ardeatinskih jamah pri Rimu leta 1944 obsodilo na dosmrtno zaporno kazen.
Kot še pišejo, je Priebke v odprtem pismu medijem obtožil italijansko sodstvo, da mu je zaradi „etnične diskriminacije, rasizma in političnih predsodkov" odreklo možnost amnestije, ki pa je je bil deležen Piskulič. Ta naj bi po Prieb-kejevem pisanju osebno vrgel v kraška brezna nekatere italijanske civiliste samo zato, ker so bili po narodnosti Italijani. Nekdanji častnik nemških enot je obtožil grozodejstev tudi italijanske partizane in zahteval enako ravnanje v moralnem in sodnem pogledu za vse, ne glede na to, na kateri strani so se bojevali med drugo svetovno vojno. Piskulič je odgovoril, da Priebkejevo pisanje presega vse meje zgodovinske, intelektualne in etične spodobnosti ter žali ne toliko borce za svobodo, kot predvsem milijone žrtev, za katere so krivi nacisti in njihovi sodelavci, še piše sporočilo za javnost.
Na prvem rimskem procesu, ki se ga je oprijel vzdevek „proces o fojbah", je bil Piskulič oproščen obtožbe dveh umorov, medtem ko je bil za tretji umor deležen amnestije. Sedaj se zavzema za polno oprostitev vseh obtožb, medtem ko tožilstvo in civilne stranke (med temi je tudi italijanska država) zahtevajo razveljavitev amnestije in obsodbo za dva umora. Piskuliča brani goriški odvetnik Livio Bernot, s katerim sodeluje tudi tržaški raziskovalni časnikar Paolo G. Pa-rovel.
V zvezi s procesom Odbor za zgodovinsko resnico v svojem sporočilu za javnost še opozarja, da ima primer mednarodno politično veljavo, saj gre za obtožbo na račun Hrvaške in Slovenije, da sta med drugo svetovno vojno Italiji odvzeli Istro z „genocidom" nad tamkajšnjim italijanskim prebivalstvom.
Koroški Slovenci s skupnim tednikom
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Spor na morju
Hrvaški ribič Sašo Bajok je izjavil, da so mu v hrvaških teritorialnih vodah Piranskega zaliva, kjer sicer velja začasni ribolovni režim, v petek zjutraj ukradli petnajst, poškodovali pa dve mreži. Kot je povedal novinarjem, sta po njegovem prepričanju to storili dve slovenski ribiški ladji, ki sta ponoči kočarili na tem območju - „miljo in pol od razmejitvene črte v Piranskem zalivu". S tem sta po njegovih besedah tudi kršili prepoved nočnega kočarjenja, ki velja po začasnem režimu. Slovenski ribiški inšpektor Marjan Fojan, ki s hrvaškim kolegom od torka izvaja nadzor začasnega ribolovnega režima, je povedal, da v petek niso prejeli nobene pri-
jave, poudaril pa je, da kraje oziroma kazniva dejanja niso v pristojnosti ribiških inšpektorjev, ampak policije vsake od držav.
Slovenski in hrvaški ribiški inšpektor sta začela izvajati reden skupen nadzor nad ribolovom v morju med Ankaranom in Lovre-čico, kot to določa začasni ribolovni režim v okviru maloobmejnega sporazuma (SOPS).. Ribiči bodo v prihodnjih dneh dobili tudi ribolovna dovoljenja. Režim, za katerega sta se 10. septembra dogovorila premiera obeh držav, podrobnosti pa dodelali stalna mešana komisija za izvajanje SOPS in njena podkomisija za ribištvo, je sicer stopil v veljavo pred tednom dni.
Trojanski predor se ruši
Republiški inšpektor za rudarstvo je prepovedal nadaljnje izkopavanje trojanskega predora z ljubljanske strani.
Ukrep velja do saniranja razmer v rovu, kar pa naj ne bi trajalo več kot dva tedna. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji trdi, da kljub težavam ni strahu za nedokončanje predora, ki naj bi bil končan do leta 2004, za promet pa naj bi bil odprt leta 2005. Inšpekcija se je za ukrep odločila, ker je pri gradnji predora prišlo do odstopanja predorske obloge.
Razmere v predoru po mnenju inšpekcije niso nevarne, ukrepali pa so, ker so poškodbe v eni cevi, za katero velja ukrep, večje od pričakovanih. Inšpekcija je s takšnim ukrepom pri gradnji predorov posredovala prvič.
25 centimetrov debela betonska obloga v predoru je zaradi pritiskov hribine na posameznih delih odstopila celo za cel meter. S tem pa je odstopanje močno preseglo še dopustnih 30 centimetrov. Nepričakovano velike deformacije so po mnenju sodelujočih posledica nepredvidenih in nepredvidljivih geoloških razmer.
Republiški inšpektor za rudarstvo je prepovedal nadaljnje izkopavanje trojanskega predora z ljubljanske smeri, ki bo s 5600 metri najdaljši dvocevni predor v Sloveniji.
Pojasnili so, da odgovornost za nastale težave nosijo naročnik, izvajalec in projektant. Zato je sodelovanje med temi tremi partnerji izjemno pomembno.
Slovenci na avstrijskem Koroškem naj bi januarja 2003 dobili nov skupni tedenski časopis, ki naj bi nadomestil sedanji glasili Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Naš tednik, in Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Slovenski vestnik. Časopis naj bi izdajala družba SLoMedia - Slovenski medijski center d.o.o., katere lastnika sta z enakim deležem ZSO in NSKS.
Družba naj bi poleg tednika zagotovila tudi ,,široko informacijsko dejavnost" ter internetni portal. Glasilo ZSO Slovenski vestnik izhaja od leta 1946, glasilo NSKS Naš tednik pa od leta 1949. O ustanovitvi skupnega časopisa v slovenski manjšini razpravljajo že nekaj časa, kljub temu pa so uredniki oziroma sodelavci obeh glasil 30. septembra nepričakovano in brez vnaprejšnjega obvestila prejeli odpoved oziroma obvestilo, da bosta Slovenski vestnik in Naš tednik prenehala izhajati ,,s koncem leta 2002" ter da bo „družba SloMedia z javnim razpisom vabila vse zainteresirane k sodelovanju".
Napoved o ukinitvi obeh glasil osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev ter njuna nadomestitev z novim skupnim časopisom je
zaradi nepričakovanosti in pomanjkanja poprejšnje obveščenosti med delom slovenske manjšine vzbudila negodovanje.
Predsednik NSKS Bernard Sadovnik pa je ustanovitev družbe SloMedia ter napoved izhajanja novega skupnega tednika označil kot „uresničitev sanj in želja koroških Slovencev skozi desetletja".
Zdi se nam, da ta poteza koroških zamejskih Slovencev ni bila ravno najboljša. Dosedanja dva tednika sta se namreč delila v svetovnonazorskem pogledu. Medtem ko je Naš tednik stal na katoliškem in demokratičnem stališču, je Slovenski vestnik bil povezan s silami prejšnjega režima v Sloveniji. Evidentno je, da bo novi skupni tednik v najboljšem primeru le strogo informativen, ne pa formativen, ker bo moral zadovoljiti vse dosedanje idejne nasprotnike. Vsaka bolj načelna razprava pa bo odbila vsaj polovico bralcev, eno ali drugo. Pa tudi stališče obeh skupin glede sodelovanja z avstrijskimi oblastmi je zelo deljeno in nasprotno.
Res je, da imata oba dosedanja tednika finančne probleme, a za skledo leče ne bi bilo treba prodati svojih idej.
