'11101 Rodoslovna in životopisna razprava. Spisal Slekovee, župnik. onatis iz „Slovenca". v Ljubljani, 1893. Samozaložba. — Tisek Katoliške Tiskarne. Sekelji. (Rodoslovna in životopisna razprava.) Početek plemenitih rodovin je navadno zelo temen ia vrh tega §e z razaovcataimi pravljicami tako preprežen, da večkrat še celo veščemu zgodovinarju ni lahko mogoče, izmišljotia ločiti od resnice. Eavno iaradi tega pa je tudi zelo težavno, zasledovati prednike slavnih m6ž in sestaviti njih prvotno rodoslovje. To velja zlasti o Hunyadih in ž njimi sorodnih S e k e I j i h. Pripoveduje se, da se je ogerski kralj Žiga za krasotifie rad zanimal ter po spričevauju Enea Sil-vija ravno zaradi tega svoji drugi soprogi, Barbari Celjski, njeno razuzdano življenje prizanašal, ker ni bil sam aiS boljši. Ko se je leta 1393. odpravljal na boj zoper Bolgare, seznanil se je v neki divni dolini na Sedmograškem (Hatzegertbal) s krasno vlaško boljarko Elizabeto Morzinaj, ter si pridobil njeno ljubezen, ne da bi jej bil razodel svoj pravi stan in svoje ime. Cez štiri mesece se je na povratku iz Bolgarije zopet oglasil pri Elizabeti, ki mu je razodela, da ') Krones, (Jeseh. Oesterr., II., 334 jo imenuje Katarino. 1 je mati, ter ga je prosila, naj reši njeno dobro ime. Žiga jej je nato podal zlat prstan z naročilom, naj ga kot spomin na kralja, ki jo je ljubil, varno shrani. Ako bode ž njim kedaj prišla v njegov kraljevi grad, jo bode bogato obdaroval. Kmala potem — ali kakor trdijo drugi, že poprej — bila je Elizabeta poročena s pregnanim vlažkim boljarom Ivanom Vojkom Butijem, kateremu je kralj vsa ugrabljena posestva zopet vrnil. Na potu v svojo novo domovino porodila je dečka Ivana, — onega Ivani Hunyada, ali kakor g» narodne pesmi imenujejo „Janka Sibinjana", ki si je pozneje tako proslavil svoje ime. Cez nekaj časa se je kralj Žiga podal zopet na boj zoper Bolgare, Pri tej priložnosti je obiskal svojo nekdanjo izvoljenko in njenega sina, ter nju povabil v Budo, kjer jima hoče pri nekem meščanu oskrbeti stanovanje. Velika bSda je prisilila Elizabeto, da je povabilo sprejela ter se na pot podala. Pa na potu je črni vran odnesel otroku osodepolni prstan, katerega je bila mati dečka dala, da bi se ž njim igral. Brat Gašpar pa, ki je svojo sestro Elizabeto in njenega sinček» v Bado spremljal, je z lokom usmrtil krilatega roparja ter prestrašeni materi vrnil prstan. Odtod je Ivan, katerega je kralj za svojega paža sprejel in mu grad Hunyad s šestdesetimi vesnicami podaril, dobil priimek „Oorvinus" (vranji), v svoj grb pa vrana s prstanom v kljunu Meynert, Geseh. Oesterr., IV., 477 in Styria IV., (1846) 283. Imenovana Elizabeta, mati Ivana Huny^da, je z Vojkom imela več otrök. Ena njunih hčerij, katere pa po imenu ne poznamo, je v zakon vzela Blaža, iz. rodovine S e k e 1 i e v. Sekelji „Siculi-Szekler", so po mnenju učenjakov bili Madžari, ki so se v Erdeljsko preselili; — Bruno Querfurtski jih imenuje „črne Madžare". Živeli so v zapadnih in srednjih Krajih Erdelja in so še le pozneje, begajoči pred Biseni, došli v sedanjo Sekeljsko (terra Sieulorum, Szeklerland), kjer jih je kralj Vladislav Sveti našel ter jih za grani-žarje tam postavil. Odtod njihovo ime: „Szekely", kar v Arpsdski d6bi pomenja graničarje. Takih „Szekelyek" ali graničarjev bilo je v raznih krajih, v zapadnih in severnih, ki menda niti niso bili madžarske narodnosti, kar kaže, da to ime ni toliko narodno, temveč bolj strategično. Blaž Sekelj, svak Ivana Hunyada, se je v raznih bojih, katere je slednji zlasti s Turki in z njihovim zaveznikom, vlaškim vojvodo Drakulom imel, odlikoval s svojim pogumom in z izredno telesno močjo, a pri Kaševi je v borbi z zloglasnim češkim vojskovodjo Janezom Giskro dne 5. septembra 1449 smrtno Eodoslovnieo Hunyadov navaja po „Teleki: Hunyadok kora Magyarorszägon 1853" Wil. Schmidt v svoji knjigi: „Die Stammburg der Hunyade in Siebenbürgen, 1855", na str. 85., o Sekeljih pa obširno, dasi sžmtertja nezanesljivo poroea Leopold baron Stadl v svojem delu: „Ehren-Spiegel des Herzogthums Steyer". ä) Ungarische Revue, 1877, str. 813—813, in Krones, Gesehiehte Oesterr., I., 563. ranjen izdihnil na bojišča svojo dušo. Zapustil je pet sinov: Janeza, Tomaža, Emerika, Jakoba in Miklavža, in tri hčere: namreč Eleonoro, Uršo in Padeneijano. Sinove je navdajal isti vojaški pognm, kakor očeta. Janez, prvi sin Blaža Sekelja, je svojega ujca Ivana Hunyada v borbi s Celjskimi grofi spremljal leta 1446. na Štajersko. Zeleč se zmašče-vati nad Ulrikom, Celjskim grofom, svojim tekmecem, užgal je namreč imenovani Hnnyadi marca leta 1446. tega mesto Varaždio, potem pa z veliko, 15.000 m6ž broječo armado prihrul mimo Borla na Dravsko polje. Ker mu deželni glavar ni mirnega prehoda proti Celju dovolil, temveč je zoper njega celo deželno brambo sklical, začel je v ptujski okolici, hudo pustošiti. Celjski stotnik Janez Vitovee ga je sicer napadal zdaj od jedne, zdaj zopet od druge strani, a vsekako je glavna truma ogerske armade drla naprej proti Slov, Bistrici, katero je z vso silo oblegati začela. Pa Janez Vitovec, ki je mestu prišel na pomoč, je oba sovražna naskoka junaško odbil. Med tem je sicer deželna bramba bila Ivana Hunyada med Ptujem in Mariborom napadla, a ker jo je on premagal in preko Drave zapodil, so njegove trume lahko brezskrbno ropale. Videč, da Slov. Bistrice ne bode tako lahko in hitro v oblast dobil, poslal je sina svoje sestre, — Meynert, Geseh. Oesterr., IV., -504, in Krones, Geseh. Oesterr., E., 346. sein 8cbwester subn Zäckel — pfavi stara celjska kronika, — namreč Janeza Sekeij a, s tisoč konjiki čez Konjice proti Celju, a Friderik in Ulrih €eljski sta ga s svojimi ljudmi zastavila. Zato se je, zapalivši nekatere vasi v celjski okolici, vrnil k glavni armadi, ki je še vedno pred Slov. Bistrico prežala. Ko pa je Hunyadi slišal, da se deželna bramba bliža, je sklenil t Vitovcem dvodnevno premirje ter «e je naglo k Dravi podal. Višje Vurberga je s svojimi trumami prebrodil Dravo,' v kateri jih je mnogo utonilo. Napadel je sicer grad, a ker se ga ni mogel polastiti, obrnil se je proti Ptuju. Pa tam je našel že pogumnega Vitovca, ki je mestu bil na pomoč pribitel. Zato so se Ogri pleneč in požigajoč pomaknili v Medjimurje in od tam čez Koprivnico naprej, njim za petami pa hrabri Vitovec; Dnö 5. junija leta 1446. za gubernatorja s kraljevsko najvišjo vojvodsko oblastjo izbran, postavil je Ivan Hunyadi svojega sestriča, mladega Janeza Sekeij», za bana Hrvatom v Slavoniji. Z veliko radostjo ga je ljudstvo sprejelo, kajti bil je zal in čvrst junak. Pa le kratek čas je mladi ban posloval, kajti že čez dve leti je na bojišču končal nadepolno življenje. Zgodilo se je to dnö 19. okt, leta 1448. na slovitem Eosovem polju, kjer je turški sultan Murad II. potolkel Hunyadovo armado, kar ») Krones, „Die Freien von Saneek", H., 103—106; Muehar, Geseh. Steierm., VII., 332 in ä33, in J. Orožen, Celjska kronika, 70. ä) SmiSiklas, „Poviest hrvatska", I., 593. je večinoma zakrivil predrzai pogum slavonskega bana Janeza Sekelja. Prvi dan ostali so Ogri zmagovalci, in najbrž bi kljubu tema, da je njihova armada v primera s turško biia vsekako le majhna, zmagali tudi drugi dan. Ivan Hunyadi, izkušen vojskovodja, je namreč namerjaval med tem, ko bode Janez Sekelj, ban slavonski, kot poveljnik težkih konjikov in oddelka srednje armade, obstoječe iz nemških in čeških strelcev, s svojimi krdeli vznemirjal prednjo stran janičarjev, z vso sile bojnih kol udariti na turško glavno armado in jo razpršiti, potem pa z združenimi močmi uničiti sovražnika. Pa Sekelj je, ne zmenivši se za dano naročilo, bojaželjen planil nad janičarje, ki so se na videz podali v beg, potem pa ga od vseh stranij obdali in posekali. £o 80 Vlahi videli, da je padel njih poveljnik, 80 se udali Turkom. Hunyadi se je sicer še precej časa branil, a slednjič, ko so bili padli njegovi naj-izvrstnejši poveljniki, moral se je umakniti in bežati, da si je življenje otel. Na krvavem bojišču je obležalo 40.000 Turkov, kristijanov pa do 20.000. V narodnih pesmih se z ganljivimi besedami opisuje ta nesrečna bitva, oso-bito pa junaška smrt mladega bana „Sekula". Ivan Sekelj je zapustil dva sina: Ivana in Benedikta. Prvi je postal duhovnik ter je 1. 1504. 