^^^B V9K ^^I ^^m ^^1 ^^h ^^^^f^^^A ^^h ^^H ^ir ^^^1 ^^h ^^^^^^h hh ^^fl ^^H ^^ ^^h ^^_ SLOVENSKIKMET GLAS1LO DOLENJSK1H KMETOVJ Oomlo: Na dmlo mm mtmro prmvdo mlovmnmkogä kjmmim). Izhaja I in 15. vsakega mesca. VsepoSi'jaWe prosimo n^ na{ibv Naročnina za celo leto znaša K 2. Belokranjec Praga Vjrtojjrladi rasjj II. letnik. Praga, dne 15. prosinca, 1909. ŠteAŽV Starim naročnikom! Vsem starim naroenikom posljunio iki i-^ltcl prvi dve stcvilki letošnjctfa letnika. i )d tretjc štev. naprej ga homo pošiljali Ie oiiim starim naročnikom, ki poravnaio do ledaj naročnino za prvo leto. Novim naroönikom! Na naročila brez naročiiinc sc lie nio- iTiTio o/irati. Na ouled pošljcmo dve šte- > ilki; kdor hi lista do tretjc ne narocil, teinn list ustavimo. Zakaj? Zato, ker irnanio raise samo 500 plačujočih naroČMiikov, kot 2000 dolžnikov. Mi stoiimo vse. kar ie v nasili inočeh, da z listoni naročiiikoin kaj iiudiino, /ato nai pae nihee lie zameri, da sc homo ¦ r.'ili U1 :':'. one :u:r(;u«ikc, ki ?iai:i k tcrrm Jeln pomorejo s tern, da pošlieio malen- kostno svoto K 2' na rot-nine. Za I. 1909 naj sc poslje K 2 (izveii Avstriie K .V ) na naslov Hclokranjec Pra^a Ceško. Narocnina za I. 1909 znaša K 2'-- Casopise, ki se 11am pošiljajo v znmeno, prosimo na naslov Belokranjec, Praga-Vinogradi. Noviny, zasilanc ik.iii vynienou, prosi me laskave na adresn Belokranjec. Praga-Vinogradi. V zameno sum pre.ieli Ictos: A. Notranjcc — Ljubljana. 5. Nar. Dclavcc — Trst. 0. I'rimorski List (iorica. 7. Mir Celovec. iS. Slov. (iospodar — Maribor. (K Kmetovalec Ljubljana. Kranjska hranilnica. (iovor poslnnca dr. Ora?.na v de/elnem zboru Kranj- sken-. Sv'daj pa preideni !>: dni^cmu faktorju. iwiteri podpira ta kriv'cni sistcm, in kateri je tudi kriv, da je Rospodarsko stanje naše dezele tako slabo, in ta faktor je Kranjska hranilnica« ali »kranjska šparkasa«. Ha ie tcmii tako, bodem dokazal in pre- piiean sem, da hi mi dancs ne bili v težav- MLin polo/.ajii, da moiamo najeti posojilo 10,000.000 za dcžclo. :e bi ta hranilnica \ estno izpolnjcvala svo.ia |)ravila in pora- bijevala del čistejja dobička tako, kakor ji |)ied|)isnicjo njena prav ila, namrec za do- i->r )t!-Miic in ohček(-ii*>- naintne loJ.at»e do je Ijubljanskc) in deželne, to jc kranjske. ()v,rlcjmo si nckoliko bližjc to »kranjsko šparkaso«. Kaj pa je ta hranilnica? To je čisto navadno drustvo 05 članov, med ka- teriini ni ne enc.^a Slovenca; vsi člani so dc- loma Nemci, deloma pa nemdirji. In teni (>5 zajj;rizenini nasprotnikoin slovenskejia na- roda je zaupano žalibožc še sedaj 51,000.000 K težko prislu/.enejja denarja. Lahko trdim, da je od tekra denarja V.-. slovenskcvja in Ie malenkost, '/.. nemske.^a ali italijanskega. I'o scptembrskih do^odkili lanskeKa le- ta so Slovenci sicer nekoliko izpre.dedaii, in /ačeli dvi^ati svoj težko prisluženi denar iz Kranjske hranilnice< in xn nalajjati v dru- :r bodem pozneje dokazal. Ako bi tedaj slovenski vla- jratclji izkrubili vseh svojili 42,000.000, ka- tere še zaupajo > Kranjski hranilnici, in bi potem prišli k enemu teh jcospodov in zahte- vali od iijejra denar nazaj, bi jili ta popolno- 3iia lahko in opravičeno vrkrel skozi vrata ven in jim rekel, da se jim prav Kodi, zakaj so bili pa tako neumni, da so zaupali denar »Kranjski hranilnici«. Sai člani upravne- f.,ra sveta ne jamčijo za varnost. Ali jamči kranjska dežela za varnost vlo<.:, ker se vendar inienuje ta hranilnica >Kranjska hranilnica Kranjska«. in s tem ljudi po- uči, da ne iamči dežela za denar, naložen v > Kranjski hranilnici«. Za varnost denarja v »Kranjski hranil- nici« jamči tedaj Ie edino tako irnenovani rezervni fond, ki je znašal leta 1907 — 8,643.095 kron. Jc pa Ii to zadostno jarn- stvo? Vsakdo mi niora pritrditi, da ne. Ako jaz posodim enemu, kateri ima premoženja okolu 8,000.000 K, celih 51,000.000 kron, te- Ker ste mogoče tudi Vi med tistimi, ki sc ni^o po- slali naročnine za 1. 19O8, prosimo, bodite tako prijazni in pošljite po nakaznici, 1<- 1»C><> na naslov: Belokranjec, Praga, Vinogradi. Po izidu 2. številke dvignemo vse neporav- nane naročnine s poštnim nalogom. Upravnifitvo. STRAN 8 BELOKRANJFX. (8LOVENSKI KMET.) v.m. tliij vendar nc inorc:ii rcči, du scin naiozil svo.i dcnar varno. In ta rezervni zaklad, katcri cdini janiči L\\ varnost vlog, hi so moral vendar vsako leto množiti. Toda računski zaključki > Kraujske iiran.