Levstikova pritožba
, Kot je znano, je dolgoletno obtoževanje Vinka Levstika, ki so ga izbrali kot predstavnika domobrancev, da bi jih umazali, bila pred meseci končana. Sodišče ga je spoznalo za krivega poboja dveh partizanov. Seveda je bila obsodba osnovana na raznih: Slišal sem, pravijo itd. Medtem ko so drugega, bivšega partizana oprostili, ker je blatil Levstika na podlagi dokazano napačnih informacij. To je slovenska pravica dandanes!
Vinko Levstik se je na obsodbo pritožil. Višje sodišče je 3. oktobra razpravljalo o njegovi pritožbi. Levstik se razprave ni udeležil zaradi slabega zdravstvenega stanja, ki se je poslabšalo z neprestanim nadlegovanjem in preganjanjem.
Višje sodišče je sklenilo, da bo sodba razglašena čez kakih mesec dni.
Vsa ta afera je nedvoumno prirejena, da današnja oblast pokaže svojo moč in da še enkrat domobrance potisne v kot kot nekako protiutež čedalje bolj odkrivanim partizanskim pobojem domobrancev in civilistov po vojski. Levstika so zalezovali že v komunistični Jugoslaviji, a mu niso mogli nič dokazati, tako da so njegovo obtožnico arhivirali, čeprav je Levstik zahteval proces, ki bi ga z lahkoto dobil. Sedanji oblastniki pa so potegnili akte iz arhiva. Najprej so ugotovili, da niso kaj dosti vredni in ga ne bi mogli na njihovi podlagi obsoditi. Tožilec Miklavčič je odstopil od procesa.
Država je tako odnehala. A dobili so privatnike, ki so bili pripravljeni Levstika tožiti na tako trhlih temeljih. In dobili so sodnike, ki so sodbo izrekli, čeprav na nejurudič-nih temeljih
Videli bomo, ali je višje sodišče kaj bolj juridično, nepristransko in pravično!
Vinko Levstik v delovni sobi v svojem hotelu v Gorici
Res je zanimivo, kako se zgodovina ponavlja. Argentina ni izvzeta iz tega pravila. Na žalost se bolj ponavljajo negativni pojavi kot pa pozitivni dogodki.
Osumljeni senat. Snov sumičenja je tudi to pot korupcija. Že nekaj tednov razgraja polemika o domnevi podkupnini, ki da bi jo zahtevali nekateri senatorji, ko je bil v obravnavi zakon v prid socialni ustanovi bančnih uradnikov. Takrat naj bi se nekateri senatorji obrnili na predstavnike tujih bank s ponudbo, da volijo proti zakonu, seveda za določeno "odškodnino". Zadevo je odkril angleški dopisnik Financial Timesa. Kot je običajno v teh primerih, nihče nima dokazov o domnevnem dejanju. Sodniki raziskujejo, bankirji se izgovarjajo, senatorji zanikajo..., a v vsem je nekaj stvarnosti. "Nekaj je bilo" je končno zatrdil tudi predsednik senata Juan Carlos Maqueda. A kaj in kako, to naj seveda odloči pravica, ki pa je v Argentini ena najbolj diskreditiranih ustanov.
Prav za obletnico. Te dni je poteklo dve leti odkar je 6. oktobra 2000 odstopil Chacho Alvarez, tedanji podpredsednik države in ustavni predsednik senatne zbornice. Kot vzrok je navedel primer korupcije v senatu. Alvarez je tedaj zahteval vestno raziskavo in zamenjave v vladi, ker je bil prepričan, da so bili vladni fukncionarji aktivni soudeleženci pri dejanju korupcije. Predsednik De la Rua ni ugodil podpredsednikovi zahtevi glede sprememb in Alvarez je protestno odstopil. S tem je bilo dejansko konec vladne koalicije "Povezave", a dogodek ni bil nikdar razjasnjen. Zanimivo je, da se sedaj v drugačnih okoliščinah ponovi popolnoma enak primer.
Volitve na obzorju. Ko
govorimo o notranjih volitvah, mislimo predvsem na peronizem. Pri ostalih strankah skoraj ni zanimanja. Za radikale je le formalnost, ker vedo, da če bodo sploh preživeli, nimajo nobenega izgleda za zmago. Danes so zaposleni le z naporom, da bi preprečili vedno hujši pobeg raznih skupin v druge stranke. Na levici ima vsaka formacija svojega jasnega kandidata. Vprašanje "sredine proti desni" se osredotoči na možnost povezovanja. Torej borba teče med peronisti.
Prvi spopadi. Ali vlada še vedno misli, da bo Reu-temann spremenil stališče in prevzel kandidaturo? Iz vladnih krogov organizirajo zadnjo ofezivo v tem smislu. A medtem so se že začeli prvi spopadi. Iniciativo je prevzel Menem, ki z vso silo napada guvernerja iz San Luisa. Smatra, da je Rodriguez Saa najbolj nevaren
tekmec. De la Sote skoraj nima v mar. Zato našteva vse spodrsljaje bivšega nekajdnevnega predsednika in poveličuje svoje stvarne in domnevne dosežke ter obljublja boljše čase. A celotna zadeva notranjih volitev je še vprašanje zase, saj se Rodrfguez Saa še ni odločil, ali bo kandidiral na listah peronistične stranke ali bo'nastopil izven uradnega peronizma.
Na levi. Levica ima svoje stalne težave nesoglasja. Časi "Povezave" so daleč v zgodovini. In ni izgleda, da bi prišlo do kakega zbliža-nja med ARI pod vodstvom Elise Carrio in radikali. Gospa ima ta težave z lastnimi tovariši. Domišljala si je, da bosta nastopila skupaj ona in Luis Zamora. Saj sta celo ustanovila fronto "Naj izginejo vsi", katere cilj je bil, da naj vsi poslanci, senatorji, guvernerji in člani provincijskih parlamentov odstopijo in se skupno s predsednikom voli celotna politična in administrativna struktura v državi. Če tega ne bi mogla doseči, bi bojkotirala volitve. Ideja je izgubila na moči in gospa Elisa se je odločila, da vseeno kandidira. Zamora pa vztraja na bojkotu in išče le načina, da bi bil ta protest bolj viden.
Skupaj, a ločeni. Izraz težav, ki jih nenehno ima levica sama s sabo, je tudi nov položaj v poslanski zbornici. Ko je večina poslancev teh strank zapustila Povezavo, je stopila skupno pod okrilje Elise Carrio in njene stranke ARI. Sedaj pa so poslanci socialističnih strank sklenili, da ustanovijo svoj poslanski klub (blo-que parlamentario), ki bo najbolj številen od leta 1904 pa do danes. Sestavljalo ga bo 7 poslancev. Obljubljajo sicer, da bodo delali soglasno z ostalimi 22-timi od ARI, a da hočejo pokazati lastno identiteto. Če se ne morejo zediniti glede predstavništva v parlamentu, toliko manj bo soglasja glede kandidatur.
Seineldin na delni svobodi. Večkrat smo omenili kaznovanega polkovnika Seineldina, ki je predstavnik argentinske desnice. Zaradi oboroženega upora je bil obsojen na dosmrtno ječo, v kateri sedi že dvanajst let. Sedaj mu je Vrhovni svet Oboroženih sil dovolil delovne izhode iz zapora in sicer osem ur dnevno od ponedeljka do petka in en prost dan v tednu. Kako lahko to dovoljenje uskladimo z obsodbo, ni jasno, a slična dovoljenja uživajo že nekateri drugi obsojenci v tem procesu in tudi gverilci, obsojeni zaradi napada na vojašnico la Tablada. Seineldin bo delal kot svetovalec v privatnem podjetju za storitve na področju varnosti. Je to prvi korak do svobode in sledečega političnega udejstvovanja?