1) Meynert, Geseh. Oesterr., IV., 502 in 503, Oaesar> Annales dueatus Styriae, III., 435. Smieiklas, „Poviest hrvatska", L. 598. bil prošfc v Ostrogonu. Drugi, o katerem ni kaj posebnega znano, živel še je leta 1497. Blaž» drugi sin, Tomaž, brat slavonskega bana Janeza Sekelja, se je posvetil duhovskemu stanu., Leta 1453. je bil prijor vranski, „prior Au-ranae ac magniflcus potensque in regno vir", jeden glavnih zaščitnikov ogerskega gubernatorja Ivana Hunyada,') Kralj Matjaž ga je leta 1463. imenoval poveljnika trdnjave Jajee.^) O tretjem sinu Blaža, namreč Emeriku, ki je v neki listini naveden, vemo le toliko, da je bil častnik kralja Matjaža ter je še leta 1486. živel. K največji slavi je dospel Blaža Sekelja četrti sin Jakob, ki je z"a slovenski Štajer sploh, so-sebno pa še za Ormož, veleznamenita oseba. Jakob Sekelj se je narodil leta 1440. v ogerskem mestecu Kevent, katero je bil oče Blaž od Ivana Hanyada prejel in po katerem so se Sekelji v obče imenovali—„von Kevrend" aii „Kuent". Že kot deček se je na strani očeta Blaža in brata Janeza navzel bojnega duha, a po smrti teh dveh se je kot mladenič pri svojem ujeu Ivap« Hunyadu v vseh strategičnih strokah tako izuril, da je odrasel postal jeden najizvrstniših vojskovodij svoje dobe. Po smrti svojega ujca, ki je dne 11. avg. 1456 v Zemunu slavnih del polno življenje za kugo kou- Beiträge zur Kunde steierm. GesehieMsquellen, vm., 83, in Smieiklas, Poviest hrvatska, L, 617. Meynett, Geseh. Oesterr., IV., 603. čal, mudil se je blizu tri leta pri evojetn bratu Tomažu, prijorju v Varni. Komaj pa je bil Ivana Hu-nyada sin, Matjaž, za kralja izvoljen, poklieal je nadepolnega mladeniča Jakoba Sekelja k sebi ter mu je bil ne le kot svojemu sorodniku, s katerim je preživel otroška leta, temveč tudi zaradi njegove vsestranske vojaške izurjenosti in plemenitega značaja ves čas svojega življenja zelo naklonjen. Še le 24 let starega izvolil si je za svojega sveto-valea. la tega zaupanja se je Jakob Sekelj tudi vedno vrednega skazal. Svojemu vladarju verno in zvesto udan posvetil je svoje duševne in telesne moči v njegov blagor ter veliko pripomogel k njegovi Časti in slavi. Žlasti pa ga je s svojo izurjenostjo in svetom podpiral v borbi s cesarjem Friderikom, ki je Sekeljem pripravila novo domovino na Štajerskem. Cesar Friderik, ki je le prepogostokrat bil v denarnih zadregah, si" je vedel za se pridobiti bogatega ostrogonskega nadškof» Janeza Bekensioera kateremu uredbe kralja Matjaža niso nikakor ugajale, ter mu je obljubil najimenitnišo Sko^'jsko sto-lico v južni Nemčiji, namreč Solnograško. Slednja je od 1. 1466. posedal Bernard pl. Rohr. Ker pa se je ta bil z nekaterimi kanoniki sprt in mu tudi sploh ni bilo veliko mar za cerkveno službo, sklenil je, odpovedati se nadškoflji. Cesar ga je nagovoril, da •e to 1. 1478. storil v prid Janezu Bekensloeru, ki je že 1. 1476. zapustivši svojo nadškofljo v Ostro-gonu na tihem odbežal k cesarju, — «regis metu, in cuius suspicionem ineiderat", pravi Bonfia zgo- dovinar iste dobe^. A Bernard je kmalu preklical STojo odpoved, kar je cesarja tako razkačilo, da mu je ?zel vsa posestva na Koroškem in Štajerskem. Bernard se je na to podal h kralja Matjažu ter ma je kot solno^raški nadškof s pogodbo z dne 17. novembra 1. 1479. izročil vsa solnngraška mesta. Vsled tega je kralj Matjaž še koncem tistega leta poslal Janeza Haugwitza s precejšnjo trumo na Štajersko, ki 86 je polastila Ptuja in drugih solnograških posestev. Takoj po novem letu sledile so še druge vojne čete pod vodstvom Petra Gare, Štefana Za-polje, Tettau-a, Jakoba Sekelja, Paniska in drugih, ki so vzele Eadgono, Fürstenfeld itd. potem pa hrule na Koroško®), Cez Radgono in Ptuj je bil kot glavar postavljen Jakob Sekelj. Ta je v imenu grofa Dujana Frankopana, stotnika kralja Matjaža, tirjal od grofov Sehaunbergov doto, katero so svoji sestri Barbari, hčeri Janeza Scbaunberga, in Ane Ptujske bili že 1. 1457, ko je bila z imenovanim Dujanom Franko-panom zaročena, obljubili. Schaunbörgi so toijaj z listino, pisano v Eferdingu dne 30. septembra leta 1486. zapisali svojemu svaku in njegovi soprogi Barbari mesto in grad Ormož in nekatera zemljišča v okolici. Kmalu na to je Barbara z mladim groflčem Mihaelom in hčerkico Dorotejo prišla v Ormož. Pa Beiiaräge z. Kunde steierm. GeseTiielitsquellen, Vil., 38. 2) Krones, Geseh. Oesterr., II., 466, Muehar, Gesch. Steier. VIII., 105—130 in Caesar, Annales dueates Styriae, III., 560-580. le kratek čas je oBdi v varstvu majhne ogerske posadke v miru živela. Že 1.1487. so prihrule cesarske trume pod poveljem Jerneja Pernečkega, lastnika Negove pred Ormož ter so se ga dne 19. julija t. I. polastile in užgale. Pri tej priložnosti so cesarski vojaki vjeli mladega Frankopana, sina Barbare, roj. Sehaunberg in brez dvoma bi bili še grad obladali in v njem tudi mater z hčerkico dobili, ko bi še o pravem času obleganim ne dospeli iz Novega mesta v pomoč pod vodstvom Ivana Frankopana Ogri in Hrvatje. Ti so cesarske odpodili; Barbara je na to v četrtek po godu sv. Marjete, device t. 1. ponudila Ormož kralju Matjažu, ako reši njenega sina, jej pa plača 8000 gld. Vsled tega se je kralj Matjaž začel z Jernejem Pernečkim pogajati za mladega Frankopana. Plačal je za-nj 4000 gld. odkupnine ter naštel ravno toliko tudi njegovim starišem, ki so mu potem z listino, pisano v Ormožu v ponedeljek po godu sv. Andraša apost. J. 1488. s posebnim ozirom na velike dobrote, katere jim je bil skazal, izročili mesto in grad Ormož in vse drugo, kar so bili od Schiunbergov dobili. Barbara se je na to podala v Samobor, od koder je dne 1. januarja 1489 zopet pisala, da je Ormož izročila kralju Matjažu. Ta je Ormož in vse, kar je bil od Dujana Frankopana in njegove soproge Barbare, rojene Sehaunberg dobil, že v petek „vor Sandt Priscatag der Jungfrau (18. jan.) 1489 izročil za 6000 gld. Jakobu Sekelju „von Kevend, Hauptmann unserer Stadt Eadkflrspurg und Petau, auch. Grauen in Sager «t«.", njegovemu bratu Miklavžu in stričniku Bene- dikta. Kdor bi hotel imeti Ormož, mora imenovanim plačati 6000 gld.^) Jakob Sekal j, katerega je kralj Matjaž k diplomo, dano v Budi na dan sv. Urbana I. 1486. „attentis et consideratis praeelara fidelitate et multi-pliciorum servitiorum meritis" z bratom in strifini-koma med višje plemenitnike povzdignil^), se je med tem za svojega kralja hrabro, četudi ne vselej srečno vojskoval. L. 1486. ga je kralj s četo konjikov in pešcev poslal na Koroško, da bi posadko Neumarkta z živežem oskrbel. To se mu je tudi posrečilo. Pa kmalu potem je cesarski stotnik Jurij Woltstorfer prihrul s koroškimi vojaki in tremi topovi pred grad ter je porušil zidovja. Ys!ed tega morala se je posadka umakniti. Pozneje se je Wolfstorferju pridružil še deželni glavar Eeinprecht Reiehenburški in z združenimi močmi sta premagala Ogre in J a-kobaSekelja pregnala iz Lavantinske doline.®) Y prihodnjem letu se je Jakob Sekelj odlikoval pri obleganju Dunajskega Novega mesta ^), a komaj se je bilo mesto dne 17. avgusta 1487 udalo, poslal ga je kralj Matjaž z Andrašem Botl;io m ') Denkschriften der kais. Akad. der Wissenset., XII.^ 352. in 233., Stülz, Die Herren und Grafen von Sehaunberg, Wien. 1866 in Eokopis v e. kr. dvorni knjižnici na Dülaaju It. 13996. — Da bi toraj Jakob Sekelj Ormož bil od Weiss-priachov kupil, kakor L. ß. W. trdi t podlistku časopisa: Siidsteiriselie Post, 1893, št. 77 je ravno tako krivo, kakor marsikaj dragega, kar se ondi o Sekeljih poroča. Prepis v Stadl, Ehren-Spiegel des Herzogthums Steyr. ') Muehar, Gesch. Steierm. VIH., 147. *) Pessler-Klein, Geschichte von Ungarn, HI., 158. nad sinova rajnega Vitovca, Jurija in^ Viljema grofa Zagorska, ki sta se bila z orožjem nepostavno zoper njega vzdignila. Jakob Sekelj jima je vzel Va-raždiu, Krapino, Trakoštajn in druge gradove ter je vlovivši Jurija vstajnike prisilil, da so orožje odložili in mir sklenili.^) Z ozirom na to mu je kralj Matjaž dne 30. novembra 1488 daroval za vsikdar grad Bori.«) Pa komaj se je bil v Radgono vrnil, moral je Tsled nkaza kraljevega zopet na Koroško, da bi vzel Velikovec. To se mu sicer ni posrečilo, pač pa je nazaj grede užugal Slov. Bistrico.®) Blizu deset let je že trajala obžalovanja vredna razprtija med cesarjem Friderikom m kraljem Matjažem, ki je povzročila toliko gorja, in obe stranki ste, naveličavši se vednega bojnega hrupa in krvo-prelitja želeli miru. Že po letu 1489 je cesar Friderik poslal vojvoda Otona Bavarskega s sedmimi svetovalci kot posredovalce miru v Budo, a ti niso druzega dosegli, kakor premirje do 13. sept. t. L, ko bi se cesar in kralj imela osebno dogovoriti.