« riani izkazujejo, da se je re- zervni zaklad v letii 1907 zniLiijšal /a okrojc- lih öliii.i}(in K vslcd različnih kuiv.iiili izKtib in slahega tfospodarstva v hranilnici. Da se je ta rezervni zaklad tudi v letu 1908 zmanj- sal, in ^otovo /a veliko večjo svoto, kakor pa v letu 1907 je eisto go'ovo, in jaz se že oaprei bojim, kako velika mora hiti ta iz- y;uba. V slučaiu vojne se pa tudi država lahko polasti tevja rezervnega zaklada. Ce država v vojni zmaga, potem je dobro. če pa iz- jnibi vojno, potem pa joj! Potres v Južni Italii. Stika nam kaže,- kako grozno jc potres razdejal poslopja, tako da ni čudo, da je bilo ubitih 190.000 ljudi, ranjenlh pa 16.000. Rezervni zaklad. Toda Se nekaj je pri ti liranilnici prav nevarnega, da mti ta rezervni zaklad ni ta- ko varno naložen, kakor predpisujejo para- grafi. In tevca je kriva kranjska vlada, kate- ra se za to nič tie brissa, ker o celi stvari nič lie razume. K 8 12. liranilniuieKa resulativa je odrc- dilo rninistrstvo notranjili zadev z razpisom z dne 19. majnika 1892 st. 1133 sledeče: »Dežclni komisarji morajo vztrajati pri zahtevi, da se liranilniški rezervni zakladi, kakor to odgovarja njiliovemu namenu — izvzemši liakup realitet za lastno poslovanje — lie nalagajo hipotekarno, ampak v mobil- nih vrednotah, ki se v slueaju potrebe lahko realizujejo.« Ali je slavni c. kr. vladi za Kranjsko zna- no to navodilo ministrstva? Jaz rnislim, da ne, ker drugaee bi rezervni zaklad kranjskc hranilnice bii bolje naložen, kakor pa je. Peloma je sieer naložen v vrcdnostnih pa- pirjih, kakor to predpisuje hranilnični rcRU- lativ, pa še ti papirji niso prav siKurni, ra- 711*1 papiriev dnlcnkk-jh železnic. 3,nm.iMH) re/.ervncea zaklada torej skoro polovieo, so pa iialozeni protipostav- iio v hipotekah, katere so jako problcma- tične vrcdnosti, in katere se ne obrestujejo po 4"/,, in na ta način zmanjšujcjo rezervni zaklad. rivo vam zuledov. Del rezervneija za- klada nnlozen je v hisah v Ljubljaiii, in sicer 1. v hiši na Sv. .lakoba trjju St. 2 K 204.339. čiste^a doliodka pa ima ta hiša 3929 K, te- daj se obrestnje ta kapital še inanj kot po 2"/„; 2. v hiši na Frjavčevi cesti št. 1 K 70.533 eiste^a doliodka pa ima ta hiša 1468 K. tedai obrestnje ta kapital po 2" ,.. Ravno tako je naložen del rezervne^a zaklada na Dmiaju, in sicer 1. v liiši Hayden- liof 1,112.000 K, čistcga doliodka pa ima ta hiša 31.191 K, tedaj se ta kapital ne obre- siuje niti po 3"/,,; v liiši Kirclicn^asse St. 24 K 404.727, čistota doliodka je 14.9.% K. tedaj se tudi ne obrestnje po 4". „. Tudi v Trstu ima rezervni zaklad svoje liiše, in sicer ima I. nalozene^a na onih po- slopjih 471.568 K, čistetfa doliodka je 22.913 K, tedaj edino ta denar se obrestuje po 5"/,,; 2. na Nojdicra liiši je naložeiiCKa 164.000 K, čiste«a doliodka je 2000 kron, tedaj se obrestuje ta denar po I1 /•.." ... (Knnc c.) Stavimo tovarne, da obogatimo. Da naše innenje v uvodnem člankii zad- nje štv. I. letnika, da natnreč vsled industri- jalizacije dežcle Ijudstvo obuboža, ni itioko- če prazen strah, danes žal zopet lahko do- kaženio 7 nekaj številkami. V sredo, \^. t. m. so sklicali v Fraui Ijudje, ki so brez dela, velik shod. Tajnik Strokovne komisije, Jos. Steiner je tarn na- vedel, da je bilo po štetju te komisije v Pra- vi in naibli/ji rijcui okoliti 10.000 ljudi brcz /.ashizka, namrec 10.000 delavcev brcz de- la, 7. rodbinanii okro« 60.U00 ljudi. V res- nici pa je delavcev brez zaslu/ka še vee, ker niso vsi v del. or^anizacijah. Računa se. da iih bo koncem tej(a mesea brez dela okro.if 15.000 or^aniziranih, in mesca sve- čaiia okrou 20.000 or«, delavcev. Sredi n a j h u j š e z i m e bo torej v s r c u najbogatejse (t. j. naibolj tovarniške) de/ele v'Avstriji, v Pragi okroK 120.000 ljudi trpe- lo pomanjkanic. Ker šteie I'ratfa z okolico l>olmiljona ljudi, bo torej po zimi vsak 4. Prazan brez zaslužka ozir. v bedi in po- manjkanju, ali š t i r i k r a t t o I i k o lju- di, k o t j i h š t e j e 15 e 1 a Krajina. Da nisnio motfoee le mi mnenja o ne- zmiseinosti euostranske industrijalizacije de- žela, navajamo nekaj stavkov iz članka ča- sopisa, ki na Češkem ni uikakor zuan kot kak > revoluciionareii«, temveč has narobe kot konzervativen; nainrcč staročcška, -klerikaliia« Nar. Politika piše v člaiiku od i 5. t. m med ostalim tudi: «K r i x. c Kospodarsko-iutlustrijske so stalno spremstvo sedanje^a iudustr. raz- vitka kiiltnrniii dr/.av. Za easa sedanjeKa iiezmiselne^a ^os|)odarjcnia moraio takore- koč biti stalen poiav ------ v celem pada taka kriza najkrutejse in najbolj iieusmilicno na revue sloje de-- lavske. Ti revcži - morajo izpiti kelili trpljenia do Una. Zdraviti bole/en po- ineiii poseci Ii koreninam sedanjih rospo- darskih uredb. Indiistrijalne krize, ki se |)o- iKivljajo z j^otovo reduostjo, so resell opo- min, da naj se ne išče v iiidiistriiali/aciii vse resitve države. (Podčrtali mi. Urecl.) V \i vropi siiio imeli strašne tržne in kreditnt krize v letih 1SI5, 1825, 1830-39, 1847, 1850, 1857, 1873, 1891 93, 1894. Te krize ne pomeniio samo ^os|)odarskejca propada, temveč tudi lakoto, bolezni, hudodeliiost, pijancevanje. Te štiri erne moei so njih red- ii' spremljevalci.