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOVENSKO DRUŠTVO TRIGLAV V ROSARIU
SLOVENSKI UTRIPI
51. Mladinski dan v Lanusu
Otroške pravljice nikoli ne umrjejo, saj se podajajo iz generacije v generacijo. Uživaš jih sam kot otrok, pripoveduješ jih svojim otrokom in jih privlečeš iz stare omare v razvedrilo vnukom. Z njimi rasteš, odkrivaš svet in jih ohranjaš kot ljubek spomin svojega otroštva. Spomin, katerega rad deliš s prijatelji.
Lanuška mladina je v nedeljo, 22. septembra, povabila publiko, naj se utopi v pravljični svet Slovenske vasi. Veronika Rot, predsednica krajevne mladinske organizacije, je podala dobrodošlico vsem navzočim in razvila misel o mladini, njeni moči in volji in kako pod izbranim geslom „Pomagajmo pomagati" lahko prispeva k ohranjevanju zdravega duha v slovenskem okolju. Za dosego tega cilja je potrebna mladinska prisotnost, medsebojna solidarnost in skupno delovanje. Za dokaz so se poslužili pravljičnega sveta, ki se je pričel takole:
Marjanca se poklapano vrne iz šole in v zadregi pozdravi mamo, ker je dobila ukor. Slabo se je vedla v šoli, ker ni pomagala sošolcem, in poleg tega ima za nalogo branje, kar ji ni nič pri srcu. Mama jo urno pošlje prebirat knjigo svetovno znanih pravljic. Pri odprti knjigi jo počasi zaloti spanec in utopi se v začarani svet. „Nekoč, v daljnem, daljnem..."
Najprej sreča Sneguljčico, ki teka po gozdu in jo prosi za pomoč. Naša Marjanca se hitro znajde, spomni se na palčke, ki pridno kopljejo zlato in se po dolgem in trudnem delu srečno vračajo domov. Z veseljem sprejmejo medse Sneguljčico. Predno odidejo, jo Marjanca posvari, naj se pazi stare ženice, ki ji bo hotela prodati jabolko.
Sledila je točka z Aladinom, ki se sprehaja po odru in resno premišljuje, kako nesrečen je. In glej, spotakne se v čarobno svetilko! Ko podrgne po njej, se mu v hipu izpolni želja ter zaplešejo pred njim mikavne odaliske. Predno mu pride na misel druga želja, ga že Marjanca opominja, naj tudi pomaga svojemu bližnjemu.
V naslednjem prizorčku se Ostržek odpravlja prvič v šolo. Oče ga strogo opozarja, naj gre svojo pot naravnost, brez ovinkov ali postaj. A Ostržek se sreča s skupino mladih, ki gredo na ples. Radovedno jim sledi in vstopi v plesVio dvorano „Slovenska vas News". Tam se vsa lanuška mladina giblje ob zvokih različne glasbe. Vsi se zabavajo, celo Ostržek. Plesa je konec in Ostržek se spomni očetovega opomina in se boji njegove kazni. Marjanca mu pomaga z dobrimi nasveti in že se znajdemo pred nesrečno Pepelko, ker ne more v palačo na ples. Vili ji pomagata in jo spremenita v najljubkejšo dekle na svetu. Tudi Ostržek pomaga in preskrbi avto, ki bo Pepelko peljal do palače.
Rdeča kapica se sprehaja po gozdu, ko zagleda, kako jo zasleduje volk. V trenutku, ko se znajde v njegovih krempljih, priskočijo na pomoč drvarji in volka kaznujejo s težkim delom, sekanje drv.
Medtem je Pepelka prišla na ples in plesala sta celo noč s zaljubljenem princem, skupaj z ostalimi pari, ob zvokih slovenske folklore.
Marjanca se prebudi ob prijetnem občutku. „Kako lepo je, če človek drug drugemu pomaga", si pravi. Približajo se ji vse pravljične osebe in se zahvalijo za pomoč.
Lanuška mladina jih ja posnemala in deležni so bili
Slovenci v Buenos Airesu imamo dobre prijateljske stike s slovenskim društvom Triglav, v Rosariu. Medsebojni obiski in še drugo sodelovanje nas povezuje.
A ta vez seže globlje. V soboto, 21. septembra, na sam pričetek pomladi, je odbor Triglava pripravil spomladansko večerjo. A pred njo so pripravili predavanje, ki ga je imel naš urednik Tine Debeljak iz Buenos Airesa.
Govoril je o Mejnikih na poti do samostojne slovenske države, kjer je nanizal najvažnejše podatke tega razvoja, od Karantanije, preko nemških vojvodin in Jugoslavije do danes.
Predavanja v španščini se je udeležilo okoli sto
Slovencev, ki so z zanimanjem poslušali in izrazili željo, da bi še v prihodnje dobili tak obisk.
Pozneje so zbrane pogostili s slovensko večerjo -klobase in kislo zelje, ki so ga pripravile gospodinje, pri mizah pa je stregla mladina, ki je med večerjo še zaplesala nekaj narodnih plesov in tudi pokazali, da so odlični plesalci.
Slovensko društvo* Triglav« druži vse Slovence v Rosariu in okolici, pred- in povojne naseljence. Preje se je imenovalo Jugoslovansko, pred leti pa so se s Hrvati prijazno ločili, skupaj z njimi so obdržali v solastništvu skupno zgradbo in si jo s Hrvati prijateljsko delijo.
Predstavili zbornik Veneti
Svetovni slovenski kongres je 24. septembra predstavil zbornik prve mednarodne konference Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, ki ga je pripravila skupina za preučevanje Venetov v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva.
Omenjena skupina, ki izpostavlja pomembnost raziskovanja slovenske zgodovine, je v okviru projekta Korenine slovenskega naroda izdala zbornik, katerega namen je bil zbrati čim več podatkov o slovenski preteklosti, da bi po njihovi primerjavi ugotovili dejanski izvor slovenskega naroda, so povedali na predstavitvi v Ljubljani.
Kot je izpostavil eden izmed avtorjev prispevkov v zborniku Ivan Tomažič, je vloga Venetov v etnogenezi srednjeevropskega naroda najbolje razvidna v začetkih in razvoju et-nogeneze slovenskega naroda. Po besedah Tomažiča namreč ta vloga pride najbolj do izraza zaradi pomembnosti slovenskega ozemlja kot povezovalne točke na vse strani, ki so jo Veneti zato izbrali za svoje posebno središče.
Vendar je treba vedeti, da niti en poklicni zgodovinar ne soglaša s to hipotezo.
zahvale: Tomi Sušnik, Načo Glinšek, Valerija Burja, Cecilija Grbec, Fede Cerar, Eliana, Marjana in Lucijana Burgar, Zami Grbec, Sonja Gerkman, Bogo Rozina, Cecilija Čampa, Cecilija in Evgenija Stanovnik, šola Marije Kraljice, društvo Slovenska vas in gospe, ki so sodelovale v kuhinji.
Pri vseh Mladinskih dnevih se že od jutranjih ur vrstijo športna tekmovanja. Slovenska vas ni bila izjema in prvaki tega dne so bili, kot je skoraj že navada, dekleta iz San Justa pri odbojki in fantje iz San Martina pri nogometu. Zmagovalci in vsi prisotni so bili prisrčno povabljeni na prosto zabavo ob zvokih skupine E.Q.E. in D. J.
KA
110 LET OPERE
Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana je stodeseto leto zapored dvignilo zaveso nove sezone. Jubilej so počastili s koncertno izvedbo dveh del, ki sta povezani z rojstvom hiše. Na sporedu sta bili opera V vodnjaku češkega skladatelja Vilema Blodka - prva opera, ki so jo leta 1892 izvedli v novi gledališki stavbi - ter opera Glumači Ruggiera Leoncavalla, ki je v rojstnem letu gledališča doživela slovenski krst.