^) Ker pa je cesax odpotoval na Laško, pooblastil je kralj Matjaž Jakoba S e k e 1 j a, naj se v njegovem imenu s cesarjem pogodi in mir sklene. Muehar, Gesebiehte von Steiermark, VIII., 157, in Fessler-Klein, Gesehiehte von Ungarn, III., 162. Izvirna listina na pergamenu v križniškem arhivu na Dunaju in Petteneg, »Die Urkunden des Deutsoh-Ordens-Centralarehives, I., 581. Muehar, Geeh. Steierm., YHI., 158. Meynert, Geseh. Oesterr., IV., 682. Vsled tega se ie poslednji 1. 1489, podal najpred v Portenau na Laškem (dne 10. julija), pozneje pa (dne 10. sept.) v Ljubljano.^) Cesar Friderik ga je zelo prijazno sprejel in kar sicer ni bila njegova navada, tudi dragoceno obdaroval. Y kraljevem imenu je S e k e 1 j prosil pred vsem, naj cesar nezakonskega sina Matjaževega, Ivana, imenuje kralja Bosne in Hrvatske in kralju pošlje pomoč zoper Turke. Kralj je potem pripravljen, vrniti vsa mesta, grade in trdnjave na Štajerskem in Korošliem, kar jih ima v oblasti; gradove in posestva, katere si je bil na Avstrijskem z mečem in velikimi stroški priboril, želi obdržati, zato pa bode vplival, da Ogri po njegovi smrti ne bodo nikogar druzega za kralja izvolili, kakor le cesarja in njegovega sina. Tudi naj cesar dovoli, da sme kralj na Avstrijskem nov davek na vino vpeljati. Kar pa zadeva mesta, grade in posestva solaograške in drugih cerkva, hoče kralj storiti, kar bode cesar odločil. Cesar je na to odgovoril, da Matjaževega sina rad imenuje kralja Bosne in Hrvatske, če ga bodo le hoteli imeti, Z ozirom na Avstrijo pa zahteva, naj kralj proti primerni odškodnini t denarjih vrne vse, kar ondi v oblasti ima. Na to se je J a k o b S e k e 1 j vrnil h kralju, ki ga je z novimi pogoji poslal zopet k cesarju v Dravograd. Pa tudi tukaj pogajanja niso imela zaželenega vspeha.^) Muehar, Geseh. Steierm., VUl., 159. 2) Beiträge z. Kunde steierm. Gesehiehtsquellen, XVII., 73 in 74. Dogovore, ki so se čez zimo nadaljevali, Ifon-žaU je slednjič smrt, ki je dne 6. aprila 1490. 1. kralja Matjaža ugonobila. Ves ogerski narod je britko zaplaksl, kajti preživo je čutil, da je s kraljem Matjažem zgubil skrbnega deželnega očeta, katerega bodo vsi zelo, — z§lo pogrešali. Po dolgotranjih in burnih volitvenih razpravah sledil ma je češki Vladislav. £o so ga na dau sv. Matevža I. 1490. v Stolnem Belemgradu slovesno kronali, se je baje na ves glas razjokal. In res, prinesel je v deželo mnogo solz, a malo dejanja. Zato pa Jakob iSekelj ni maral več za Ogersko. Komaj je bil svojega pr.eljubljenega vladarja spre-vodil k zadnjemu počitku, podal te je k cesarju Frideriku ter mu izročivši vse trdnjave na Štajerskem, prisegel zvestobo. To sta storila tudi njegov brat Miklavž in stričnik Benedikt. Cesar Friderik jih je na to povzdignil v stan baronov ter jim je na Jakobovo 1. 1490. ne le mesto in grad Ormož ž Tsem, kar je k njemu spadalo, za 24.000 gld. iz-izročil, ampak tudi Bori za 13.000 gld. zastavil kar je dne 1. septembra t. 1. še s posebno listino potrdil.2) Naselivši se za stalno v, Ormožu ponemčil je baron Jakob Sekelj svoje madžarsko ime: „Szekely" s tem, da je prvo in zadnjo črko izpustil in zanaprej se je podpisoval brezizjemno le „Zekel". Pozneje so pa najbrž nemški uradniki Rokopis v e. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. ?) MittheU. d. Mst. V. f. Steierm., X., B34, in Archiv f. Kunde oesterr. Greseli., IL, 489. to ime popačili v „Zatel, Zaekl, Zaggl, ZaehI, Zäkhl" itd. Dasi je Jakob Sekelj posedal na aloven-skena Štajerskem razan Ormoža in Borla tudi gradiče: Središče, Tram pri sv. Vidu, Breg (Eain) zunaj Ptuja, Svetince pri sr. Urbanu, Pesnico (Pseucz), najbrž sedanji Zamošak, „Pabstein", brezdvomno Markovec, — v Slavoniji in na Sedmograškem več gradov in obširna zemljišča, na Prekmurskem pa Soboto in več drugih krajev, ki jih je bil z Marjeto, rojeno pl. Szeesi iz Gornje Lendave priženil, stanoval ie vendar najrajši v Ormožu. Ormož, v erednjenii veku „Holermus", za kralja Matjaža pa „Ormosd" imenovan, katerega prebivalci 80 bili v Četrtek pred praznikom vnebohoda Kristusovega 1. 1831. s pravicami mest obdarovani^), leži tik Drave na vzvišeni planoti ter je že po svoji legi posebno prip.raven za trdnjavo. Zato pa je svoje dni bilo kakor grad, tudi mesto močno utrjeno. Koncem petnajstega veka, torej ob času Jakoba Sekelj a, je graščina posedala tri velike vinograde v Ljutomerskih goricah, namreč v Bre-brovniku, potem Žerov in „Symandl". Od meščanov T Ormožu je pobirala določen davek ali pravico združeno z zemljiško posestjo (Grundrecht), v okolici pa je imela mnogo podložnikov, od katerih je dobivala raaven določenega davka še desetino. Podložniki so vsled urbarja od letä 1486 bili razdeljeni v dva urada: gornjega in spodnjega. Eokopis v e. kr. dvomi knjižnici na Dunaju. Rokopis v e. kr. dvorni knjižnici na Danaju. Gornji (Ober-ambt) je obsegal vasi: Trgovič, Sene-žice, „Tiefdaaw" — pozneje po ondi stoječi kapeli sv. Mihaela — Mihovci imenovana, Ovetijovci, Cvet-kovski vrh, OslušoTei, Podgorci, Braniea, Predava, Seanca, Zavci, Vičanee, Rakovee, Ruemanci, Eora-čice, Hraujigovec, „Oonradsdorf — sedaj sv. Tomaž, Mezgovci višje sv. Tomaža, Hlaponci, Irfpodnja in Gornja Lešnica, Hardek, spodnje in gornje predmestje Ormoža („Nider- n. Ober-Tor"). Spodnji urad (Nyder-ambt) pa je obsegal kraje: Godeninee, Grabe, „Krisendorf", najbrž sedanja Bo- T ^Qit», Obrez, Frankovei (Krennkendorff), „Rueprechts-torff" ali Loparžiee, Pušinci, Vinski vrh, Sv. Miklavž, Vazmetiaei, Slajnčaves, Šalovci, Veličane, 2er-javinci in Ivanjkovci. Vinsko desetino ali gorno so pa vsled zapisnika od leta 1482.^) odrajtovali v gornji urad sledeči kraji: Trgovič, Oskšovci, Ofetkövci (Mairhäfell), Cvetkovski vrh, Predava (Niderpirk), Tlbolci, Slom, Lasigovei, Brsniea, Brezovee, Podgord, Sodinei (Sehephndorffj, Vi5»nee, Seanca, Vratoaečiei, Zavci, Rucmanci, Rakovci, Mezgovci, Trnovei, „Oönradtz-dorff" ali sv. Tomaž, Hranjigovci, Kljužarovci ali prav za prav Kletarovci (Eellersdorff), kjer je graščina imela prostorne kleti, Pokošnica, Lešnica, Se-nežice, Formin, Malaves, Zagajič, Sobotioei, Pervenei, Strelci, Mezgovci, Možganci, Gotišnica, ©rmož. V spodnji urad (nider-ambt) so s svojo gorno vpisani: Križniiki arhiv pri Veliki nedelji. Pavlovei.Libonja, Mihalovci, Vinski vrh (Vinartz), Ivanjiiovei, Žerjavinei (Ohranichaaw), Velißaae, Bre-brovnik, Slaajčaves, Vukomorje, Vuzmetinei, Kog, Jastrebci (Sparberspach), Adrijanei (Godrianzen), Godeninei^Salorci, Središče, Grabe, „GrigansdßrffV ali Bobota,^ Obrež, Loperžiee, Frankovei, Pušinei, Litmerk in Stanovno. Sekeljeve podložnike so v obže imenovali „Se-kolovce" in odtod so zlasti Tomaževčani dobili svoje ime: „Sekolovei". Vsled urbarja od leta 1486. jö graščina pobirala v Ormoža tudi mitnino, in sicer: Od šesterovprež-nega voza 20 kr., od peterorprežnega 15 kr., od čveterovprežnega 10 kr., od trovprežnega istotako 10 kr.; od dvovprežne kočije 6 kr., od ogerskega šestero- ali peterovprežnega voza^ z žitom 20 kr., od navadnega voza pa 6 kr. Za vola ali kravo je zahtevala 6 vinarjev, za konja 4 vinarje, za 2 svinji 3 vinarje, za štrtinjak vina 3 kr., za 20 ovae, koz 3 vinarje, za 20 sirov pa % sira. Tudi človek, ki je prišel po opravkih v mesto, ali je kaj prinesel, moral je plačati 2 vinarja. Te nemajhne dohodke je Jakob Sekelj še v teku let zdatno pomnožil. V nedeljo pred sv. Jakobom leta 1492. je od Gašperja Rogendorfskega, gradnika v „Steyr"-u, kupil Gajovee z gradičem, Plaeerje, Meretince, Hlaponce in Gorišnieo z gradičem vred, potem 91 vedet gorne v Eljučarovcih, Sardinju in Lasigovcih, ter jeden velik vinograd blizu Borla, „Pogrielz" imenovan. Rokopis v C. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. V Meretineih je postavil Üöen gradiö, ravno tako tudi v Zavračah; v Ptuju pa si je leta 1493. kupil od meščana Ludovika Peera hišo. Pri tolikih gospodarskih skrbeh pa se J a k o b n Sekelju nekdanji vojaški pogum ni ohladil; bil je še vedno hraber vitez, ki je zgrabil za orožje, ako je domovini pretila nevarnost, ali je vladar zahteval njegovo pomoč. To je pokazal zlasti 1.1493., ko je meseca avgusta Jakub paša z 8000 konjiki vdrl na Hrvatsko, od tam pa na Štajersko. Petnajst dnij so divjaki razsajali okoli Ptuja in Celja, lovili kristijane, požigali hiše in cerkve in doprinašali grozne reči. Tej drnhali, ki je razdjala tudi Sekeljev grad Markovee nižje Ptuja, šel je Jakob Sekelj s 5000 konjiki nasproti. Njemu je sledilo še več nemških vojakov. S temi ali kmalu za njimi prišel je na Štajersko tudi cesar Maksimilijan, ki je za Friderikom, umrlem v Lincu dn4 19. avgusta leta 1493. Avstrijo vladal. S skupno močjo so sovražnika srečno iz dežele na Hrvatsko potisnili. Tudi novi vladar Maksimilijan je bil Jakobu Sekelju zelo naklonjen ter mu je z listino, dano na Dunaju v ponedeljek po Svečnici leta 1494., potrdil vse od očeta prejete pravice, zlasti pa izročitev Ormoža in Bori». Das! že precej prileten, spremljal je Jakob Sekelj cesarja še leta 1496. cel6 na Laško« kjer Muchar, Geseh. Steierm., VIII., 173. 2) Eokopis v e, kr. dvomi knjižnici na Dunaja. se je v njegovih vrstah z mladeniškim pogumom vojskoval zoper francoskega kralja Karola VIIL, ki je bil deželo napal in mesto za mestom vzel. Zlasti. 88 je odlikoval pri naskoku na Livorno, kar eesar Maksimilijan pohvalno omenja v listini, dani v Ino-mostu v petek po goda spreobrnjenja sv. Pavla leta 1497. 2 njo mu je s posebnim ozirom na one zasluge izročil Bori, katerega je dotlej le zastavljen imel, popolno v njegovo last.^) Istega dne mu je daroval tudi hišo v Radgoni, stoječo tik hiše Pavla iz Sobote.®) izročil grad in urbar Slov. Bistrice v oskrbovanje in varstvo^) ter mu potrdil vse pravice. Vsled njegove prošnje je Maksimilijan istega dc^ dovolil Ormožanom dva velika sejma, namreč na god sv. Magdalene in sv. Martina z vsemi pravicami in svoboščinami 14 dnij poprej in 14 dnij pozneje, kakor nje imajo draga mesta, tedenski sejem pa, ki se je po nedeljah vršil, preložil je na ponedeljek.^) Zaradi Ormoža imel je ^akob Sekelj dolgo -letne, pravde z grofi Sehaunbergi, ki so se pa vsled cesarjevega vpliva zanj in njegove dediče ugodno rešile. Grof Žiga, dedič po dne 27. decembra 1484 umrlem TJlriku, je namreč Sekelja zaporedoma pri deželnih stanovih tožil in nekdanja Sehaunbergova posestva nazaj tirjal. Pa kljubn temu, da je solno-graški nadškof Lenart, kakor v sredo na Antonovo leta 1487. in v soboto pred sv. Dionizijem 1. 1497. in Eokopis v e. kr. dvomi knjižnici na Dunaju. 3) in *) Muehar, Gesch. Steierm., Vin., 197, in Hofriehter, luttenberg, 43. imenovanemu grofu Žigi, tal^o v petek pred sv. Ko-lomanotn leta 1499, in v ponedeljek pred sv. Lucijo leta 1500. njegovemu stričniku Juriju bil Ormož, Središiže in drnga posestva v fevd izroöil,^) ostalo je vse pri starem. Že dnö 28. marca 1497 je cesar Maksimilijan Krištofu L'echtensteinskemu, deželnemu maršalu na Avstrijskem, naročil, nsj se z grofom Žigo Sebaunberškim zastran njegovih zahtef pogodi; ob jednem je sklical deželni zbor v Gradec, da bi se deželni stanovi o tej zadevi posvetovali in polovico tega prevzeli, kar grof za Ormož zahteva.^) Ker pa je med tetu grof Žiga Sehaunberški dnö 30. oktobra 1498 umrl in je njegov sfcričnik, Jurij, Bernarda sin, po njem podedoval, nadaljevale so se do-tične obravnave ž njim. Toda še le duš 20. aprila 1506 se je cesarju Maksimilijanu posrežilo, dogovoriti se z Jurijem grofom Schaunberškim o glavnih točkah pogodbe,®) ki je bila potem dne 27. marca leta 1507. v Strasburgu sklenjena in podpisana. Vsled nje je Jurij Sehaunberški prepustil Ormož Sekeljem aa 12.200 gld. Za ovo svoto je dobil grad in mesto Slov. Bistrico in Kebl. Ako bi pa od tega ne imel 500 gld. letne dohodnine, dobil bi še grade Zbelovo, Šmarje in Lembah.^) Pa Jakob Sekelj ni bil le pogumen vojskovodja, vselej zvesto udan svojemu vladarju, ampak Rokopis v e. kr. dvorni knjižnici na Ilunaju. 'J Muehar, Geseh. Steierm., Vin., 197. in *) Denkschriften der kais. Akademie der Wissenseh., m, 352. tudi bogoljuben, za vse dobro vnet kristijan. Kakor veren sin svoje duhovne matere, sv, katoliške cerkve, se je za razvoj krščanskega življenja med svojimi podložniki z vsemi močmi trudil ter je v ta namen mnogo žrtvoval. Najlepši spominek njegove gorečnosti in darežljivosti za čast božjo in zveličanje daš je samostan frančiškanov v Ormožu, katerega je bil v pomoč sosednim duhovnijam 1. 1495. ustanovil. Omenjeni samostan frančiškanov z veličastno cerkvijö je stal za sedanjo mestno hišo v Ormožu na južno-zahodni strani ob Dravinem obrežju, ondi, kjer dandanes stoji hiša umrlega blagega dr. Mag-diča. Že dne 16. aprila 1493 je vsled svoje prošnje dobil Jakob Sekelj od papeža Aleksandra VI. dovoljenje, da sme v Ormožu postaviti samostan frančiškanov,^) pa z zidanjem se zaradi preteče turške vojske še ni moglo takoj pričeti. In ker so Torki, kakor leta 1493., obiskali tudi v naslednjem letu slovenski Štajer, bil je vogelni kamen vložen še le leta 1495. Pa tudi zdaj so prišle razne, nepričakovane ovire vmes. plasti pa se je delo zavleklo vsled kuge, ki je koncem petnajstega veka naše kraje obiskala in tako je stavba bila dovršena še le leta 1504. Toliko sijajniše vršilo se je pa dne 4. oktobra t. L, na god sv. Frančiška Ser. posveče-vanje nove cerkve. S posebno slovesnostjo je cerkev posvetil takratni sekovski škof Krištof II. iz plemenita rodovine Zach in v samostan vpeljal prve frančiškane, ki so za naprej krog in krog blagonosno Marian, Geseh. der Klerisey, DI., 307. delovali. Splošno veselje grenilo je le to, da je usta-oovmk Jakob Sekelj bil pet tednov poprej amrl ter je že v žerfu samostanske cerkve počival. Cerkev je bila, kakor trdi štajerski zgodovinar Sim. Povoden^), ki jo je videl, za dve tretjine veöja od župnijske cerkve v Ormoža ter od vzhoda proti zahodu tako obrnena, da je duhovnik od prednjega altarja skoz zadnja ali velika vrata gledal ravno proti soločnemu vzhodu. Postavljena v gotiškem slogu močno in lično bila je ta cerkev ozaljšana od znotraj in zunaj, zares veličasten tempelj. Lepi prednji ali veliki aitar iz lesa, bogato pozlačen, je v sredini imel podobo sv. Frančiška Ser., cerkvenega patrona, ob straneh pa podobe drugih svetnikov iz reda sv. Frančiška, Tik vrat v žagrad na episteljski strani proti koncu presbyterija je stal majhen, a ličen altar sv. Krištofa, društveni aitar društva treznosti, kutero je bil Žiga baron Dietriehsteinski dne 27. junija 1. 1517. na Štajerskem vpeljal^). V osredju cerkve, katerega gotični obok so lepi, kameni stebri podpirali ter ga v veliko srednjo cerkev in v dve stranski kapeli delili, je spredaj na episteljski strani bil altar sv. Križa, temu ravno našproti, na evan-geljski strani pa aitar Matere božje. V kapeli na evangeljski strani je stal altar sv. Groba, v oni na drugi strani pa altsr sv. Dominika. Po stebrih so bile lepe štatve, po stenah pa krasne slike večidel Steierm. Kirehengeschiehte. Eokopis v dež. arhivu v Gradcu. Winklern, Ghronol. Geseh. d. Herz. St., 128 in Robitset Gesch. d. Protest, in Steierm., 10. svetnikov iz reda sv. Frančiška. Cerkev je imela tudi lepo prižnico in kor z velikimi orglarai. V ža-gradu ee je nahajalo mnogo lepih, vmes dragocenih mašnih oblačil, kelihov itd. Nad žagradom je grajska gosposka imela svoj oratorij, ozaljšan z grbi ormoških graščakov. Eavno nad velikimi vrati je stal četiri-voglat in visok zvonik, s prosto streho in v njem je viselo petero ubranih zvonov. Pod presbyterijem je bil žerf za rodbino ustanovnika in za druge odlične osebe, okoli cerkve pa je bilo navadno pokopališče. Cerkvi prizidan je bil velik samostan z mnogimi celicami, s prostornim refektorijem in lepim vrtom, ki je do Drave segal. Y smislu svojega blagega ustanovnika so tukaj skoraj 800 let delovali za čast božjo in dušno zve-ličanje ubogega slovenskega ljudstva vneti sinovi sv. Frančiška in si nabirali neminljivih zaslug za nebesa, — a osüdepolai ukaz cesarja Jožefa II. z dne 23. februarja 1. 1786. je dne 5. aprila t. 1. ustavil njihovo delovanje. Z žalostnim srcem so redovniki, med njimi 14 dnhovnikov^J, zapustili svoj samostan in šli, eni v Varaždin v tamošnji samostan, drugi pa na župnije na deželi za dušne pastirje. Samostan s cerkvijo in lepim vrtom vred je bil dne 4. oktobra 1.1798. za 2000 gld. prodan^) in kmalu tudi podrt. Knjige in precej drugih rečij so frančiškani na plavih in ladijah po Dravi odpeljali v Varaždin, kjer se v Wolf, Die Aufhebung d. Klöster in Inneroestetr,, 124. Schmutz, Hist.