--------Ti, ki rnajo v rokah vodstvo družabno-krospodarskili zadev, sku- sajo, kako bi sc rešili krize čim cenejše in eim lutrejše z več ali manj uiiietiiinii sred- stvi, ali pa jih celo naravnost izrabljajo. Bolezni se s tern ne ozdravi, ravnotako kot se ne ozdravi, če bi se odpra- vilo vse pomočne in podporne naprave ali pa če bi se vpeljalo dosti nizke obrambne carine. Sedanji svet je pt^dobeu družbi, ki ple- se nad o^njenikom. Ker mi sino že v dose- kru o^romnc, vse obse^ajoče krize, straš- nejše od vseh dosedanjih, pred katcro po- bledijo tudi višji sloji. To bo inoKOČe raz- umel vsakdo, kdor pomisli, da vsled kupi- čenja zasebnih prihraukov v bancneni in borznem kapitalu nastaja tako mednarodno izpreplctenje zasebnih prospehov in podje- tii, da more p o v z r o č i t i i z b r u h v c e j e e v r o p s k e v o j n e t a k s n o n e- s r e e o, d a b i b i I a brez p r i m e r e v z kr o d o v i n i. P o s I e d i c e t a k e ü e z a 1 i š a n c krize hi bile t a- k o 'A r o z nc, da si j i h n e m ore in o niti p r e d s t a v i t i. Te d o č a s n e, b o I j o m e j e n e krize so, o z. b i nam i tn e I e biti o p o m i n, d a b i s e v z b u d i 1 i i z I a h k o m i š I j e n o s t i, v k a k ors no i e p ot o p 1 j e na v s a 1909. BhLUKKANJIil. (bLUVLNSKI KMET.) STRAN 9. I: v r o p a, u s t a v 11 a in r e p u b I i k a n- s k a, tcr da hi n a p e I i vsi s i I e, d a 1) i s c o d v r n i I o k a t a s t r o f o, \' k t e- r i b '. k i" i k o 1) u p n o s t i in v z c! i li M' p I j e ii j a r e s s e k a I d o n c I) a. Casopis, ki to pise, ni morda soeijalisti- Ccn ali revolucijouarski, temvee kot reee- no. skra.iiio konzervativen. Kmetje, v takili Casili trpe najbolj »ajšir- ši slo.ii, delavec in kinct. Onranizirajte se iorcj. zanimaite se tudi za kai drir^c^a, kr>t /.a najozic zadeve. Čitajtc časo|)isc, da zve- ste, kaj se Rodi po svutu. kcr dandanes v času zeleznic so razinere takf) spletenc, da kar sc let- nico, kar iztiaja. V pozivu na narocbo je ne- kaj stavkov, kterih besede podpisujemo /. o- lcnia rokaina, in v kterili je izrazeno sta- iišče, ki «a vedno in vedno tudi nas list po~ vdarja. ¦¦ Kmetovalee< namrcč pravi: Kme- lovalci! Narasčaujc stroškov kuietijske:otrebščin, pomanjkanje delavcev, oziroma poslov, in iiiili velikc zalitcve dclajo kmcto- vanjc ZRiibouosno, ee sc po starciu naprej uospodari in ce kmetovalec uc skusa vec »ridclovati in svoic pridelke bolje vnovče- vati. Kmeta torej more iz sedanjetfa opasne- j,a polozaja resiti edinole boljše tfospodar- ¦ciije, ki na eni strani krei pridclovalnc stro- .Ške, na druiii-strani pa pomore do večjc^a in holjšetfa pridelka. I'a naj j a v n i z a s topi ^ e t o I i k o k o r i s t u c r a v prid ktnetij - -tvu iikrenejo, knictox alca u c bodo rc- sili iz sedanje.ica obupne^a polozaja, če si "ii s a in n e p o m a x a. kajti iinino Kospo- c'arjeiiie, k i j e e d i u i r e s i t e I i, more na svojem posestvu uvesti le kmeto- \alec sam. V samopomoči je rešitev kine- tiiske^a staun; javni činitelji pa imajo dolž- nost, kmctovalca pri njcKovi iiaiueri. da si s;iiu poiiiatfu, krepko in do skrajnosti podpi- rati. Kmetovalec si pa mora sain poma^ati; \' to svrlio se mora strokovno naobraževati in se enako dni.^ini stanovom združevati na skupni boi za svoje pravice in koristi tcr na skiipui od|)or proti stanovskiin sovražnikoui in krivicam. I'rva nalo^a c. kr. kmctijskc druzbc kranjske, ki obstoji že 140 let, in nje- neKra .u<>spodarskc.v:a lista >Kmctovalca« jc, nase slovenske i^ospodarjc v/hujati k na- predkn, iitu dajati nuvodila za iinino «(»spo- darjenje, iim ponia^ati, da pri svoiih nanie- rali narede krtieti.istvo dobičkonosnejše, iz- kraika: kinelovalce vzbiijati in vzxajati /a sainopotnoc. Zadružništvo. /*ivinozavarovalnica. Lcp z;srled kiueCkc cdinosti in samopoinoči nam daic Matenja- vas in okolica. I'redlanskim osnovana pro- stovoljua živinoza\arovalna zve/.a je imela prcteklo lcto preko (>(• člaiiov, nied tcmi vsi živinoicjci iz Matenjevasi in (irobišč. Od 14! .ulav nad I lcto stare /iv.inc v pn- iili/ni vrednosti (zelo uizko cenjeno) 5(> ti- soč kron, ponesrečilo, oziroma pozlo pri- slo jili jc () v cciiilni vrednosti ll<>i) K. lz|)laealo se je torei po 2(>" ., odbitka sin K' za\'aro\ali)h]ie. I Jeloma sc je ta izdatck poravnal z denariein, skupljenini za kože i. dr. zaklaniii zi\ali, a ostauck se je pokril s prispevkom po K Til) od «lave, katero si.i v s i živinorejci radovoljno in brez ukro- \ ora placali. tlasi jili nebi iiiokcI nikdo \' to siliti. Zveza je nanirec |)r(jsto\'oljna in brcz vsake pravne podla^e. Clani iiiso uikjcr vpi- sani, uimajo nikakili pravil in nobenc bla- .