PREŠERNU PRENOVILI HIŠO
V Vrbi na Gorenjskem je ministrica za kulturo Andreja Rihter odprla prenovljeno Prešernovo rojstno hišo. Celovita obnova se je začela julija letos, veljala je 14,5 milijona tolarjev. Prešernova rojstna hiša je bila kot muzej predana javnosti 21. maja leta 1939 in je prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik.
INFLACIJA V SEPTEMBRU
Inflacija v septembru je znašala 0,8 %. Za toliko so se namreč zvišale cene življenjskih potrebščin v primerjavi z avgustom. Cene življenjskih potrebščin so se septembra glede na lanski december zvišale za 6,1 %, v primerjavi z enakim mesecem lani pa za 7,2 %.
NOVO ŠTUDIJSKO LETO
Začelo se je novo študijsko leto 2002/2003. Po predvidevanjih bo letos fakultete in visoke šole obiskovalo več kot 75.000 študentk in študentov, medtem ko jih je bilo lani vpisanih 72.320 (absolventov je bilo 15.780). Za študijsko leto 2002/2003 je bilo na obeh univerzah in šestih samostojnih visokošolskih zavodih sicer razpisanih 22.787 mest, kar je največ doslej.
NOVICE S PRIMORSKE
DEVIN-NABREŽINA IN DOLINA
Občina Devin-Nabrežina pri Trstu bo paritetnemu odboru za izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji priporočila, naj pri določanju ozemlja, kjer naj veljajo zakonska določila, upošteva tudi tradicionalno zgodovinsko navzočnost Slovencev na njenem občinskem ozemlju. To je na sredini seji sklenil devinsko-nabrežinski občinski svet. Občinski svet je sklep sprejel soglasno, z izjemo svetniške skupine neofašističnega Nacionalnega zavezništva (AN), ki je pred glasovanjem zapustila dvorano. - Prav tako se je tudi občina Dolina pri Trstu izrekla za izvajanje zaščitnega zakona. Tu se pa le en svetnik iz stranke Naprej, Italija protestno ni udeležil glasovanja.
PRIMORSKI DUHOVNIKI
Primorski duhovniki - kulturni delavci 20. stoletja je naslov knjige, ki je izšla v Gorici v samozaložbi. Knjigo je uredil ter gradivo za gesla o primorskih zbornikih po raznih virih zbral in napisal duhovnik Jožko Kragelj.
ZAČETEK VEČEROV DSI
Društvo slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu je v Peterlinovi dvorani začelo novo sezono ponedeljkovih večerov in srečanj (op. ur.: podobni Kulturnim večerom SKA v Buenos Airesu). Prvi gost društva je bil dr. Edi Kovač, ki je nastopil z esejem Slika in beseda.
O jezikovnih pravicah na Primorskem
Italijansko ministrstvo za šolstvo je v četrtek, 26. septembra, odstavilo deželnega šolskega ravnatelja za Furlanijo-Julijsko krajino Bruna Forteja. Vest je močno odjeknila v krogih slovenske manjšine v Italiji. Primorski dnevnik je dan potem obširno pisal o tem. Fortejevo odstavitev povezuje z njegovim doslednim izvajanjem določil zakonov o zaščiti jezikovnih pravic manjšin. Ti staršem ponujajo možnost izbire pouka manjšinskih jezikov: furlanščine, slovenščine, rezijanščine in nemščine. To naj bi razburilo predvsem nekatere vidnejše predstavnike stranke Nacionalnega zavezništva.
Zato je tržaški poslanec stranke Roberto Menia pred časom v italijanskem parlamentu zahteval Fortejevo odstavitev. Ta se je zgodila, čeprav naj bi ravnatelj imel podporo podpredsednice deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Alessandre Guerra in širokih krogov javnosti, vključno s furlansko cerkvijo. Ravnatelju Forteju sta v sporočilu za javnost solidarnost izrekla tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij.
Prva meni, da bi moral Forte predstavljati zgled profesionalne in etične doslednosti ter zvestobe italijanskim zakonom, deželnemu statutu ter nenazadnje sami ustavi in tako biti vzor vsem ostalim visokim javnim funkcionarjem, ki se nemalokrat prehitro podrejajo političnim računicam vladajoče garniture. Na žalost ni bilo tako. Zato bo organizacija na vse pristojne, dejavnike naslovila protestno pismo.
V Gorici pa te dni poteka ostra politična in javna polemika o tem, ali se bo goriška občinska uprava odločila za izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino ali ne. Že več kot teden dni ne mine dan, da ne bi lokalna dnevnika II Piccolo in Messaggero Veneto prinesla ostrih izjav krajevnih politikov, predvsem predstavnikov desnice, ki napadajo goriškega župana Vittoria Brancatija in slovenske politične predstavnike v njegovi občinski upravi. Dnevnika sta v četrtek, 3. oktobra, poročala s seje goriškega občinskega sveta, na kateri je Brancatijeva levosredinska občinska večina zavrnila predlog desne opozicije, da bi se o izvajanju zaščitnega zakona
v mestu Gorica izrekli na referendumu.
Župan Brancati je na torkovi seji vnovič potrdil predvolilno obljubo, da se bosta zakona, ki ščitita jezikovne manjšine (torej tudi furlansko manjšino) in slovensko narodno manjšino, začela izvajati postopoma. Brancati in njegovi tesni sodelavci so v posebnem dokumentu obrazložili, „da gre za izbiro, ki se naslanja na določila italijanske ustave glede pravic narodnih manjšin in sta jih osvojila tako italijanski predsednik države kot Evropska zveza".
Brancatijeva občinska uprava je tudi poudarila, da je prisotnost slovenske manjšine v Gorici „zgodovinsko utemeljena in neločljiv del goriške družbe." Nadalje so zapisali, da je za Gorico „cilj Evropa narodov" in pri tem opozorili na nevarnosti „pretiravanj in revanšizmov, ki lahko napravijo nepopravljivo škodo, kot se je to v Gorici že zgodilo v preteklosti".
Desna opozicija, ki jo sestavljajo predstavniki strank Naprej, Italija in Nacionalno zavezništvo, pa še naprej napada Brancatija, češ da bo v Gorici uvedel dvojezičnost in da bo zaradi dvojezičnosti zaposlil več kot 200 slovenskih prevajalcev, ter navaja predvsem mnenje, da v središču mesta ne bi smeli izvajati zaščitnega zakona, ker da
tam ni Slovencev. Na vse te kritike Brancati odgovarja umirjeno in z dejstvi, ki so v prid mesta in slovenske manjšine.
Župan opozarja, da je polemika dosegla izjemno ostre tone, ki jih Gorica ni bila vajena že vrsto let, in dodaja, da bo nad postopnim izvajanjem zaščitnega zakona za slovensko manjšino bdela posebna občinska komisija.
Izvajanje zakona o zaščiti slovenske manjšine na terenu mora biti premišljeno, tako da bi presegli pregrade in medsebojno nezaupanje, meni italijanski minister za odnose s parlamentom Carlo Giovanardi. Kot je zapisal v sporočilu, ki ga je objavila italijanska tiskovna agencija Ansa, bi bili „kakršnikoli poskusi nasilne uvedbe dvojezičnosti v občinah, kot so Trst, Gorica in Tržič, napačni in protiproduktivni". Giovanardi je sicer poudaril, da se je v parlamentu vedno boril za „popolno zaščito manjšin", predvsem slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem, opozoril pa, da „je seveda nekaj drugega uvedba dvojezičnosti v občinah in njihovih delih s močno slovensko prisotnostjo ter uradov za Slovence, ki jih predvideva zakon".