-topogr. Lexicon v. St., L, 415. frančiškanski cerkvi še dan danes nahaja prezala podoba Matere božje, ki je svoje dni zaljšala stranski altar v ormoški samostanski cerkvi. — Orgle je kupila mestna cerkev v Mariboru, trije zvonovi so t Perlaku v Medjimurja, podoba sv. Krištofa pa v romarski cerkvi na Polenšaku. Ob potu od Lešnice na Buneč je velika hosta, ki se „Borački les" imenuje, ker je bil svoje dni lastnina ormoških frančiškanov. Ljudje še neki zdaj večkrat po noči vidijo, kako se ondi „barati" shajajo in božjo službo opravljajo^). Da je tak blag in bogoljuben vitez, kakor je bil Jakob Sekelj, bil tudi Ijudomil in do pod-ložnikov zelo usmiljenega srca, pač ni treba posebej poudarjati. Zato je Središčanom, ki so vsled vojsk, draginje in drugih nezgod tako ubožali, da niso mogli rednih davkov odrajtovati, s posebnim pismom, danim v Ormožu dne 14. marca L 1494. precej davkov in navadno roboto velikodušno spregledal). Kakof je Jakob Sekelj živel krščansko, enako je tudi umrl krščansko, — zares bogoljubno in vzgledno. Ko se je v drugi polovici avgusta leta 1504. vračal iz Gradca, kamor je hodil zaradi po-svečevanja frančiškanske cerkve v Ormožu, je na svojem gradiču v Soboti na Prekmurskem nevarno zbolel. Takoj je poklical k sebi župnika v Soboti, Janeza Straussa ter je z veliko pobožnostjo prejel zakramente umirajočih. Z Bogom spravljen je potem Cerkvena priloga „Slov. Gosp.'\ 1882, št, 63, 64 in 65. Izvirna listina na pergamenu v Središkem arhivu. pri popolui zavesti napravil v petek pred sv. Jer-uejem t. 1. svoje poslednje sporočilo. Ako je opoeoka sploh najlepše oznanilo moškega znažaja, po katerem se cena rajnih lehko spozna, sveti se tndi. po zadnji volji Jakoba Sekelja njegovo blago srce, kakor najlepša zvezda. Glasi se pa v posnetka tako-le: 1. Varuhe ali jerobe svojim otrokom postavi svojega svaka, Tomaža pl. Sžecsi, grašžaka v Gornji Lendavi, Jurija pl. Weissenecka, e. kr. svetovalca Bernarda pl. Thurocz, banovega namestnika v. Slavoniji in Gišparja Khtinburškega, vladarjevega namestnika na Štajerskem, potem pa svojo blago soprogo Marjeto, roj. Szecsi iz Gornje Lendave. 2. Eedar bode kateri sin postal polnoleten, naj ma jerobi izročijo gradove z vsem, kar k njim spada. 3. Svoji blagi soprogi sporoči vsied juterne 3000 gld. 4. Svojim ljubim hčerkicam sporoči vsaki 1000 gld. dote, ako se bodo po žeilii matere, njegovega brata Miklavža, njegovega stričnika Janeza, prošta v Ostrogonu, in navedenih jerobov možile. 5. Njegovi hčerki Lizi, nuni v Budi, naj soproga in jerobi dajajo, dokler bode živela, 10 gld. na leto v pomoč. 6. Bratu Miklavžu sporoči polovico grada „Do-brahhuet" (brezdvomno Dobra kuča v Slavoniji) polovico dohodkov; druga polovica sliši njegovin Rokopis^ v e. kr, dvorni knjižnici na Dunaju. rodnim dedičem. Po smrti Miklavža sliši njegova polovica njegovim otrokom ali dedičem. 7. Svoji sestri, Eleonori Keventski, soprogi B, pl. Tbarocs voli 1000 gld. Od teh je 800 gld. že od njega kot doto dobila, ostalih 700 gld. pa naj ji dediči odrajtajo od onih 3000 gld., katere ima vojvoda Ivan Korvin še od Trakoštanja plačati. 8. Bratu Miklavžu in sestrama Urši in Puden-cijani voli sledeče vasi na Sedmograškem : „Geriseh, Torda, Lakha, Thohadt, Sanndt Jakob, Mayorkhasa, Sawa vnd Erkho" z vsemi dohodki. Polovica sliši bratu Miklavžu in njegovim dedičem, polovica pa sestrama Ufši in Pudeneijani in njunim dedičem. 9. Zaradi pogreba prepusti jerobom. naj določijo, kakor jim je ljubo in drago. Ako je komu kaj dolžen in ima pismo, naj se mu plača. 10. določi, kaj se ima zgoditi, ako umrje kateri izmed jerebov. 11. Za pomočnike pri izvrševanju svoje poslednje volje imenuje Tomaža, kardinala in nadškofa v Ostrogonu, vojvodo Ivana Korvina, vojvodo Lavrencija pl. „Wlakh", Jurija pl. Khainza, bana v Belem-gradu. 12. Prosi jerobe in dediče, naj njegov samostan v Ormožu, katerega je z božjo pomočjo postavil, varujejo in vsestranski podpirajo, da redovniki ne bodo pomanjkanja trpeli. Slednjič še naroči, naj dediči dajo vsako leto na Martinovo ali en dan prej ali pozneje služiti 32 sv. maš in ene vigilije Boga v čast in njegovi duši in vseh duš v vieah v pomoč. Sploh pa prosi svojo soprogo, brata, svake in prijatelje, naj se po njegovi smrti spominjajo njegove duše in pazijo na njegove otroke, da bodo odrasli Bsgu in ljudem dragi. Oporoko so z lastnimi podpisi in pečati potrdili : Lenart Herbersteinski, Hartman Holenečki, Filip pl. Waydegkher, komtur Velikonedeljski. Prič& pa so bili; Mihael Dratvencuver, doktor zdravilstva, meščan in svetovalee v Gradca, Janez Straass^ župnik pri naši ljubi Gospej v Soboti, Janez Feguč, župnik pri sv. Miklavžu pri Soboti in več drugih. Cez štiri dni, namreč dne 27. avgusta 1. 1504. je obdan od soproge in otrok mirno v Gospodu zaspal. Njegove telesne ostanke so prepeljah v'Ormož, kjer so nje z veliko slovesnostjo položili v rodbinski žerf frančiškanske cerkve. Tam je imel krasen spomenik iz belega marmorja. Na njem je bil izklesati vitez naravne velikosti stoječ na oroslanu. V spodnjem delu se je nahajal Sekeljev grb z lavorovim vencem in črkami: I. Z. D. P., to je: „Jakofe Sekel, gospod ormoški." Napis se je glasil: ,Sepultura Jacobi Zekel de Kewend, de Ormosd, et D. Margarithae de Zeechi conjogis et Liberorum. Obiit vigesima septima die Augusti Anno Domini MDIIIL« Ta spomenik je bil 1. 1798., ko je bila cerkev frančiškanov prodana in podrta, uničen. Tudi v stranski kapeli župnijskei cerkve v Ormožu se nahaja ličen nagrobnik, katerega si je dai. Stadl, Ehren-Spiegel d. Herz. St. Jakob Sekelj napraviti, predno je bila cerkev franSiškanov postavljena. Dotična v tlak vložena plošča je okrašena z grboma Sekeljev in Szecsijev in ima napis: „Hie liegt begraben der Edel "Wohlgeborne herr herr Jacob Zäkhel von Kevent, herr zv Frie-dav und Itjargareth von Oberlimbach. Im Jahr M.CCGGL.XXXX.V ist gestorben Jungfrau Catha-rina am Montag nach Inventio Oracis. Jungfrtu Barbara ist gestorben den Preytag nach Unser Lieben Frauentag der Scheidung M.GOOO.L.XXXX.VII. In den Jahr ist gestorben herr Frans am h. Erenz Erhöhung. Gestorben ist Jungfrau Eustachia am Montag" St. Georgi anno Dni M.D.I. Denen Gott gnadd." Ydova Marjeta, ki se je bala, da bi dolgoletna pravda z grofl Schaunbergi utegnila zadnjo voljo njenega soproga razveljaviti, je oporoko predložila cesarju Maksimilijanu, ter ga prosila, naj jo potrdi. To je dnö 17. marca leta 1506. tudi storil z odloö mm pristavkom, da imajo vse gosposke oporoko v popolni veljavi pustiti in da ne smejo ničesar spremeniti. In oporoka je ostala veljavna ter se je v vseh točkah po željah Jakoba Sekelja izvršila. Predno pa o bratu Miklavža in otrocih Jakoba Sekelj a govorimo, opišemo naj še njegov rodovinski grb. Bodovinski grb Sekelja je bil moder ščit z rumeno črto v sredini Nad črto v gornji modrini Rokopis v C. kr. dromi knjižnici na Dunaju. lesketali ste se dve zvezdi, a pod spodnjo modrino je bila tekoča voda, iz katere se je povzdigoval velik siv pes z rudečim jezikom. Tudi iz venčane čelade nad ščitom, katera je imela mai^ra in rumena krila, molel je jednak pes. Eazvea tega grba imeli so Sekelji tudi ščit, na Čvetero razdeljen. V desnem gornjem in levem spodnjem delu jb njihov rodovinski grb, v levem gornjem in desnem spodnjem delu pa je rudeč ščit in v njem rumen kronan dvoglavni orel. Ta grb so Sekelji dobili od Szeesi-jev. Kakor je iz oporoke Jakoba Sekelja razvidno, živeli so izmed njegovih bratov in sester leta 1504. še Eleonara, Urša, Pude-neijana in Miklavž. O Eleonori v4mo le toliko, da je s svojim soprogom Bernardom pl. Thuroez, kolovodjo plemstva hrvatskega živela večjidel v Slavoniji; tudi njeni sestri, Uršo, soprogo Janeza barona Rav-berja, in Pudencijano poznamo le po imenu. Miklavž, najmlajši sin Blaža Sekelja B sestro Ivana Hunyada, je z bratom Jakobom in stričnikoma Janezom in Benediktom r listinah večkrat naveden. Dokler je njegov brat Jakob živel, bival je Miklavž večinoma v Bork, po njegovi smrti pa se je podal na svoj» posestva v Slavoniji. Tam je posedal grad Stupčanica, a po bratu podedoval je še polovico grada Dobra kuča pri 1) Stadl, Ehren-Spiegel d. Herz. St. ») Smieiklas, „Poviest hrvatska", L, 683, Daruvaru. Tadi na Sedmograškem je imel obširna posestva, katera je deloma bil^ priženil, deloma pa po bratu podedoval. Imel je sina Štefana, ki je po očetovi smrti okoli leta 1514. prevzel obširna posestva, katera so mu v poznejših letih pustošili Turki. Na Slatini, graščini v Slavoniji, nahaja se latinski rokopis, pisan od jednaga iz Sakeljeve rodbvine, najbrž od Štefana