^ajne. Za\'czani so le |)od častno besedo. a koncein Icta se jediiostavuo uapravi ra- čun tcr plaea nesreee. l}o yblastveno osiio- vanili ziv. zavarovLiliiicali bi morali placati po I" „, prišlo bi v nascm slucajii od 5().I)(H) K povprečno !M K na vsako krlavo, torei skorai šc enkrat toliko. Seveda zna priti nesrcijncjšc lcto in plačati bode treba več. Lctos je zopet uekaj no\rili elaiujN' pristo- pilo. I >r. Dra^o Polak:*) Vspelii in kritika čeških rajfajznovk. Najbolj cnakonicnio je razprostrta mrc- za rajfajznovk po Šlezkem. Mo Ceskcni in Moravskcin so ponckod kraji. kier je izvr- šcna oruauizaciia skoraj povsod. Nasproti so pa zopet okra.ii, kier se mora začeti sele s pripravljalniini deli, in to zlasti po Moravskcin. Najbolj so zasinpa?ic rajfrijz- novkc |)o krajiii, kjer jc kmetski stan slab, po revnib v;orskih in indiistriialnili krajiii. V krajc, kjer j^ojc sladkorno peso in v okra- jc z močniin kmctskini stanoni so pa prišle šcle zadnji eas. Ceške rajfaizeiikc so kre- ditnc or'sramzacijc českctfa Ijudstva po kme- tih sploli. V naj\'cčjcni delu rajfajznovk je velik ". „ članstva iz obrtniškili kro.^ov. Nektcrc raiiajznovke so sploli popolnonm obrtuiskc orKaiiizacijc. Po krajiii z raz- \ito industrijo tvori tudi tovarniško dcla\'- stvo \-elik " „. Or.^anizacija ra.ifaiziio\k daje torei sliko napol kiuceke, napol industri- j.'ilnc dc/clc. Ncoiiiejena zaveza je prcd /adrzc\ala sloje boualili posestniko\' izxen lajlajznovk; dancs pa zc niko^ar \eč ne straši, tako da se začeiijajo že tudi najboKa- tcjsi kinctjc vdeležcvati tc orkranizacije. Iz sledcčili vzrolcov sc je svojc čas poiavil strali, da bi or.Lranizacija rajfajznovk za ča- sa krize povzročila tiiiičevaluo paniko: no- va pota rajfajzenske orvranizacije, ki so to- likokrat tudi skušcniin činiteljcm znana sa- ino povrsno; simpatijc teh činiteljev na- pram dru^ini kreditiiim or^aiiizaciiam; ue- opravičcni strali pred konkurenco; na\ada. da se je smatralo neomeieiio jamstvo za iicprestano in iieposrcdno :j.rozeeo uevar- nost; nciitemeljeiio prcpriCanjc, da ta ortfa- nizacija ue more iineti primcrno izšolanili lunkeijonarjcv (odboruiko\) in or^anov: ti:tro narasčanje rajfajzenske nireže, ki oiicmojioča zado^tno na\odilo in podueii- Dr. Dra^o Pol;'ik jc prt'dlo/.il na scsianku siednjili stanov na Dunaju (O'lej uvodni clanek v 18 šlv. I. le- tuika) spis c> orj,'anizaciji teskega obrtne^a in zemlje- delskega kredita na Češkem, odkoder je yorenji se- siavek vzei. ITred. joee nadzorstvo; Jiczadostni rezervni za- kladi; or^aiiizacija višjc vrstc in često tu- di uedostatck dobre voljc. Toda posamczne blakrajuc so v zvezi sanio z ^otovimi, dobro znauinii oscbami ter bodo po pisatcljcvein mnenjii tudi pri izredno lindem napadu v celotui kreditni oriraiiizaciji najzadnjc, ki bodo rca^irale na tak napad. (Z druninii bc- scdami: denar je v rajfajznovkah najvar- ncišc ualožen. Op. ured.) Tezko in sanio z ozirom na kraje\'iic ra/.iuere je nio^oee rešiti vprašanjc. kako se imajo vesti posa- meznc rajfajznovke napram sosedniin kmet- skim zadru.Lram, :^os|)odarskim in pridobit- nim; zlasti napram mlekarnani, skladišnim. konzLnunim /adruyam. IJodpiranje od stra- ni rajfajznovke jc opravičeno in ima po do- sedaiiii'i skusniali tudi UKodne iispelie v slu- Cajih, kjer je rajfaiznovka oživotvorila .n'ospodarskr) i;i pridobitno /adriiKo v intc- resu svoje^a elanstva; kier se krije okoliš take zadruv:e z okolišcm raifajzuovke. Kjer pa take vjospodarske in ])ridobninske z-t- druue niso nastalc na tcmclju rajfajznovke. je dobro, Ce deiKirno takili zadrn« rajfajz- novka ue podpira. Podpiranjc ostalili pri- dobiiinskili in K'ospodarskili zadru^ od rajf- a.izenske orkranizacije pa sicer zelo dobro vpliva na razmere pri nas po kmetih. Te K<)s|)odarske in pridobninske zadru^e držijo kmcčke delavce Cez zimo doma, poveču- iejo uiili cclotui zaslužek in jili oliranjajo kmetiji. Iv'azmeric rajiaj/i.w, .v ,. ....lalimi kredi* niini zavodi |)o dcželi « početka zlasti '• sti.'iiii stareisih zavodov ni bilo posebi-- prijazno (kot pri nas med rajfajzuovk; in med mestnimi Posojilnicaiui. Urcd.): m- uaj začeiija biti iiirodneiše. Orkranizaeija raifaizuovk ie nova, in n i m a niti sto- P a t i n a ši r o k a P <> t a s t a r i Ii k r e- J j t n i h z a v o d o v, temveč je poklicana e d i n o k teinu. da izpolni vrzel. Zato se- ilaj ni nikakeica povoda za nupri.uitclj.sko razmerje. Ceške raifajznovKe se ne pe- Oajo samo s posredovamein kredita. tcin- vec obskrbuieio Cesto tudi uakup kmetij- s.kill potrebsur, in prodajo zemljedelskib uridelkov. Skupni nakui) ima za or^auiza- cijo tiidi to iitfodnost, da pristopajo k rajf- ajznovkam samo zaradi nakupa tudi krospo- darsko nioene osebe, ki ne raeunajo ua i>ri- dobitev kredita in posojil. Zadruzne zvezc so te.