GOSPODARSKI	VESTNIK Praznovanje	v ZDA
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
Recezije še ni konca
Čeprav iz krogov Mednarodnega denarnega sklada (FMI) nenehno slišimo mnenje, da je temelj argentinske krize politične narave, je jasno, da se tudi gospodarstvo ne razvija, kakor bi se moralo. Predsednikove trditve, da je recezije že konec in da je ta del preteklosti, ne držijo popol--noma. To lahko vidimo tudi v sklopu zunanjetrgovske bilance.
Statistike o gospodarskem delovanju v prvih osmih mesecih letošnjega leta so jasne. Zunanjetrgovska bilanca je odločno pozitivna za Argentino in znaša od januarja pa do avgusta kar 10.969 milijonov dolarjev. V istem obdobju 2001 je vsota dosegla le 3.152 milijonov. Razlika je bistvena.
Vendar moramo te številke razumeti v pravi luči. Superavit ni sad večjega izvoza, temveč posledica padca uvoza. Saj je tudi izvoz nekoliko padel, a uvoz je strmoglavil. Letošnjega avgusta je uvoz dosegel 764 milijonov dolarjev, izvoz pa 2.151 milijonov ameriške valute. Padec mesečnega izvoza v primeru z lanskim avgustom predstavlja 15%.
Zakaj je tudi izvoz v zaostanku, čeprav se je valutno raznerje spremenilo od lanskega 1=1 na letošnji 1= 3,6? Pri tem vplivata bistveno dva dejavnika: po eni strani pomanjkanje kredita, po drugi pa špekulacija. Čeprav je namreč izvozno področje zaradi padca domače valute izredno ugodno, je potrebna finan-ciacija. Podjetja nimajo finančne zaslombe za izvozne podvige, ne država ne banke pa zaenkrat nimajo za to predvidenih fondov. Tako je pričakovana izvoz-
niška eksplozija, ki jo je vlada napovedovala in privatni sektor pričakoval, zaspala v upanju na boljše dni. Kar pa se špekulacije tičef je stvar jasna. Vsaj za 1.000 milijonov dolarjev žita čaka na izvoz, vendar tudi lastniki čakajo večjih deviznih ugodnosti. Ker se nenehno govori o možnosti, da dolar še bolj poskoči, mnogi čakajo na tisti trenutek, da bi se okoristili z razliko.
K splošnemu gospodarskemu položaju tudi ne pripomore davčna nabirka, ki čeprav raste v pesih, nima istega učinka, poleg tega da evazija nenehno raste. Kot posledica inflacije je v primeri z lanskim septembrom davčna nabirka narasla za 24%. Vendar je v primerjavi z avgustom padla za 8,2%. Zakaj ljudje plačujejo manj davkov? Na splošno strokovnjaki navajajo tri razloge: 1) Ker zaradi krize mnogi res ne morejo plačevati davkov, ker bi sicer morali enostavno zapreti podjetja. Sem spada predvsem plačevanje v pokojninski sklad. 2) Drugi čutijo manj kontrole s strani vlade, ki je začasna in si mnogokrat ne upa nastopati z vso silo. 3) Mnogi pa računajo da bo prihodnja vlada oklicala davčni moratorij z močnim popustom in dolgoročnim plačevanjem. V takem stanju raste samo nabirka IVA (davek na dodano vrednost), na vseh ostali področjih pa davčna nabirka nazaduje.
Država brez fondov in z nizko devizno zalogo ne more plačevati zunanjih obveznosti. Vlada računa na kratkoročni sporazum s FMI. Če do njega ne bi prišlo, bi zapadli v popolni default. Posledice v tem primeru so nepredvidljive.
-e. -t.
Župnijska katoliška šola Svetega Vida praznuje 100 letnico. V nedeljo, 28. septembra, so slovesno praznovali to obletnico farne šole. Slavnostno mašo je daroval škof Edvard Pevec in med nagovorom ob nabito polni cerkvi na kratko opisal zgodovino te šole. Kakšen dosežek, posredovati znanje in resnice katoliške vere mnogim rodovom naših župljanov. In kakšen blagoslov je šola za faro in naselje.
Ko je bila fara Svetega Vida ustanovljena leta 1893, je štela nekaj sto mladih slovenskih mož in žena. V Ameriki so bili namenjeni ostati in delati le nekaj let, nakar bi se vrnili v domovino, se poročili in ustanovili družine. Vse kar rabijo, so mislili, je skromna lesena cerkev za njihove duhovne potrebe. Toda za večino so se stvari obrnile drugače. Mnogi so se začeli tu poročati in ustvarjati družine. Mnogi so si ^kupili svoje domove. S prihodom otrok je mladim staršem zbledela želja po vrnitvi v domovino in čisto naravno je fara osem let po ustanovitvi potrebovala šolo za svoje otroke. Leta 1902 je bila zgrajena lesena stavba, farna osnovna šola. Dve redovnici, Notre Dame, sta bili nastavljeni kot učiteljici. S pričetkom šolskega leta 1910-1911 je na tedanji šoli nastala kriza. Vpisalo se je skoro tisoč otrok. Razredi so bili prenapoljnjeni in poslopje neprimerno.
Župnik Ponikvar se je odločil zgraditi novo šolsko poslopje, saj se je zavedal pomena izobrazbe za bodoče zveste državljane in trdne katoličane. Gradnjo nove šole so začeli leta 1912 in vogelni kamen je položil clevelandski škof Farrelley 20. oktobra 1912. Leta 1921 so se redovnicam pridružili laični učitelji. Nekateri so začeli poučevati že leta 1920 zaradi pomanjkanja redovnic. Žapiski o vpisanih učencih so ohranjeni od leta 1910 dalje. V vseh teh letih jo končalo osnovno šolo nekako 12,000 učencev. Leta 1990 je«ola prvič dobila laično ravnateljico v osebi faranke, Jeanette Music Polomsky. Letos je v vseh razredih od otroškega vrtca do osmega razreda vpisanih okrog 200 deklic in dečkov. Sestra Sandra je edina še redovnica v učiteljskerp zboru. Zaupajmo, da bo Božja Previdnost pomagala šoli nadaljevati poslanstvo izobraževanja in evangelizacije tudi v bodoče.
Kako bo v Evropski zvezi?
V Sloveniji se veliko govori, ali bo'Slovenija pridobila ali izgubila s svojim vstopom v Evropsko zvezo.
Slovenija bi se tudi po najnovejših izračunih danskega predsedstva EU po vstopu v povezavo leta 2004 znašla v položaju neto plačnice v skupni proračun, če ne bo obveljal predlog Evropske komisije, po katerem bi EU z izplačevanjem pavšalnih plačil zagotovila, da se nobena od novih držav po vstopu v unijo ne bi znašla v slabšem finančnem položaju kot leto pred njim. So pa danski izračuni, pripravljeni na podlagi nekoliko popravljene komisijine metodologije, glede na številke vendarle nekoliko ugodnejši.
Še vedno je sicer predvideno, da naj bi Slovenija zadnje leto pred vstopom, to je v letu 2003, od EU dobila 45 milijonov evrov predpristopne pomoči, nato pa bi v prvem letu članstva, v letu 2004, v proračun morala prispevati 120 in ne 129 milijonov evrov več, kot bi iz njega dejansko dobila.