samega. V njem se poroča, da ko so Turki leta 1522. zgoraj imenovana grada Stupčanieo in Dobro kučo bili v svojo oblast dobili, je S t e f a n S e k e 1 j bil prisiljen, svoji hčerkici ■Ceciliji pri svojih sorodnikih na slov. Štajerskem, in sicer v gradiču S?etince (Mindszent ad Petovium), poiskati varno zavetje. Tudi več njegovih podložni-jiov je, hoteč se rešiti turške sužnosti, zapustilo svoj dom v Slavoniji ter se na Slovenskem naselilo. Nadalje piše Štefan Se kel j, da je njegova hčerkica v S?etinskem gradu umrla ia da je bila v kipeli na Trsteniku (in sacello ad montem Tersztenik) pokopana. Ta kapela ali cerkvica je brezdvomno cerkev sv. Urbana, grad Svetince pa je prej ko ne stal na hribu v bližini sedanje vesi, ki je od grada ime dobila,^) Po tem ovinka vrnimo se zopet k glavni pa-BOgi Sekeljev na slov. Štajerskem, namreč k otrokom dn4 27, avgusta 1504 unjrlega Jakoba Sek e 1 j a. Ta je z Marjeto pl. Szecsi, hčerjo Vladielava Poročilo Fr. Erambergei^a, bivSega oskrbnika, na Slatini T Slavoniji z dne 14. julija 1871, S7.ec8i-j&, graščaka v Goraji Lendavi na Prekmurskem, in Marije „Malsdiae" imel sicer več otrök, a veöjidel so že v nežni mladosti še pred očetom umrli ter počivajo, kakor je razvidno iz zgoraj na vedenega nagrobnika, v stranski kapeli župnijske cerkve v Ormožu. Soditi po oporoki, zapustil je Jakob Sekelj leta 1504. še nekatere sine in hčere, a od teb so najbrž le trije več časa živeli, namreč Liza, Suzana in Lukež, kajti drugih nikjer ne zasledimo. Liza, ki je v oporoki navedena kot nuna v Budi, je brezdvomno tam umrla. Suzana je postala soproga Wolfa Eagelbreehta Turjaškega v Schön-bergu ter je do leta 1555. živela v gradu Wildhaus ob Dravi, pozneje pa na Kranjskem, kjer je njen soprog bil višji maršal. Lukež baron Sekelj, ki je očetu Jakobu sledil kot ormoški graščak, postal je okoli 1. 1520. polnoleten. Prevzemši od jerobov očetovo zapuščino, vzel si je za izgled tudi njegovo življenje ter je do smrti ostal veren sin matere, svete Ijcatoliške cerkve, in zvest državljan. Kmalu po letu 1520. umrla mu je mati Marjeta, katero je v Ormožu na strani njenega soproga pokopal. Leta 1582. bo mu Turki, katerim je hrabri Ju-rešič pri Kiseku zastavil pot na Dunaj ter odvzel pogum in veselje, iskati cesiärja Karola na Nemškem, napravili ogromno škodo, kajti razdejali so mu grad >) Stadl, Ehren-Spiegel d. Herz, St. „Tram" s cerkvijo sv. Vida,Svetinee^) in Ormož®), poškodovali Gajo»ce in Meretinee, užgali Zavrače^) ter ubili mnogo Ijndij. Cerkev sv. Vida je dal takoj popraviti, grad „Tram" pa je pustil v razvalinah in že v kratkih letih so zginili njegovi slednji ostanki.®) Jednako zgodilo se je tudi s Svetinci in Gajovei. Toliko močneje pa je dal sezidati grad v Ormožu in tudi v Zavračah hčen gradič postaviti. Oženjen je bil dvakrat. S prvo soprogo, Katarino Meinburško®), priženil je L nkež baron Sekelj precej denarja in tudi nekatere gradiče na Oger-skem in Hrvatskem. Ko mu je ta leta 1538. umrla, vzel je v zakon Katarino pl. Imbresi'') ali Imbrimovič iz Krtpine, s katero je dobil Krapino. Vrh tega še je na Štajerskem nakupil mnogo zemljišč in podložnikov. Že dnö 20. novembra 1534 je nadvojvoda Ferdinand potrdil kupno pogodbo, katero je njegov oče Jakob bil v nedeljo pred Jakobovim leta 1493. sklenil z Gašparjem Eogendorf-skim in katero so hoteli nekateri iz poslednjega rodovitne razvelja'^iti.®) Leta 1555., na d«n sv. Jurija, je od svaka Wolfa Engelbrechta Turjaškega v Sehönbergu, dednega maršala na Kranjskem, kupil grad Wildhaus z ») Muehar, Gesch. Steierm., VIU., 393. Eokopis v graščini Slatina v Slavoniji. Muehar, 1. c. *) Sim, Povoden, rokopis v dež. arhivu v Gradcu. «) Slov. Gosp., 1887, št. 19. 8) in ') Stadl, Ehren-Spiegel d. Herz. St. Rokopis Y 0. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. vsemi pravicami in dohodki „sambt dem hoff Wind-tenau, auch die Lehenschaft der Pfarr an der Pulseh-jjow vnd zu Sanndt Lorenzen",v naslednjem letu pa je od benediktinskega opata pri Sv. Pavlu, Jakoba Paehlerja, kateremu je bil 6000 gld. posodil, dobil graščino Faal v «astavo.®) Tudi runski opat Martin Duelacher moral si je leta 1556. od njega 7440 gld. izposoditi. Ker pa omenjene svote ni mogel, kakor je obljubil, v teku jednega leta vrniti, dobil je Lukež Sekelj vso dolino Söding od Pernave do Gaisthal-a v zastavo in opat je moral prodati več zemljiških davščin, da je zamogel zastavljena posestva zopet rešiti. Dnö 24. aprila 1558 je od Ane pl. Graben, soproge Boifenka Hohenwarta, kupil več podložnikov y Ormožu in v Salovcih in gaj višje Maribora „pey Prun", kar je omenjena Ana bila po leta 1556. umrlem bratu Andreju podedovala.^) Dne 26. junija 1559 mu je pa Viljem baron Herbersteinski in Erastovski prodal nekatere v listini imenoma navedene podložnike v Cvetkovcih.®) Lukež baron Sekelj je bil po tem takem zelo premožen, jeden izmed najbogatejših graščakov na spodüjem Štajerskem, in marsikateri graščak in prelat mu je precejšnjo svoto dolgoval. Se cel6 vladar Ferdinand si je dn6 1. julija 1557 bil od njega izposodil 10.000 gld. „Rheinisch Münz, guetsr Lands- Eokopis v &. kr. dvorni knjižnici na Dunajn. '■') J. Orožen, Das Bisthum u. d. Diöeese Lavant, L, 427. 8) Mittheil. d. Mst. V, f. Steierm., XXXVL, 130. in Eokopis v e. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. wehrung, jeden Gulden zu 15 Patzen oder 80 Kreuzer zu rechnen", ter mu je dnö 6. junija 1558 dal dolžno pismo,dne 1. febr. 1559 pa v odšiiodo-Tanje še zagotovilo, da so za navedeni dolg nei^ateri prelati poroij z vsem imetjem.^) Zaradi te njegove radovoljnosti je kralj dn^ 11. novembra 1557 oprostil njegovo hišo v Ptuju vsaije mitnine za vse, ki bodo vino ali iito iz nje izvažali.®) Kakor oče Jakob, je tudi Lukež Sekelj ves čas svojega življenja svojem vladarju zvesto in udano služil in zlasti Ferdinand mu je bil kot svojemu svetovalcu vedno zelo naklonjen. Ž0 dne 16, septembra 1524 mu je potrdil vse od prednikom Se-keljem dane pravice^), a dne 6. junija 1838 mu je o priliki njegove poroke s Katarino pi. Imbresi poslal iz Vratislava v znak poseDne naklonjenosti dragoceno darilo, namreč pitno posodo, šestdeset cekinov vredno.®) Da je vladar do njega imel posebno zaupanje, pokazal je tudi v poznejših letih zlasti s tem, da mu je častne in velevažne službe podelil in vsako njegovo prošnjo rad uslišal. Vsled vladarjevega ukaza z dne 19. maja 1540 morali so prebivalci ormoške okolice 4 milje na okrog priti pomagat, da je Lukež Sekelj zamogel Rokopis v e. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. 2) Muehar, Geseh. Steierm., VIIl., 538 in 548. Muehar, Geseh. Steierm., VIIL, 569. Eokopis v e. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. Muehar, Geseh. Steierm., VIH., 437. mesto in grad Ormož z nasipi in okopi dovolj utrditi, Takih in enakih priprav pa je bilo tudi zelo potrebno, kajti že 1. 1541. se je med Turčijo in Ferdinandom unel nov boj. Kmalu je padla Buda Turkom v oblast in za njo je postala vsa zemlja med Tiso in Donavo turška. Ferdinand, ki se je 1. 1541. v vojnih zadevah mudil zdaj tu, zdaj tam, je dne 22. julija t. 1. iz Dunajskega Novega mesta ukazal Lukežu Sake I j u, naj takoj 800 konjikov nabere ter se ž njimi ali v Varaždin, ali pa v Nedelišče poda^). Že avgusta t. 1, je dirjal s svojim krdelom na Ogersko aivstrij-skim armadam v pomoč ter se je pri obleganju in osvojitvi Pečuha iz turške oblasti tako odlikoval, da ga je vladar dne 15. decembra t. 1. imenoval poveljnika te trdnjave®). A že v spomladi prihodnjega leta moral se je ogromni turški armadi umakniti in P«čuh sovražniku prepustiti. Podal se je v Ormož, kamor mu je vlada vsled njegove prošnje poslala mnogo različnega orožja*). Pa še na jesen tistega leta moral je L u k e ž S e k e 1 j v Slavonijo za poveljnika Vojnih čet, ki so se ob hrvatski meji zbirale, da bi združene s Hrvati turške navale odbijale. S tamošnjih gradov nastala je namreč slavonska krajina, v katero so vojake pošiljali Štajerci, od Eolpe do morja pa se je raztezala "^in Muehar, Geseh. Steierm., VIII., 454, 458 in 469. hrvatska in primorska krajina s kranjskimi in hrvatskimi vojaki v gradovih^). Kraljevi vojaški poveljnik v slavonski krajini, — «Oapitaneus Regni" je postal Lukež Sekelj, ki je z vojaškimi svetovalci, katere so mu stanovi notranjih avstrijskih dežel priredili, zaukazoval ravno tako stanovskim voj»kom, kakor tudi tem, katere je kralj vzdržaval. L, 1544. meseca marca so sicer štajerski deželni stanovi namesto njega imenovali Jurija Wildensteinskega „leutenant-a" v Slavoniji, a ko je bil ta vsled svoje prošnje z dne 13. novembra 1545, februvarja 1546. iz službe izpuščen, prevzel je zopet Lukež Sekelj, „Liber Baro in Ormosd" tudi ovo službo^). S svojim vphvom je dosegel, da je Koprivnica dne 80. avgusta 1546 kralju Ferdinandu zvestobo piisegla. Zato ga je kralj dne 22. decembra 1548 postavil stotnika, ne le v Koprivnici, ampak tudi pri sv. Juriju in v Prodaviču, katere gradove je bil ban Petru Kegleviča vzel. Lukež Sekelj se je zavezal, vzdržavati pri Sv. Juriju upravnika, šest konjikov, hišnega oskrbnika, pisalca, 18 strelcev in 6 stražnikov, v dragih dveh gradih pa primerno posadko. Za to je dobival na leto 2000 gld. plače®). Ko je 1. 