^a muenia, da se skupni nakiip vrši naj- boljse i)otoiu osrednjc orkranizacije (na Sle- zkem Osrednia skladisua zadru«a). Da to streinlienje ui le v prospeh Zadružnih zvez, jc ocividuo ua Moravskein, kjer so naslali vsled skui>nc:kra nakupa po nekod v posameznili slueajih veliki nercdi, ker po- polnoma naravno prirnanikuje trjs'ovske skušnje. Rajfajziiovke so tispesno vedle tudi I, ustanovitvi raznih driiKih /-adruK (rnclijo- laene zadrujce, zadniKi' ^ zavarovanje ži- \'inc i t. d.). Zelo dobrodclno so uplivale tudi v etiCnem in kulturnem oziru. Znatno so pnvzditfiiik' driizabno zivljenje. in ži- \lieuski uazor kinetskc^a Ijudstva se je po- :^lobil. Vodstvo rajfajznovke ima v ro- kali predseduik. naeclstvo, obeni zbor in nadzorst\o. Najvažnejša nalo^a je bla^rajni- štvo. Pravilrio vršitev nalo« nadzorstva se bo moralo do nosameznili okolišili scle po- STRAN 10. BELOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) 1D00. časi i7.vesti. — Največje število članov iina rajfajznovka v Kacovem, iiamrcč 452. Od starcjsih raifajznovk je v teni oziru najbolj na slabetn rajfajznovka v Koleu, ki ima sa- liK) 15 članov. Najvišjo množino vIok je dose.da rajfajznovka \' holnjem Ujczdu, namreč 421.(KM) kron. Kunkcije so po rajfajznovkali splošno častna liiesta, toda v praksi ni izključeno skromno plačilo za izgubo casa. V nekte- rih slučajih sc plačujc za sejo v rajfajz- novki s presenčnimi znainkami po 20 vin. V tern tudi leži nioč ortfani/.aeije, ker ne podcenjuje dobiekaželjnosti posaincznika. Splošna nprava jc zelo |)oceni. skoro za- stonj. Zlasti pri ustanavljanju novih zavo- dov najdeino ecstokrat čisti idcalizctn. So slučaji. da sc jc prostorc dalo popolnoina brezplačno na razpola^o, in da je dal uči- telj blavrajni potrebni papir zastonj. ßlajjaj- nik ie vedno plaean, in sicer povprečno s K 120 na konci leta. S|)lošno ie treba pribiti, da stopajo z resiiičniin altruizmom v službo dobri stvari oni or^aiii, ki tvorijo glavno oporo celc or.^anizacije in ki so na- vadno iz vrst vaške iutelitfenee, zlasti pri iistanavljanjn blairaien. Rajfajzuovkc so har- nionično sodclovanje inteli.^ence in dela, ko ti pleinenitih niisli po kinetili. V tern oziru je zelo podučna statistika Osrednie če.ške zadružnc zveze. (jlasom te je bilo leta !°O5 od vseh vodilnih furikcijonarjev (odbornikov, nadzornikov itd. Ured.) 133(> (45\5" „) kmetov, bW (24" „) tieiteljev, 45Z ßeltfrada ... kinir danes prišcl ... stopil v zvozo z Petro^radom in Varšavo. Z delavstvoin narod. mišljcnja stopiti v zve- zo na jug». Nakazniea na zalitcvani znesek ie pri .1. S. deponirana. Prosini nai st1 po- slje zaupnik takoj v Italijo in pod.« Kmalu nato ie pa priobeil Herliner 'I'a^blatt iz Pra- v;e poroeilo: > Nn |)rašketn poštnetn ravna- telistvu so bili zaplenjeni brzojavi, poslani iz Srbi.ic nar.-soeiialni omladini. "I'a zapleni- ba je v zvezi s prciskavo, ki se je ravno zaeela z poslancetn Klofaeeni, ki je v zve- zi z belgraiskinii krojri.« Srbski dijak, ki je prevajal tfori omenjeuo besedilo, je pa o teui poslanca Klofača obvestil. Prišlo sc je na ta naein na sled vsi luinpariji. Oni, ki je zahteval prevod, neki tiynck Mašek, ki ie na sumu, da je polieijski špijon, je hotel clobiti jcori oinenienc vrste, pisanc od ka- kcjca srbske^a dijaka, da bi se niojrlo za- eeti suinničenje, ki se je res takoj objavilo v P,crl. TaKblattii". Nemska politika ie jasua: hočejo na eni strani po.icnati Avstri- jo v boj proti Juzniin Slovanom, ki bi ]o znatuo oslabil «ospodarski, in ob enem po- vzroeil nidi v dr/.avi dosti nereda, radi slovanske večine: ta bi se bodisi rnorala boriti z jutfoslovanskinii svojinii rojaki, ali pa postati neposlušna svoji vladi, torej nelo- jalna, torej živelj, ktcre^a naj se vladarska hiša eim bolj varuie. A kai bi bilo v slueaju Avstrijske /iu.r^u na našetn jiikru. Oslabljena Avstrija bi znia- kc ne mo.da i/.rabiti .^ospodarski, kar bi bilo pa tern bolj lahko za -- Nemeijo. Po znia^i bi se navalilo na iu.ic eifutov in Nemcev kot. kobilic. ki bi nain vsiljevalj svojo kulturo. I )a se Nemei na to razumejo, so pol-azali s tern, da so dosejjli, da so danes n,"..imaiii priljubljcn nar.od na svetu. V znatuenjni praških huiniov sc je (jbha- liaiala 500 letuiea Kutnoiiorske.^a dekreta. I.S. I. 140° je podpisal eeški kralj Vaclav IV. v Kutni Oori dekret, s kterini se je dak) na praški univerzi češkemu uarodii one pra- viee, ki so si jih tain Nemci počasi osvojili. I34M I. je če.