IZ DVEH V ENEGA
V Pivki so v ponedeljek; 1. oktobra, prvič post rojili 45. oklepni bataljon, v katerem so združili nekdanja tankovska bataljona z Vrhnike in iz Pivke
1	2 '	3		4	5	6			7	8
9			10		11			12		
13				14		15	16			
17				18	19			•-	20	
	21		22		23		-	24		
25		26		27				28		
29	30						31			32
33				34		35			36	
37			38			39			40	
		41								
VODORAVNO: 1. orodje žanjic; 4. vrtna uta; 7. znak za srebro; 9. vzpon na goro; 11. znak za Slovenijo; 12. gnojna bula; 13. lepo vedenje; 15. veznik; 17. veznik; 18. poriva, bije; 20. predlog; 21. temni del dneva; 23. heroji; 26. števnik; 28. predlog; 29. glasen smeh; 31. zna; 33. prijeten očem; 34. vezanje s kisikom; 37. pripovedništvo; 39. znižana tretja nota v lestvici; 40. ploščinska mera; 41. samostojni pevci.
NAVPIČNO: 1. glasno naznanjanje bolečine; 2. limonine barve; 3. šolski predmet, ki opisuje naravo; 5. središče vrtenja; 6. ribji izrastek, ki služi za plavanje; 7. znak za zlato; 8. postavlja, zida; 10. ako (okrajšano); 12. osebni zaimek; 14. igralna karta; 16. kulturna rastlina; 19. ugrabljeno; 20. vidni organ; 22. pripadnik slovanskega naroda; 24. pristanišče v Arabiji; 25. železna obramba; 30. živalski konec hrbta; 31. človekov notranji glas; 32. izrastek na ptičji koži; 35. v resnici; 36. pritrdilnica; 38. veznik.
repne površine
potniška
kabina
nosilec
motorja
pogonska reaktivna turbina
JEZIKOVNI
Reaktivno potniško letalo za dolge proge
zadnji rob krila
zgornji krov aerodinamična zavora
lozorilna bliskavica
zakrilce
pilotska kabina	'mm	'
antena /
višinski stabilizator prtljažni prostor
glavno podvoz e
korensko rebro krilno rebro
•emenski
idar
potniška kabina
nosno podvozje
smerni stabilizator smerno krilo rep
višinsko krmilo
vetrobransko
steklo
predkrilce
prednji rob krila
pozicijska
luč
nosilec krila
P. RUPNIK USTVARIL NOVO UMETNINO
29. septembra je škof Alojz Uran blagoslovil čudovit mozaik, delo umetnika p. Marka Rupnika v grosupeljski župni cerkvi. Ta je bila do sedaj brez poslikah hladna sivina betona. Župljani so se v Rimu večkrat ustavili pri patru Rupniku, ki je sošolec župnika Šuštarja. Rupnik se je navdihoval ob himnah sv. Evfrema Sirskega. Odrešenik je podal roko rešitvi Adamu in Evi, poleg pa stoji zavetnik župnije nadangel Mihael, ki kaže na Jezusov prazen grob. Umetnik je pri ustvarjanju uporabil poleg kamnov in barv še ribniško suho robo, pleten koš, belokranjsko platno... „Saj tudi izdelki oziroma značilnosti Dolenjske spadajo v zgodovino odrešenja! Oh krstem kamnu je umetnik dodal še podobo Marije, naše matere, saj se pri krstnem kamnu rojevajo božji otroci!" je sklenil opis umetnine župnik Šuštar.
Stran 5
—iiirni—«
NOVICE IZ SLOVENIJE		SLOVENIJA MOJA DEŽELA		ESLOVENIA, Ml TIERRA
TV SLOVENIJA PO ŠTAJERSKO
V RTV centru v Mariboru so začeli oddajati regionalni televizijski program, ki ga bodo lahko vsak-dan spremljali gledalci v severovzhodni Sloveniji. Kar 17 ur oddajanja regionalnega programa od 7. ure zjutraj do polnoči z oddajnika 22 na kanalu na Boču bodo gledalci v Podravju, na Koroškem ter na območju Celja in Žalca vse do Vranskega lahko spremljali prav vsak dan. Trenutno ga lahko spremlja približno 500.000 gledalcev. V prihodnje bodo s signalom pokrili še območje Prlekije in Prekmurja, je poročal Radio Slovenija.
UMRL PIANIST BERTONCELJ
V 64. letu starosti je v Domžalah umrl eden najboljših slovenskih pianistov in klavirskih pedagogov Aci Bertoncelj. Nadarjenost za klavirsko igro je pokazal zgodaj in že leta 1960 končal študij klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Hilde Čas-Horak. Ustanovil je Tartini Trio. Koncertiral je po vsem svetu kot solist in komorni glasbenik. Od leta 1980 je bil profesor klavirja in komorne glasbe na ljubljanski Akademiji za glasbo.
MADŽARSKA NAGRADA KOVIČU
Slovenski pesnik Kajetan Kovič je dobitnik literarne nagrade za najboljšega srednjeevropskega avtorja, ki jo podeljuje madžarsko literarno in kulturno združenja CET (Central European Time). Ob tej priložnosti so pripravili tudi recital Kovičeve poezije v madžarščini.
PREVENT ŽE V BRAZILIJI
Slovenjgraški Prevent je uradno odprl nove upravne, skladiščne in proizvodne prostore svojega podjetja v Braziliji. Slovesnosti so se poleg predstavnikov skupine Prevent udeležili tudi predstavniki brazilskega gospodarstva in oblasti ter predstavniki dobaviteljev in kupca Volksvvagna. Podjetje Prevent Thierry Brasil je prvo Preventovo podjetje izven Evrope in prvo slovensko podjetje v Braziliji.
DOBRO JUTRO
Podjetje Regionalni mediji iz Hoč je javnosti predstavilo prvo številko novega časnika Dobro jutro, ki bo izhajal vsakih 14 dni. S časnikom bodo poskušali zapolniti nišo na medijskem trgu, saj večina slovenskih mest in občin nima svojega lokalnega komercialnega časnika.
Pričetki izseljevanja
PO SVE
VOLITVE V SLOVAŠKI
Slovaški predsednik Rudolf Schuster je dosedanjemu premieru Mikulašu Dzurindi uradno podelil mandat za sestavo nove slovaške vlade. 47-letni vodja Slovaške demokratične in krščanske unije (SDKU) vodi pogajanja za sestavo koalicije še s tremi strankami: Stranko madžarske koalicije (SMK), Krščansko demokratskim gibanjem (KDH) in liberalno Zvezo novega državljana (Ano). Stranke so na parlamentarnih volitvah skupaj prejele 78 od 150 parlamentarnih sedežev. Na volitvah je sicer največ glasov prejelo Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS) nekdanjega slovaškega premiera Vladimirja Mečiarja, ki pa v novem parlamentu nima zaveznikov. EZ in NATO, ki sta pred volitvami Slovaško opozorili, da bi morebitna prepričljiva Mečiarje-
va zmaga močno zmanjšala možnosti države za vstop v povezavi, sta s koalicijo zadovoljni.
PRVI KROG V SRBIJI
Srbija bo novega predsednika dobila v drugem krogu predsedniških volitev 13. oktobra, v katerem se bosta pomerila kandidat Demokratične stranke Srbije (DSS), jugoslovanski predsednik Vojislav Koštu-nica, in kandidat skupine državljanov, podpredsednik jugoslovanske vlade Miro-Ijub Labus. V prvem krogu volitev je namreč prvi prejel 31-odstotno podporo, drugi pa 27-odstotno. Na tretje mesto se je uvrstil vodja Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj, ki ga je podprlo 22,5 % volilcev. Ker noben kandidat ni dobil potrebne večine, bo zmagovalca odločil drugi krog volitev. Volilna udeležba je bila 56-odstotna.
SLOVENCI IN ŠPORT
V tem času se je pričelo slabšati življnenje na kmetih. Kmet, ki se je pred nekaj leti rešil odvisnosti od plemičev, je moral sedaj sam skrbeti za kmetijo, česar pa skoraj ni zmogel. Zelo pa mu je škodoval novi zakon o dedovanju iz leta 1868, ki je dopuščal neomejeno delitev kmetije. Lahko se je delila med vse dediče, tako da je vsak dobil odločno premajhno parcelo, ki ga ni bila zmožni preživljati. Ali pa je novi gospodar moral izplačati doto dekletom in je zato moral najeti denar na oderuške obresti. Največkrat pa se kmet ni mogel iztrgati iz rok oderuha, plačeval je obresti na obresti, da je šla kmetija na boben in jo je kupil oderuh sam. V celoti je bilo na Kranjskem okoli 80.000 kmetij, od katerih je v letih 1868 - 1893 bilo prodanih 10.190.
Da bi zboljšali svoj gmotni položaj, so se kmetje začeli izseljevati. Najprej so odhajali na sezonsko delo na Hrvaško ali v Bosno, predvsem v gozdo-
ve. Tudi z mehiškim cesarjem Maksimilianom je odšlo sorazmerno veliko prostovoljcev v Mehiko: Dejali so jim Meksikajnarji.
A veliko naseljevanje se je pričelo v rudnike v VVest-faliji, in Franciji, ter v Ameriko. Odhajali so predvsem v Združene države, kjer so delali v rudnikih, tovarnah in plavžih, ter v Argentino, ki je tedaj pričela s politiko naseljevanja. Prvi Slovenci so tedaj prišli v Entre Rios in Formozo kot kolonisti. Le redki so dosegli svoj cilj in se vrnili v domovino s trdo prisluženimi dolarji, s katerimo so lahko odplačali svoje dolgove. Seveda pa se je potreba ponovila in so čez nekaj časa spet odšli delat nazaj v Ameriko. Veliko jih je v teh težkih razmerah pomrlo. Ženske so trumoma hodile v Egipt kot dojilje.
Slovensko ozemlje je zajelo množično izseljevanje predvsem s Krasa, Notranjske, Dolenjske in Prekmurja. Do 1890 leta se je izselilo kakih 100.000 Slovencev.
PISALI	SMO	P
ZAKLJUČEK SOCIALNO GOSPODARSKEGA TEČAJA
V ponedeljek, 2. oktobra je bil zaključen Socialno-gospodarski tečaj Družabne pravde, ki se je redno vsakih 14 dni od aprila dalje vršil v prostorih Društva Slovencev. O splošnih pojmih sociologije je imel odlična predavanja dr. Ivan Ahčin, o organizacijski tehniki pa Maks Jan. Na tečaju, ki se je ga udeležil« veliko mož in fantov, je vladala dobra disciplina. Predsednik Lojze Erjavec se je zahvalil na koncu vsem predavateljem.
BARILOCHE
Kot smo poročali, so naši fanti nastopali v Čilu. Udeležili so se treh tekem. V Lagunilli so pobrali prva tri mesta, v Farallones so zmagali za Club Andino Bariloche. Dne 21. septembra pa so nastopili v Farallones za čilsko državno prvenstvo. Prvo mesto si je priboril Jerman, drugo pa Flere. Kukoviča je bil četrti. V Čilu je smučanje bolj razvito kot tu. Vse čilsko časopisje jo poročalo o naših fantih, jih intervjuvali in objavljali njihove fotografije. T udi so omenjali, da so „Yugoslavos", naši pa so na uredništvih povedali, da so „Eslovenos", kar so tudi časopisi objavili.
VA
MEŠKOVA Mati
Gradba drame ni realistična, a so vanjo vloženi realistični odlomki. Vse težave so igralci s pomočjo režiserjev prepričljivo premagali. Režijo je pričel Vider, ki je potem zbolel in je vskočil Jeločnik. Glavno vlogo - mater je igrala Šemrovova, ki je zavzela-srca gledalcev pri „materinskih" prizorih. Tinco je igrala Kramarjeva. Igralka je to vlogo izčrpala do dna. Adamičeva je doživela nenavaden napredek. Vider se je potrudil odigrati Milana z vsemi žrtvami. Holosan je igral Ivana, zasluži za svojo rešitev vse priznanje. Kastrevc kot župnik ni zaostajal za ostalimi, ne Finkov Kržišnik ne Jeločnikov neznanec.
Kljub slabemu vremenu je bila dvorana zasedena nad
La reforma religiosa
Los gobernantes catolicos y los lideres religiosos no se ocuparon solamente de combatir el protestantismo, sino que comenzaron con la reforma religiosa.
Los golpes infligidos por el protestantismo, la separa-cion de Roma de gran parte de Europa Septentrional, obl igo a los papas y obispos a que comenzaran con la reforma interna, especialmente despues del Concilio de Trento. Estas no fueron dogmaticas sino disciplinarias. Exigieron un mejor comportamiento de los sacerdotes (p. ej. les prohibieron el expendio de vino; observar el celibato, la lectura del breviario, habitar en el territorio asignado, etc), pero tambien una mejor atencion de los fieles y una mejor preparacion en los seminarios.
A estas tareas se dedico especialmente la nueva orden de los jesuitas, creada principalmente para combatir el protestantismo.
Fue creada en 1534; a Ljubljana llego en 1596, en 1604 a Celovec, en 1615 a Gorica y en 1619 a Trst. Enseguida abrieron escuelas de nivel secundario, donde profundizaron la ensefianza religiosa y la educacion de los sacerdotes. La lengua corriente era el latfn, pero podian usar el esloveno en lo extracurricular. Es conocido el hecho que los estudiantes jesuitas ofrecieron en Ljubljana la primera obra de teatra en esloveno El parafso.
Los jesuitas tambien abrieron escuelas primarias. En 1608 en Ljubljana los ninos eran instruidos por dos maestros y las ninas por una maestra. Por ano 600 alumnos concurrfan a los establecimientos de los jesuitas. Sus sacerdotes tenfan homilias para los nobles y los burgueses en aleman, italiano y tambien esloveno. Creaban cofradfas y organizaban procesiones.
La segunda orden que propicio la Contrarreforma en Eslovenia fueron los capuchinos. Establecidos en 1591 en Gorica, en 1606 en Ljubljana, luego en Maribor, Celje, Vipava, Novo mesto, Škofja Loka, se dedicaron especialmente a las misiones, a los sermones y a las confešiones. En su informe a Roma el obispo Hren escribio: "Estos padres tienen todo mi apoyo por sus fervientes sermones y apasionadas labores,,.
Los capuchinos recorrieron todo el pafs. Son conocidos los sermones de Juan de la Santa Cruz, que edito cinco cuadernos de homilias con un total de 2.896 paginas y tambien del padre Rogerio. Muy conocidos fueron por sus dramatizaciones de la pasion, especialmente el representa-do en Škofja Loka.
OSEBNE
Rojstvo: 12. septembra se je rodil Matej Ivan Marinuc-
ci, sin Humberta in Marte Lukančič.
Čestitamo!
Poroka: V četrtek, 3. oktobra sta se poročila v cerkvi Santo Domingo de Guzman v Acassuso Irena Štrfiček in Sergio A. Bosio. Priči sta bili Tončka Štrfiček roj. Godec in Tomislav Štrfiček.
Čestitamo!
Smrti: V Lomas del Mirador je umrl Tine Selan (70), v Rožmanovem domu Ljudmila Sotler (93), v Capitalu Rozalija Rupar por. Lavrenčič (68), v Sostrem pri Ljubljani Marija Mrak roj. Bučar (75), Nikolaja Adamič por. Iglič, v Bariločah inž. Milan Ecker (80).