1547. tudi škof zagrebški, Miklavž III, Olah, več škofovskih gradov kralju Ferdinandu v oskrbovanje izročil, postavil je vladar nadzornika čez nje zopet Lukeža Sekelj a z enim zastopnikom štajerskih deželnih stanov. Poveljnik posadke v Za- Smičiklas, Poviest hrvatska, IL, 45. »J in Mittheil. d. hist. Ver. f. St., XXXIX,, 47 in 43. grebu je postal Gregorij Myadszenthy — „servitor Luce Zekel gentium provinciarum hereditariarum regie Majestatis in Eegno Selavoniae Oapitanei"^). Zadnjega decembra 1. 1550. je cesar Ferdinand, ki se je takrat v Augsburgu mudil, ukazal, naj se Lukežu Sekelju pošljejo topi, puške in smodnik^), a dne 27. septembra 1551 ga ]e — „in Ansehung seiner Schicklichkeit, Kriegserfahrenheit und aus besonderem Vertrauen" imenoval poveljnika vseh vojaških nafielništev v Slavoniji, da mejo slovenskih dežel pred turškimi navali in roparji brani^). Tudi 1. 1555. najdemo Lukeža Sekelja in njegovega sina Jakoba med poveljniki deželne brambe, ki je vedno ob mejah stražila in utrjevala mest» in gradove.^) Dne 16. junija t. 1. pa se je z drugimi zastopniki s Štajerskega, Kranjskega in Koroškega udeležil shoda v Celju, kjer so Štajerci za turške potrebščine dovolili ogromno svoto 108.372 gld, in od 100 gid. zemljiške davščine (Gült) po enega konjika. Ker pa to cesarju še ni zadostovalo, sklical je januvarija 1. 1556. deželni zbor na Dunaj. Deželni stanovi štajerski so med drugimi zastopniki izvolili za omenjeni zbor tudi Lukeža barona Sekelja®), dasi so vedeli, da se v verskih zadevah nikakor ž njimi ne vjema. Tam se je potegoval zlasti za slovenske dežele ter ni oporek»!, ko Mittheil. d. hist. Ver. f. St., XXXIX., 49. 3) Muchar, Geseh. Steievm., Vni., 506. ') Muehar, Geseh. Steiem., VIII,, 510. *) in Muehar, Geseh. Sfceierm., Vni., 533 in 538. je cesar za vojne potrebe od Štajercev zahteval zopet 170.000 gld. Nikakor p« ni .odobraval, kar so v verskem oziru zahtevali njegovi protestantski tovariši, ki so na vsak način hoteli deželo odtujiti katoliški veri. Zvest veri svojega blagega ožeta se je z vso odločnostjo potegoval za njene pravice brez ozira na to, se li s tem večinoma luteranskim deželnim stanovom zameri ali ne. Zato pa ga je zelo žalostilo, da sta se njtgova sina bila na Ogerskem kalvinizma navzela ter ga potem na slov. Štajerskem med prosto ljudstvo sejala. Na Jakobovo 1. 1564. umrl je njemu vedno naklonjeni cesar Ferdinand, kateremu je sledil sin Maksimilijan II. Ker so mu učitelji bili tajni pristaši Lutra, navzel se je že v mladosti krivovere, katero je tudi kot cesar podpiral.^) Spoznavši, da je proti Turkom treba močnega jeza, dovršil je že od njegovega očeta pričeto ustanovitev vojaške krajine, katere voditeljstvo je izročil najpred Ivanu Lenko-viču, dne 13,julija 1567 pa Lukežu Sekelju.^) Pozneje je vojaško krajino nadzoroval in vodil cesarja Maksimilijana brat, štajerski nadvojvoda EarolII. Ta je vsle^ sklepa deželnega zbora že i. 1565. bil Lukežu Sekelju ukaial, naj kot ormoški gca-ščak 12 konjikov in 61 pešcev strelcev za vojsko pripravi. To je tudi rad storil, s;kj je šlo za blagor domovine, kateri je še vedno nevarnost pred divjim Turčinom pretila.®) Smieiklas, Poviest hrvatska, H., 53. 2) Mittheil. d. hist. V. f. St., XXXIX., 87. ") Mittheil. d. hist. V. f. St., XXV., 93. Vsled starosti in težav mnogoletnega vojaškega življenja je Luke ž baronSekelj v teku 1. 1568. tako opešal, da se je moral, četudi s težkim srcem odpovedati mu priljubljeni vojaški službi. Podal se je v Ormož, kjer je oddaljen od bojnega hrupa v miru preživel zadnja leta. Nadvojvoda Karol II. mu je dne 17. nov, 1569 še dovolil, da sme vts čas svojega življenja za svojo rabo in potrebo vsako leto na svoje stroške naročiti in brez vsake mitnine in carine, davka prosto pripeljati dati 25 „samb" soli.^) Ker je njegov oskrbnik pri sv. Vida začel mostoviuo pobirati, ukazala mu je dne 13. decembra 1569 vlada, naj jej izvirno listino dovoljenja predloži.^) Tudi Lukež je pred svojo smrtjo 1. 1574. zapustil lep spominek svojega usmiljenega in blagega srea v Ormožu, kajti s svojo oporoko z dne 10. julija 1573 je ondi ustanovil bolnišnico za 6 mož in žen. Pa zaradi pravd, ki so po njegovi smrti med dediči nastale, bila je dotična ustanova še-le dne 21. maja 1578 tako izvršena, da je 12 revežev od ormoške graščine dobivalo hrano, oblačilo in za kurjavo potrebna drva. Ker so se pa poznejši lastniki graščine vseh dotičnih, 30.000 gld. vrednih zemljišč polastili, je za uboge le malo ostalo. Sedaj dobivajo na leto vkup 216 gld., torej vsak le Eokopis št. 13.996 v e. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. „Samb" — Traglast für ein Saumthier — kar zamore -eno tovorno živinee nesti. Registratura e. kr. namestnije v Gradcu. 18 gld., vse drugo si morajo z milodari in delom priskrbeti.^) Lukež baron Sekelj je s prvo soprogo, Katarino Meiuburško imel troje otrok, namreč E a-tarino, Heleno in Jakoba, z drugo, Katarino pl. Imbresi pa le enega sina Mihaela. Kakor javlja Mihael Sekelj dne 15. decembra 1575 vladi imel bi vsled oporoke očeta Lukež a prevzeti Jakob oŽetovo zapuščino, a ker sta svaka v imenu svojih soprog Katarine ia Helene ugovarjala, nastala je večletna pravda. Se-Ie i. 1578. so se dediči po posredovanja vlade pogodili in zapuščino med seboj razdelili. Toda iz dotičnih listin se ne dä prav posneti, kaj je kateri dobil, le toliko je gotovo, da je z Lukež e m obledela Sekelj em zvezda slave; — njegovi otroci in vnuki, večinoma vsi kalvinei in luterani — so ubožali, vse zapravili in tudi v nravstvenem oziru propadli, kar je končno provzročilo popolni propad nekdaj tako slovite rodovine. LukežaSekelja najstarejša hči Katarina je vzela nekega Ogra, Mihaela Perenija, po tega smrti pa Gašparja barona DraŠkoviča, gra-ščaka v Ljutomeru, brata bivšega kardinala in nadškofa v Zagrebu, Jurija U. DraŠkoviča ki je fe-brnvarija 1587 umrl. Sim. Povoden in župnijska kronika v Ormožu. 2) Izvirna listina v dež. arMvu v Gradcu. ®) Stadl, Ehren-Spiegel d. Herz. St. NjenSf sestra Helena je bila najprej poročena z Jurijem baronom Pögl, graščakom v Eeifan» steinu, s ko je on še v najlepši döbi umrl, je vzela Eadigerja pl. Stahrenberga, ki je leta 1582. umrl Njuni brat Jakob baron Sekelj, rojen leta 1530., je odrasel spremljal očeta L u k e ž a kot vojaški častnik po Slavoniji in Ogerskem, kjer Sfr je uavzel kalvinizma ter postal strasten krivoveree. Kose je leta 1560. oženil z Zofijo baronico Herber-steinsko, izročil ma je oče Lukež Bori in ž njim združene Zavrače, potem še Wildhaus in gradič pri sv. Vidu. Ker je s poslednjim bila zdražena tudi vog-tijska oblast čez cerkev sv. Vida, pošiljal je od leta 1565. tja navadno ogerske, a hrvaščine zmožne kalviniste za dušne pastirje. A ti so z vernim ljudstvom tako surovo ravnali, da se je bilo vsak čas-bati krvave vstaje. Zato so njegovi dediči župnijo sv. Vida z vsemi dohodki dnö 22. septembra 1592 za 3000 gld. prodali nekemu Hrvatu z imenom: Janže Tenevič, ki se je tja preselil in župnijo s ka-pelani oskrboval. Pa kljubu temu, da je vse precč} obilne dohodke sam pobiral, ni kapelanom, ki so namesto njega delali, niti najmanjše plače privoščil. Zato pa ti tudi niso hoteli dalje rabotati in nobene božje službe več imeti. Eazkačeno ljudstvo je zaradi tega hotelo posvetnega župnika ubiti, in Bog v^^ kaj bi se bilo zgodilo, ko bi ne bil še o pravem času odšel. Župnijo sv. Vida kupil je leta 1594. od Stadl in H. Zedier, Grosses vollständiges UniversalLexikon, LX., 1047. njega brat "Wolfa Ditrich-a Idungspeuškega, katerega hči Liza je bila s Friderikom, sinom