ški kralj Karel IV. po vzorcu pariškekra vseueilišea. ee.nar dijak je bil, ustanovil v Pra^i vseiičilišee za Cehe. To- da tekom 60 let so se Nemci, profesorji in dijaki, tako ra/tevenili kot jež v lisieji lukuji, in so iineli tri tflasove |)ri .ulasovanju o vseh \aznih zadevah. Cehi pa sanio enev;a. Cehi so se kot ponizni Slovani hoteli spočetka po- «oditi, t. j. pustiti so hoteli tujeein '/\. pravic. Nemci so pa zahtevali vse, kar je bilo kralju koncno Ie že |)revee. in je na kratko izdal Kiitno.^orski dekret, na podla^i katere^a so dobili doniačini Cehi tri «lasove, in ostale tr.je narodnosti vkup enej^a. Nemci so se \ sled tekra razjezili in se jih je en dan izsc- lilo 2000, po/.nejše še 3000, torej skupaj 5ooo neinških profesorjev in dijakov v Lipsko. "Cam so ustnnovili novo neinško vscueilišee, ki obhaja ob enem z kiitno^orskini dekretom letos 500 letnico. lJriponiniti je treba, da se je dalo teda.i mnogo neinških tr.icovcev vpi- sati kot slušateljc na vscučiliščc, da jiin kot djjakorn ni bilo treba plaeevati —- davkov. Za slovansko Pra.^o je bila ta nemska izse- litev prava sreea. Zanimivo je, da se sedaj po Vü tisoeletju vrši vsa notranja politika iwi nas zopes v znamenju neniških visoko- šolcev, ki kot alkoholiki-bursi odločajo o avstrijskih kiilturnili, ozirorna boljšc nekul- turnih vprašaujili. Toda, nemški pivski vrček so ho rR/hil oh slovanskem pliiKti. Angle/ o Slovanih. Svetovnoznani an- icleški časnikar W. .1. Stead je priobeil v .»Contemporary Review« članek »ßo- d o e n o s t SI o v anst v a<, kjer pravi nad dru^itn: > Usoda je bila za slovansko pleme knit oecm. Slovane so tlaeili eela sto- letja evropski in azijski osvojevalci; a has oni so rešili Kvropo povodni azijskih, napa- clalcev.'¦ Stead zelo povdarja nenavadno šte- vilno narašeanje Slovanstva, ki inu je do- kaz, da v bodoče Slovanstvo ne more biti politišk.) ziisužnjevano od Nemcev, Mad- zarjev ali Itirknv. -Napredka Slovanov ni moKoee zapreeiti. pravi Stead, »in njeKova zadovoljstev je poKoj za vzdržanje evrop- skejia miru. Novr) stoletje prinese Slovanom od Petro^rada do Pra^e in Drinopolja (na Tiirškein. Ur.) federalizacijo, decentraliza- cijo in sebevlado.« Na konci članka kliee Stead Slovanom: >a, ki sedc pri polnili stckle?iieab. smatrajo to 1. zaliteva odločno od ide. da neniiidoina ali vsa.i istočasno z ita- luii.slvo univcr/.o /.i«čnc /, osnovanjein vnc- .iCilišea v Ljubljani in s tein utfodi zalitevi celena slov. naroda; 4. pozivlja vlado, da omonoči slov. dijakom študiranje na visoki šoli v Zanrebu s teni, da prizna tam napra- vl.iene izpite tudi v tej državni polovici; 5. svari vlado pred teni, da bi unodila pred- loni dimajskena akad. senata nlede zase- denja dunajske slovanske stolice z Nemccm in s tem izpolnila zahrbtno namero, odpra- viti slov. stolico z dunajske univerze; 6. iz- ra/.a slov. dijakoin na Dunaju in (iraden pri- ziianjc za licustrašenost, s katero se bore za slovensko kiilturno zahtevo; 7. sklene priznanje slov. poslancem, da so se enernic'- no zavzeli za slov. vseučilišče in jili po- zivlja, da naj cetudi — z najliujšiini sred- stvi — pribore Slovencem lastno visoko so- lo; (S. o d I o č n o p r o t e s t i r a proti d e 1 o v a n j u v 1 a d e, s k a t e r i in j c z a- d a 1 a n o v u d a r e c s I o v e n s k e m u n a r o d n, s t e ni d a j e i m c n o v a 1 a ii o- v e n a n e m š k e n a n a d z o r n i k a z a n e m š k e šole n a K r a n j s k e m, k i s o v e č i ni o m a o b i s k o v a n e o d s 1 o- ¦v c n s k i h o t r o k. V Metliki se šc nič ka.i ne pripravljajo na želcznico. no naši uospodje ze niojjoče sluiijo nekai in zato - »kakor so naši očetjc živcli, pa bodeme tudi mi. Kdo bi niislil na kaj novena«. Metlika se monoee v zadnjih 40 lot ill sploli ni sprenienila in ako se je nekdnj v šali oeitalo sturemu konkiirciitu W^tlike, da imajo tain na trnu nnojnieo, se sedaj to pač lahko obnie in inetliško župan- .stvo naj reče: »mea culpa«. Dlicc — ako se laliko o teh Kovnri ki je najveeji pro- met, tičijo v takem blatu, da bi se laliko vtopil v njein, no in ako se pogleda ne- ki del niesta, se njenovo ime lahko spreme- ni v neko inn zelo sorodno ime. .le pae tako, kakor ie bilo nekdaj. Iz Amerike. Iz Jolieta. Joliet, 8. dec. 1908. Gospod urednik! .Jako me veseli, da se naš belokranjski narod zaveda ter pri teni podpira svoj list. Vesel sem bil, ko sem zanledal list »Belo- kranjeo, ker se sine upati, da bo ta list izo- braževal narod, ki je bil še dosedaj vedno v tenioti. Narod, posebno v Beli Krajini, se dosedaj še ni veliko zanimal za prebiranje easnikov, kar je pa velika škoda, ker čim več elovek bere, tem bolj se zaveda svoje dolžnosti. Treba je le, da narod eita tako berilo, katero j^a podučuje in spodbuja, da se poteni nc zaveda samo «lede pinna in motike, pač pa da se /ačne tiidi potCKOvati za svoje teptane praviee. Naš narod je po veeini pobožen in bo.ua- bojee. To je vsej^a spoštovanja vredno. ker trdna vera je najlepši biser, ako se elovek po nji ravna. Veseli me, da naš list .Helo- kranjeo iiima ijro^rama proti temu. Lepo je |)a, da se narod pote^ne zoper lalikoživee in sesalce, pa makar nosijo tudi mitr'o (ško- tov. kapo. Urcd.). lJosebno me je veselilo. ko je ta list lepo in posteno okreal nasena č. je. fajmostra, ker je orminista vrnel na ce- sto. To je lepo! NiC naj se ne nleda na stan. Cast, komur cast. Kdor |)a zasluži brco, naj jo tudi dobi. Vsak pameten niož to potrdi. (iosp. Rometa poznamo vsi predobro. Vsak laliko vernje, da je mo/, nasihiez prve vrste. Še vedno se spominjam, kaj je srozil >ubo- kri krmajni« ko je 1. KS97. potolkla toča vse pridelke da so stoletna sadna dre- vesa od nje sahnela. Ker niso imeli kmetje zita za ^kolenturo«, je na prižnici rekel: Ako ne placate ali daste vsak kolenture, Vas horn podil po Crnomlju, kot vran polhe.« Ali se to spodobi? Sedaj ima tndi list dosti Kiiilcga za oeistiti, zato le lepo naprej, ker ?»a ta naein se kaj doseže. Ko se na parkrat ošteje, se bo že malo ukrotil. Pa nc samo enena, ani|)ak vsakonar se naj ošteje in pod- uči oh priliki, kdor pa kaj dobrena naredi, se naj pa pohvali. Tn v Ameriki so nasi ßelokranjci jako zavedni mo/aki. Kjer je vec napredka, tain ima Belokranjec svojo prvo besedo. Belo- kranjei so ustanovili vse naše trdne Jednote in so njihovi uradniki. Ker Bclokranjec je navadno bistre^a uma in se nc ustraši vsa- ke zapreke. Tu v .lolietu je sedež Kranjske Slovenske katoliške Jednote. ki je najmoč- neiša in naivečia pod|)ora in zavarovalna drnzba na svetu. Njeni predsednik je Belo- kranjee, n. Nemanič, a uradniki so veeino- in;i tudi vsi ßelokranjci. V Kly, Minn, je sc- dcž .1. S. K. Jednote; tudi iste predsednik in večina uradnikov so Belokranjci, Imamo tu svoj list »Amcrikanski Slovenec«, ki je pod nadzorstvorn Bclokranjccv. Ta list je v Ameriki najbolj razširjen. Dobivajo na skoraj v vsaki liiši, ker je naroenina poseb- iio nizka. — Vsi veliki trnovci v Ameriki so skoro i/kliiično le Ik'lokranjci. To uori omenjeno kaže, da Belokranjci niso tako daleč zadaj, samo ako jim je pri- lika kaj storiti. Na Kranjskern Belokranjee nevadno nekako preveč prezirajo njih so- sedje, kar pa ni prav. Skupno bi morali napredovati, da bo več napredka. Kar sc tiee dela v Ameriki, je še vedno nekako trda, ker se le poeasi celijo rane. ki jili je prizadela kriza. Republikanci so zo- pet na krmilu vlade, zato so pa trusti tako napredovali, da se je cena vsaki stvari po- dvojila. Delavec pa dela za vedno manjšo plačo. Velike trnovske in tovarniske druž- bc ne dajejo zastonj na miljone danarja med svet pred volitvijo, saj vedo, da na zopet i/.molzejo iz delavca, ako je uspeli na njili strani. \'u kar prisilijo delavee, da volijo republikanske kandidate. Kdor neče pritr- diti, na dajo iz dela. Kasneje se pa mora uda- ti. Vendar je naša republikanska vlada bolj- ša, ker nima nihee intabuliranena vžitka na državo, kot pri Vas po Evropi, kjer ima ce- sarska nosposka svoje intabulacije za ne- kaj miljonov kmetskili in delavskili kronic. Pri nas se preminjajo, sedaj je eden, pa zo- l)et drun vladar (predsednik republike. Ured.). V Cvropi se Vain pa lahko srnejejo, ker so dobro utrjeni. Tu v Ameriki je vsak državljan jako navdušeii za to zemljo. V Avstriji izsilijo ljubezen do nje z vojaki. Pri nas je vojak sa- mo, kdor sain boče biti. Tu služi vojak po 15—35 dol. na mesec, a skoro nič ne dela. Tu niso častniki tako hudobni, kot so v Ev- ropi. Tu so vsi vojaki spostovani, zato bi pa Zednijene Drzave monle nabrati 5 miljo- nov vojakov, Ce bi bilo treba. Vsak se rad bori za svobodo. Kar se tiee splošnena življenja v Ame- riki, je narod bolj enak. Tu se ne i><>- vzdinuje nihče. Miljonar ali delavec, ozi- roma trnovec sta skoro enako oblečena ter se skup ponovarjata. Spoštovan pa miljo- nar sicer ni prav nič več, ker vsak ve. da je dobil denar navadno le od žuljev svojih delavcev. Tu je vsak svoj nospod, dokler ima le delo in par nrošev. Samo da se spo- dobno obnaša, pa na vsakdo spoštuje. Vera je pri Slovencih v Ameriki jako utrjena. Kdor ne hodi k maši ali ne opravlja drunih dolžnosti. se navadno zaničuje od naroda. Poznam trnovca Americana, ki je rojaka spodil iz dela, ker je rekel, da mu je cerkev deveta brina. Sploli se sine reči o Slovencih, da so oni, ki so verni, vedno v boljšem položajii, ker tudi jili vsakdo bolj spoštuje. To ie tudi prav. Pri nas skoro ni Slovenca, ki bi ne hodil ob nedeljah k masi. $e v cast si isto šteje, kar je spoštovanja vredno. K temu je največ pripornonel list '•Amerikanski Slovenec«. ki je edini kato- liški list v Ameriki. — Kaj pa /. belokranjsko železnico? Ali bo kaj iz tena ali nic? Ko bo tam drdral luka- matija, se vec ne bo rabil Belokranjec seliti v tujo deželo. Dolenjska je bonata kovin, žita in vina, da bi se narod lahko doma zi- vel. Samo delati bi bilo treba malo bolj. Ko bi naši Ijiidjc doma tako delali, bi nobenemu ne brio treba hoditi v Ameriko. To laliko po- trdijo oni. ki so bili tu. Poznal sem v Beli Krajini kmeta, ki je pustil seno in šel na se- jem zijala prodajat, a ni kupil ni prodal ni ničesa. Oni, ki doma tako delajo, tudi v STRAN 12. BELOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) iyi/y. Ameriki niso nic vredni. Pijanci tudi niso uikjer nič prida. — Orugic kaj drugetfa. Sedaj li koncu po- zdrav vsem rojakom, »Belokranjcu« pa lu.nuo naročnikov žcli Ameriški I3elokranjec. Prosveti. Književnost. V tej rubriki homo objavlja- ii revije in knjige, pošiljane nam v zameno it li na o^led. Slovenski Branik. I. štv. II. let. tega Vest- nika sloven, pokrajiii ima sledečo vsebino: V boj — N. .1. V.: Nekaj o šolstvu na Slov. Štajerskem. — Lev Bruncko: Vsc za solo! — Ciril Petrovec: Spomini na Muto. Družha sv. Cirila in Mctoda. — Z na- rounega bojtšča. — Obrambno delo naših bratov. — Kaj delajo naši nasprotniki? — Slov. Branika toplo priporočarno vsem pre- mo/.nim Slovenceni, da ga podpirajo z na- ročanjem. 3 K (za di.iake K I "NO) na] se po- silja tia naslov: Upravništvo Slov. Branika, Ljubljana, Tržaška č. 33. Naš List v Kaniniku stopa v peto leto. Casopis je kot neodvisen in stvarno pisan tcdnik jako priljubljcn. Razne vesti. 10.000 otrok pomečkanih v spaniu. Z^o- dilo se je to na Aiitfleškein tekom štirih let. Vzrok te strašne inoritve je večinoma alko- liol, pa tudi grda navada mater, da jemljo dojence iz komodnosti k sebi v posteljo. da jim ni treba ponoei vstajati. Kako laliko- miselno se trati z otroškim življenjeni in kako neopravieene so tožbe, da se zmanjšu- je število porodov, dokler zivljenjc otrok najde pri starših tako inalo vrednosti in varstva! Delovanje srea. Po računu nekega fran- coskexa prirodoslovca je sree (M5 m viso- ka in 010 m široka sesalka, ki v normal- neiTi stanju, ••- čc se računa na eno minuto /(• (udarcev) utripov * napravi v eni uri AM), v diievu lOO.SOd, v letu .36,792.01)0, in 70 ietili 2.575t44().(KK) udarcev. Povpreč- iio pride iz srea pri vsakem utripu 100 y;ra- niov krvi v krvotok; to je v eni miiiuti N I., v eni uri 420 I., in v enem dnevu 10 ton in Hi I. Vsake 2 do 3 minute dospe kri do srea. Z živo enersijo, s katero sree deluje, bi se laliko 46 ton 1 m. visoko vzditfuilo. la mali stroj, ki neiiinorno noč in dan deluje, odd:i \- 70 letih več hcko 250.000 m:; krvi. Za kratek čas. Za kratek čas. Z d r a v u i k b o 1 n i k u: Mudirja, zdaj sem vain j)a napačno lioj^o odrezal; no, \ saj nič lie de: bom pa bolno nojio ozdravil in bo ravno isto. Nad e b u d e n o t r o k. -Mati, ue jezi se nad očetom. Ko bom velik, bom študiral za zdravnika in potem odpeljem očeta v no- i i.šnico." Učenec, kateri ima veselje do trgovine, 13—14 let star, se sprejme takoj v trgovino z mešanim bla- gom pri Anton Zurc-u v Črnomlju. ločem takoj pridnega mlinarskeqa potnocniHa Plača po dogovoru. Plus Matija, mlinar in žagar v Pod- turnu pri Dragatušu. I Hfl o> O . __. 13 o c N 4> 'S % svojega življenj.i preživimo v postelji. Zato je največje važnosti vprašanje: Kaksna naj bo postelja? [Jrimerne cene, iz dobrega blagu, in pred v>cm snažna. torei Železna postelja. Pisite po cenike na naslov: KTT f I "I tovarnst zn izdclovnnje železnc ¦ sldlvjK, Praga Vinogradi, V ' . Korunni tr. Dopisujemo slovenski. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem opuatil gostilno in mesarijo pri Pre zelnu i:: sem vzel - gostilno - in mesarijo pri Kožarju v Crnomlju. Zahvaljujcm se obencm svojim dosedanjim cenj. gostom in se priporocam za mnogobrojni obisk v moji novi gostilni in meanici cenj. obiskovalcem. S spostovanjem Sinkoviö JalcoV*., mesar in gostilničar v Črnomlju. Jwiti za PolcnjsHo zajtopniHa s sedežem v Navem Mestu kutcremu sem pripravljen placevaii po 80 120 K mesečne prispevnine za potovanje ter 20% pro- vizije od doseženega prometa. Prijazne ponudbe z opisom dosedanjega delovanja in reierencami j- nasloviti na upravništvo tega lista. Zži x^0^^^^^ denar pošte no t> la. fx o. : To je naše geslo! :: Zato pa tudi vsi Slovenci, kar jih pride v Kočevje, hodijo samo v slovensko trgovino PEVEG &. KOZELJ Glavni trg. Hisa »Kočevske posojilnice«. Odgovorni urednik: Otokar Churaček. Izdajatelj: Konzorcij Belokranjec v Pragi. — Tiskarna: Dr. fid. Gregr a syn v Pragi.