Naj počivajo v miru!
polovico. Predstavo bodo ponovili 1. novembra v Ramos Mejiji.
Gotovo bi se dale najti kake napake. Toda vse pokrije ljubezen, s katero so se lotili slovenskega dela. Igro je priredil SIO, ki je dal štiri igralce, dva pripadata skupini WBJ, dva pa SOVI. Ta zgled bi zaslužil marsikje posnemati.
MM
Svobodna Slovenija, št. 38; 9. oktobra 1952
ČOPU ŽE DEVETA MEDALJA
Iztok Čop je v španski Sevilli v konkurenci skitistov osvojil srebrno medaljo za Nemcem Marcelom Hackerjem, četverec brez krmarja pa je bil v finalu četrti. Čop je v Sevilli osvojil že deveto medaljo na največjih tekmovanjih v članski konkurenci.
USPEŠNI MLADI PLEZALCI
Slovenska plezalka Natalija Gros je na mladinskem svetovnem prvenstvu v francoskem Cantelleju osvojila naslov svetovne prvakinje. Njen uspeh sta z nastopoma v finalu dopolnila še preostala slovenska predstavnika Maja Vidmar in Blaž Rant.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Re^accion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407CSI? BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniauSrsinectis.com.ar / debel jak«'1'netizcn.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Vera Breznikar Podržaj, Vinko Levstik, Veronica Godec, Milena Ahčin. - STA, Radio Ognjišče.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Ci I01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
o
.E
8-i
t c
o ^
d E? <
FRANQUEO PACADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirsLacbariloche.com.ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejia -_ Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
sv>bi svoj.
47
ilS*enski
//
V zvestobi svoji neomajni"
47. SLOVENSKI DAN
in
46. obletnica Našega doma
V nedeljo, 13. oktobra v Našem domu v San Justu
11.00: zbiranje predstavnikov domov in narodnih noš v Našem domu San Justo 11.15: sprevod do sanhuške stolnice
11.30: zahvalna sv. maša. Daruje delegat prelat dr. Jure Rode ob somaševanju. Poje MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan-Vombergar 12.45: dviganje zastav v Našem domu
13.00: akademija na dvorišču. Nastopajo: otroški zbor Balantičeve šole, MPZ San Justo ter recitatorji Našega doma.
13.30: Kosilo v spodnjih prostorih 16.30: Popoldanski program
• v dvorani: pozdravi, slavnostni govor (lic. Franci Markež) in velekomedija „Voda" Jože Vombergarja v režiji Blaža Mikliča;
• na dvorišču: festival folklornih plesov; nastopajo: Los Chanares, Folklorna skupina iz Mendoze, Folklorna skupina iz Rosaria, Folklorna skupina Maribor iz Carapachaya, Folklorna skupina Flladnikovega doma, Folklorna skupina iz Pristave, Sanmartinska otroška folklorna skupina ter Folklorna skupina Slomškovega doma
• prosta zabava. Sodeluje Slovenski instrumentalni ansambel.
Tam bomo zbrani vsi Slovenci. Naj te ne manjka!
Prijave za kosilo: Mici Malavašič-Casullo (4441-5528); Matjaž Ravnik (4484-0842) in Marija Uštar-Novljan (4484-4251).
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: dr. Vladimir Pezdirc 100 pesov namesto cvetja na grob dr. Bogomir-
Na razpolago je pri poverjenikih in društveni pisarni naš
podporni bon - „Rifa" ZEDINJENE SLOVENIJE
Hočete vedeti, kaj boste lahko zadeli?
1. dobitek: 10 dni bivanja v Počitniškem domu dr.
Rudolfa Hanželiča v kordobskih gorah...
ju Pezdircu; družina Gris 200 pesov v spomin pokojne gospe Zorke Gris.
Vsem Bog povrni!
POPRAVEK
V zahvali Rožmanovega
doma v številki 38 našega lista se mora pravilno glasiti, da so gospa Lea Urbanc in rojaki iz Kanade zbrali 2.600 dolarjev. Ponovno Bog plačaj!
35. PRISTAVSKI DAN
v nedeljo, 27. oktobra 2002
OBIŠČITE SPLETNO STRAN www.slo.org.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 8. oktobra 2002
1 EURO 228,51 SIT
1 U$S dolar 233,58SIT
AL' Sl VIDEL NOVO STRAN ŠPORTA? www.sdo-sfz.com.ar
OBVESTILA
PETEK, 11. oktobra:
Večer Slovenske kulturne akcije, Prešernovo gledališče Kranj: Linhart, Županova Micka, v Slovenski hiši ob 20. SOBOTA, 12. oktobra:
Večer mendoške mladine v Slomškovem domu ob 21. NEDELJA, 13. oktobra:
SLOVENSKI DAN in 46. obletnica Našega doma v San Justu.
SOBOTA, 19. oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. SREDA, 23. oktobra:
Romanje v San Nicolas, ZSMŽ Slomškov dom in San Justo.
SOBOTA, 26 oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. Večer slovenskega nogometa v Našem domu v San Justu.
NEDELJA, 27. oktobra:
Obletnica na Slovenski pristavi v Castelarju.
NEDELJA, 3. novembra:
Zvezni mladinski dan v Slomškovem domu.
SOBOTA, 9. novembra:
Pomladanski večer na Slovenski pristavi.
ZA SM
„Zakaj je februarja prestopni dan?"
„Da tisti dan lahko brez kazni narediš kakšen prestopek. "
„Mama, prihranil sem ti en peso."
„S čim pa?"
„ Tisto tvoje anonimno pismo sem izročil osebno sosedi."
BENEŠEVI DEKRETI NISO PROBLEM
Beneševi dekreti niso povezani z vstopom Češke v EZ, saj se pogoji za članstvo v pogodbi o EZ ne nanašajo na preteklost. Ti dekreti tudi niso v nasprotju s pravnim redom zveze, saj odvzem premoženja na njihovi podlagi danes ni več mogoč, pravni red pa stopa v veljavo šele z datumom vstopa. To je v pravni oceni Beneševi h dekretov - pravne podlage za odvzem premoženja in izgon 3,5 milijona sudetskih Nemcev in tudi manjše skupine Madžarov iz Češkoslovaške po drugi svetovni vojni - ki jo je pripravil na željo Evropskega parlamenta nemški pravni izvedenec Jo-chen A. Frowein.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
„ Koli ko ste stari?" Obtoženka molči.
„Če ne boste povedali, bom vprašal prisotne, naj vas ocenijo!"
TINE SELAN
V hvaležen spomnin dolgoletnemu dirigentu
Bivši Mladinski pevski zbor Slomškovega doma
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 30. septembra v 75. letu starosti umrla
MARIJA MRAK roj. BUČAR
Za njo žalujejo Ciril, Jože in Lojze ter ostalo sorodstvo. Sostro pri Ljubljani, Buenos Aires
t
„jaz sem življenje in vstajenje, kdor vame veruje, bo živel vekomaj".
Vdani v božjo voljo sporočamo, da je 26. septembra odšel po plačilo k Bogu gospod
AVGUŠTIN JELOČNIK
Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki so ob njegovi bolezni molili zanj in ga spremljali na zadnji poti.
Posebno pa še čč. gg. Rodetu, Cukjatiju in Himmelreichu, ki so mu delili duhovno tolažbo in opravili vse pogrebne molitve.
Žalujoči:
hčerke in sin Helena, Martina, Tatjana in Gusti;
vsi vnuki, svakinje Vida in Olga, ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Ljubljana, Grosuplje, Zagreb, Zagorje, Praga