M i' haela Sekelja, omcžena. To so bile žalostne razmere, a provzročil nje je kalvin JaKob Sekelj. Jednaka se je godila tudi drugod, kjer je oa gospodoval. Novembra 1577 mu je vlada ukazala, naj v Zavračah napravi brod, kar je tudi storil, dasi je bil zelo zadolžen. Dn6 25. februvarija 1578 mu je umrla soproga Zofija, porojena baronica Her-bersteinska, ii je pokopana t Ptuju v župnijski cerkvi. Tam ima nagrobni spomenik s sledeöim napisom: „Hie ligt begraben die wolgeborne Fraw Fr. Sophia geborne Freyn von Herberstain des wolge-bornen hern Jacoben Zakhel-s von Khevehd hern zv Fridav geweste ehegemael, die in Gott saliig-lieh entsehlaff. ist den 25. tag febr. im 1578 j»r mit iren töehtern maria elisabeth ete." Po smrti svoje prve soproge se je Jakob Sekelj sicer poročil z Marjeto, hčerjo grofa Petra Erdödi-ja, a to njegove propasti ni zadržalo. Se s!a-bejše je gospodaril, in dasi je dnö 23. junija 1579 Maksimilijanu Ehfienburškemu v Brunnsee-u prodal grad „Payerdorf" s kaplanijo vred i a še nekatera druga posestva, kar jih je bil po prvi ženi podedoval, ni mogel slednjič niti davkov redno plačevati. Leta 1581. je bil 3829 gld. 1 šil in 19 vin. štibre „Slov. Gospodar", 1887, štev. 19, oziroma listine v knezoškofijBkem arhivu v Mariboru. ') Eegistratura e. kr. namestnije v Gradcu. dolžan, zato je vlada februvarija tistega leta prosila deželne stanove dovoljenja, da ga sme rabiti. Nadaljaih sitnob rešila ga je leta 1583- smrt, a ^a grehe njegove morali so se pokoriti njegovi otroci. Mihael, Lukeža Sekelja in Katarine pl, Imbresi sin, se je narodil leta 1540. Poročen z Lizo, hčerjo Adama barona Pögl-a y Belfensteinu, je po očetovi smrti vsled dogovora s sestram,a in bratom prevzel med drugim Krapino in Ormož s Središčem. V Ormožu moral je februvarija 1578 vsled vladnega ukaza napraviti brod. Bil je isto-tako, kakor brat Jakob, strasten privrženec kal-vinizma, katerega je v sporazumljenju s sosednimi Zrinjskimi, ki so leta 1570. v Nedeliščn ustanovili tiskarno za protestantske knjige, kajkavski pisane širil zlasti v Središču, kjer je koncem 16. veka bilo le še 150 katoličanov. Zato pa tudi kljubu temu, da se je bil precej bogato oženil, m imel blagoslova ter je moral jedno posestvo za drugim prodati. Dne 20. julija 1582 je prodal Boštjanu Grubnerju, meščanu v Ptuju, gorno ali vinsko desetino v Seneži-cah (Crisottea oder Zinesperg), v Sodinskem vrhu, Sardinjah, BratoneČicah, Podgorcih, Ovetkovskem vrhu (Maierhof! Perg) na Preradu, Eunču, v Vi-čancih in Seancih. Dde 12. septembra tistega Deželni arhiv y Gradcu. 2) Eegistratura c. kr. namestnije v G-radeu. Bedekofieh, „Natale'solum s. Hieronymi". *) Vizitaeijski zapisnik v knezoškofijskem arliivu 7 Gradcu. Listina v deželnem arhivu v Gradcu. leta pa je. Andreja Khurma, prihodarju iu oskrbniku ptujska graščine, prodal 37 štrtinjakov gorne v sledečih vrhih: V Senežicah, Euemancih, Bakov-eih, Koračici, Kostanjovjn, Vičancih, Ločkem vrhu, Zavskem vrhu, na Seniku, Eunču, v Hranjigoveih, Peršetineih, na Gradišču, na Malovini, na Kamen-ščaku in v Ivanjkovskem vrhu, potem dva nagor-njaka, namreč Jurija Kukeca in Valentina Bala-žiča Ker so nedoletni otroci Jakoba Sekelja imeli nekaj dedščine po očetu dobiti od strijea M i-h a e 1 a, bi! je strah jerobov Žige barona Herberr steinskega in Maksimilijana Ehtienburškega vsekako opravičen, da utegne po letih v zgubo iti še to, kar jim je oče b;l zapustil. Zato sta se tako dolgo potegovala, da je Mihael S e k e 1 j dne 1. maja 1585 otrokom zapisal grad Windenau, katerega sta jeroba v oskrbovanje vzela Pa vedno rastoči dolgovi so zahtevali Še več žrtev. Zato je njegova soproga Liza morala dnö 12. januvarija 1589 prodati Otonu in Karolu Teuffen-bach-skerau še graščino Reifenstein, katero je bila po očetu Adamu Pögl-u podedovala, in potem Stur-mayer-jeve dedščine pri Obdaeh-u. Tudi dnö 25, avgusta 1594 je ista nekatera k ormoški graščini spadajoča posestva pri Grott6nhof-u blizu Lipnice prodala Matevžu Amonu „von Ammonsegg" Leta 1595. se je Mihael Sekelj mudil v Erapini ter je dnš 20. marca t. 1. potrdil Središča- in Listine v deželnem arhivu v Graden. nom vse svoboščine, katere jim je bil njegov ded Jakob že dne 14. marca 1494 podelil.') V dotični listini se imenuje: „Herr zu Pridan nnd Kraping, Eöm. Kais. Mays. Eath, Obrister zu Zatthmar samt derselben zugethanen Granz und Fieeken jenseits derTeissa," Tudi v drugih listinah je koncem šestnajstega veka naveden kot poveljnik trdnjave Szath-mar na Ogerskem. Ko pa je početkom leta 1603. Erdeljska zoper cesarja vstala, poslal je cesar Rudolf II. Davida Ungnada in Mihaela Sekeija tje, d» napravita mir.®) Zato je isti eesar dn^ 5. fe-bruvarija 1603 pisal Martinu Petbe-iu Eelheskemu, nadškofa v Kaloči in oskrbnika škofije v Babi svojemu svetovalcu in namestniku, kakor tudi drogim magnatom, naj Mihaela Sekeija, poveljnika v S^athmaru, ki je v državnih zadevah odšel na Er-deljsko, za čas njegove odsotnosti oprostijo vsake službe.®) Pa še v tistem letu je umrl najbrž na Erdelj-skem, zapustivši vdovo Lizo in sina Friderik d. Poslednji je oženjen z Lizo pl. Idungspeug, živel deloma v Ormožu, deloma pa v Erapmi. Dne 18. avgusta 1603 spričuje z listino, pisano v Krapini, da mu je rajni nadvojvoda Karol bil 4000 gld. daroval.^) Dne 7. decembra 1612 je Janezu Meilgräberju v Izvirna listina na pergamenu v Središču. Meynert, Geseh. Oesterr., V., a., 261, in Krones, Ge-schiehte Oesterr., HI., 3bl in 352. Pettenegg, Die Urkunden d. Deutseh-Ordens-Oentral-arehives, I., 669. Listina v dež. arhivu v Gradcu. Braneku (von Maillegg) prodal več zemljišč z 230 gld. gosposke davščine (Herrengült). Friderik Sekelj je umrl brez otrok. Jakob mlajši, sin Lakeža barona Sekelja, je s prvo soprogo, Zofijo baronico Herbersteinsko, imel pet otrok, namreč Heleno, Marijo, Lizo, Jurija in Karola, z drugo, Marjeto grofico Er-dodi, pa Miklavža.^) Helena se je omožila z Jurijem Stubenberškim, graščakom v Vurbergu, s katerim se je v dobi proti-reformaeije leta 1629. preselila na Nemško®) ter je ondi umrla., Njuni sestri Marija in Liza ste mladi umrli ter počivate z materjo v Ptujski cerkvi. Jurij, najstarejši sin Jakoba Sekelja, se je narodil leta 1563. Ko je leta 1587. postal polnoleten, se je oženil z Zofijo baronico Pereni ter prevzel od jerobov očetovo zapuščino. Bil je istotako slab gospodar ter je kot jerob svojih maloletiiih bratov Karola in Miklavža zaporedoma proda val, kar jim je oče Jakob bil zapustil. Dn4 12, marca 1587 je prodal Wolfu Viljemu baronu Herberstein-skemu grad "Windenau, obdačen z 110 gld. 9 k/, in 1 vin. gosposke davščine (Herrengült), dnö 10. aprila t. 1. pa Urbanu Kopinckemu neko manjše posestvo. Cez pet mesecev (12. septembra 1587) je Oahanja Schneeweiss kupil od njega grad Kozje (Trakhen-burg im Viertl Oilli) s 109 gld. 7 šil. in 5 vin. go- Listina v dež. arhivu v Gradeu. 2) Stadl, Ehren-Spiegel d. Herz. St. =) Stlria 1843. sposke davščine, dne 17. junija 1588 pa Jurij Krištof baron Herbersteinstci grad Wildhaus z 249Vg gld. „Herrengült".^) Emalu potem je isti baron Herbersteinski kupil od njega tudi Bori. Ker mu je jedini sin Jakob umrl že kot otrok, podedoval je po pjegovi smrti leta 1590. Ormož s Središčem in nekaj zemljišč njegov brat Karol, ki pa je Ormož takoj baronu Herbersteinskemu prodal. Ožonjen' z Ano baronico Keglevič je Karol Sekelj imel četvero otrok, namreč Mihaela, Petra, Janeza Jurija in 1'ranea Žigo ter je umrl leta 1606., zapustivši mnogo dolgov. Zaradi tega vdova Ana z nedoraslimi otroci ni mogla izhajati ter je delala vsepovsodi nove dolgove. Dne 1. januvarija 1607 jej je Peter Draškovič, baron v Trakoštanju, Klenovniku in Ljutomeru posodil 3000 gld., daš 2. apnla 1608 Vineeneij Perger, trgovec v Varaždinu, 10.167 gld. 30 kr., dne 20. aprila 1610 pa admontski opat Janez 1000 gld.2) Umrla je dnö 14. septembra 1616 v Ptuju ter je s svojim 22. septembra 1612 preminolim sinče-kom Janezom Jurijem v tamošnji župnijski cerkvi pokopana. Ondi se nahaja vzidana marmornata plošča z napisom: „Anno Christi 1616 den 14. Septembris starb die wolgeborne Fraw Fravr Anna Zakhliu, herrin wittib, eine geborne Kegle-vitschin, Freyherrin vndt ligt alhie bey S. Annae altar begraben bey iren lieben s^nn herrn Joban in Listine v dež. arMvu v Gradcu. 1 i3' te» -I "iS' S o <3 m I i * 5r • S- m SS^ 0) ? i c:: f|l|i a Ic 12 v © o tf S" < £ X 1X1 S I 0 1 i s- o (D <: