List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K, Jednote. 30. številka Joliet, Illinois. 8. julija let» 1900. Letnik XV 28 MRTVIH, 2,080 RANJENIH. “Slavni četrti” je bil tudi letos strašen, a žrtev je manj nego lani. VSEKAKO VESELO ZNAMENJE. Škoda po ognju je znašala letos samo 32,100 dolarjev. Chicago, 111., 5- jul—“Slavni četrti” (Glorious Fourth) je letos zahteval manj žrtev, nego lani ali pa kako prejšnje leto, vendar je bilo strašansko streljanje usodno mnogoterniku v Združ. državah. Usmrčenih je bilo včeraj 28, reci osemindvajset oseb, do-čim jih je bilo lani 42, oziroma 400, ako prištejemo mrtvece, ki so umrli za za-dobljenimi ranami. Seveda je pa veliko število oseb, ki so bile ranjene in znaša 2,080, to se pravi, približno, toliko, kakor lani. Škoda po ognju, nastalem vsled streljanja, znaša $32,-100. Philadelphia in Chicago. Središče klanja je bila, kakor običajno, Philadelphia, kjer je bilo 671 patrijotov (domoljubov) in nedolžnih gledalcev prizadetih vsled streljanja. Zlasti pištole so bile pogubonosne. Chicago je bilo drugo središče domoljubnega klanja in tu sta bila dva otroka usmrčena in 114 oseb je bilo ranjenih, bolj ali manj. V New Yorku so bili ljudje še dokaj pametni, kajti poroča se od tam samo o 61 ranjencih. Mnogo aretiranih. Chicaška policija je strogo vršila dane ji predpise in aretirala 150 oseb, ki so se preveč “odlikovale” s streljanjem. Policija je opazila, da tako-zvani “giant cracker”, ki je bil prejšnja leta strah mnogih soseščin, letos ni napravil toliko nesreče, ker so si prodajalnice vzele k srcu prepoved policijskega načelnika. Kakor po navadi, so tudi sinoči vsepovsod frčale rakete. Srečkanje. Billings, Mont., 2. jul.—Izžrebanje zemljišč v reservaciji Crow-lndijan-cev se je začelo tu danes dopoludne. Veliko loterijo vladnih zemljišč je vodila po poljedelskem tajniku Hitchcocku imenovana komisija. Št. I je potegnil D. D. VVilliams iz Custera, Mont. Maščevati se hočejo. Guthrie, Okla., 2. jul.—Iz Purcella, J. T., se je nocoj sporočilo v državno glavno mesto, da vlada tamkaj ogromna razburjenost nad vestjo, da so se črnci v Wonsacku oborožili, da postrelijo člane tiste drhali, ki je črnca Will Davisa linčala in sežgala, ker je hudodelsko napadel 14 let staro Ido Robertson, hčer necega farmarja. Hudo oborožena krdela trgovcev in farmarjev so danes odšla iz Normana, Okla., N obl a, Okla. in Purcella v Wonsack., Trije vodje belokožne drhali so baje dejani v zapor zaradi umora in bati se je nadaljnjih resnih izgredov. Sodnik Dickerson iz Chic-kashe je naznanil, da bo takoj sklical posebne porotnike v preiskavo linčanja. Olovarji ^trajkajo. New York, 2. jul. — “Plumbers Union No. 2”, ki je zahtevala zvišanje plače od $4.75 na $5.25 in bila zavrnjena, je danes začela svoj štrajk, ki se ga udeležuje 1500 mož in vsled česar je prizadetih 800 poslopij, ki se grade. Tovarna zgorela. Toledo, O., 2. jul.—Tovarna “United States Gypsum”-kompanije' pri Toledu je danes zgorela. Napravljeno škodo cenijo na $150,000, in 150 delavcev je izgubilo zaslužek. Tovarna je izdelovala na dan 250 ton prilepka. Ves mlin in skladišča in naloženi vozovi so uničeni. Nemški cesar v nevarnosti? Seattle, Wash., 3. jul. — Na željo nemške vlade je včeraj tukajšnja krajevna policija preiskala stanovanje Avgusta Rosenberga, nemškega zidarja, in našla tam popolno pripravo za na-pravljanje bomb in peklenskih strojev. Rosenberg je znan kot mož anarhi-škega mišljenja in se je odpeljal dne 1. maja od tu v Hamburg, Nemčija. Skoraj ob istem času je dobila nemška vlada svarilo iz Seattla, da,se bo poskušalo, nemškega cesarja umoriti. “America” rešena. New York, 4. jul.—Sem je danes dospelo poročilo, da je parnik “America” od Fabre-črte, ki je odplul iz luk Neapolj in Marseilles ter imel dospeti v Bermudo na vlačilni vrvi italijanskega parnika "Dinnamere”. Vseh no potnikov je zdravih. Parnik je baje zadela nesreča pri Azorskih otokih; pravijo, da se mu je polomil stroj; a drugi trde, da mu je zmanjkalo živeža in premoga. V Palestino. Toronto, Ont., 2. jul.—K otvoritvi 7. letnega zborovanja zaveze zionskih združeb v Kanadi je izjavil predsednik de Sola iz Montreala, da je sultan preklical postavne določbe, ki prepovedujejo judom naseljevanje v Palestini. Poudarjal je, da to ni morda tako umeti, kakor bi judje dobili svo-bodnico; a sedaj jim je možno, stanovati v deželi in uživati zaščito postav. Govornik je rekel, da se bo sedaj mnogo ruskih judov izselilo v Palestino. Strašni dnevi v rovu. London, 3. jul.—Dva angleška pre-mogarja sta bila živa na dan spravljena, ko sta bila šest dnij zaprta v poplavljenem Caradoc-rovu v Walesu. Moža sta se med tem časom preživljala s par lojevimi svečami, ki sta jih našla v rovu. Eden izmed rešencev je še bil vstanu hoditi, druzega se je pa v rovu lotila vročinska bolezen. Našli so tudi še tri trupla. Preiskave v rovu se nadaljujejo. Uporni Kitajci. Shanghai, 5. jul.—Tajne družbe za-znavajao vsled draginje riža nastale izgrede in so v pokrajini Čekiang, posebno pri Hangčavu, izvenredno delavne. Poročilo iz kitajskega vira pravi danes, da so uporniki vzeli mesto Hsinčenghsien, ko so preje požgali cerkev v Sungčičanu. AMERIŠKO MESO. Predsednik Roosevelt želi spet povzdigniti trgovino z istim. Washington, 4. jul.—Da zopet povzdigne trgovino z ameriškim mesom, ki je bila zadnje tedne tako hudo oškodovana, bo poljedelski minister Wilson na željo predsednikovo vkratkem izdal izjavo, v kateri kaže na izvrstnost ameriške klalne živine in opozarja na novo postavo v nadzorovanje kupčije z mesom, ki se ima proizvajati najstrože. Bližnje tedne bo g. Wilson obiskal vse velike klavnice v deželi in gledal na to, da se zdravstveno stanje klavnic v vsakem oziru zboljša ter da bo na prodaj ponujana mesovina odgovarjala zdravstvenim predpisom. Šaljivec povzročil nesrečo. Rim, 30. jun.—Strašna nezgoda se je pripetila v cerkvi v mestecu Čampo Felice pri Palermu. Med mašo, ko so verniki molili Čredo, je neki šaljivec zavpil: “Streha se podira. Rešite se!” Mnogobrojni verniki so se takoj zagnali proti vratom. Ženske in otroci so bili neusmiljeno teptani in okoli dvajset jih je bilo zadušenih. Petdeset jih je bilo ranjenih. “Šaljivec” je bil še nedavno uposlen kot pritiskač orgel, a odpuščen radi pijanosti v službi. Sedaj je skrivnostno izginil, in bržkone ga je mirno zabodel in vrgel v morje kak oče ponesrečenih otrok. Usodno streljanje. Dunaj, 29. jun.—Štajarski posestnik Mihael Radej je bil slučajno ustreljen na' poti v cerkev k poroki. Običajno svatje streljajo v zabavo in tako se je pripetila nesreča. Neka i61et stara nevesta je bila slično usmrčena te dni v Drykovu na Češkem na poti iz cerkve od poroke. V tem slučaju pa so prenesli truplo v mrtvašnico, nakar so šli‘v gostilno z godbo in plesali so celo noč, kakor se ne bi nič pripetilo. Ob nekem drugem vaškem ženitovanju na Nižjem Avstrijskem si je eden od nevestinih sorodnikov odstrelil roko. Spet Dreyfus. Pariz, 2. jul.—Pri obnovi Dreyfu-sove obravnave je označil danes generalni prokurator Baudoin večji del dokazov, predloženih vojnemu sodišču v Rennes, za pletenino krivih priseg, za katere so bile priče plačane. Namišljeno pismo cesarja Viljema, ki je stavilo Dreyfusa v krivo luč, je bilo označeno tudi kot ponarejeno. Cenejši papir. London, 5. jul.—Po šestmesečni ekspediciji v Egiptu se je Smedley Norton vrnil na Angleško in trdi, da je odkril rastlino starega papyrusa na bregovih Nilovih. Ta je bila dolgo izgubljena ali skrita, ampak g. Norton je prinesel mnogo vrst krasnega papirja, narejenega iz nje in zatrjuje, da lahko dobavlja neizmerne množine papirja za Angleško in Združ. države po $6 za tono, boljšega nego je papir sedaj v rabi, ki stane $50 za tono. Če je to res, bo nastal prevrat v izdelovanju papirja, ki sedaj zavisi od lesovine. PONESREČENI PREMOGARJI. Pa ne v rudniku, nego na pikniku pod milim nebom jih je smrt zasačila. VAGON SKOolL S TIRA MEDNJE. 13 jih je bilo na mestu usmrčenih. Prizor grozen. Altoona, Pa., 4. jul.—Tovoren vagon je ušel in drdral po bliskovo po rudniškem stranskem tiru, ki drži med Pu-ritanom in Portagem, ter potem skočil s tirov sinoči malo pred polnočjo blizu Portaga in se zvrnil v neko družbo 20 inozemcev, ki so imeli ob tirih svoj piknik. Trinajst jih je bilo takoj usmrčenih, ker ni nihče mislil na tak dogodek in se mogel rešiti. Mnogi so bili ranjeni. Vagon je bil popolnoma razdejan in tiri so bili strgani v dolgosti 100 čevljev. Podrobnosti. Vagon je bil naložen z motorjem za Puritan Coal Company-jo in bil puščen na stranskem tiru blizu rova. Rudniški uradniki mislijo, da so štraj-kujoči inozemci odpeli zavornico in spravili vagon na brežno ali nagneno mesto, a drugi ljudje mislijo, da so lahkomiselni dečaki povzročili nesrečo. Vagon je drdral 3 milje, prčdno je skočil s tirov, in sicer strašno hitro. Ko je dospel na takozvani Martinov ovinek, je skočil s tirov in se prekucnil naravnost v veselo družbo. Ista je bila več ur pela in pila. Neki ino-zemecl ki se je vrnil v Portage, je izjavil, da je bila družba ravno pri tem zapeti zadnjo pesem, predno se vrne domov. Glava odtrgana. Ko je dospel pomožen vlak, se je nudil reševalcem tako grozen prizor, da jih je obhajala zona, kot bi treščilo mednje. Dvema nesrečnih inozemcev je bila glava odtrgana. Spodnji del trupel štirih moških je' bil viden, dočim je bil život zmečkan v brezlično maso in je ležal pod skrivljenim že-lezjem in razcepljenim lesovjem. Neki mož, čegar glava in en del njegovega života je gledala iz ruševin, je še živel, ko so dospeli prvi reševalci na lice mesta, a ti niso bili vstanu odstraniti teže, ki ga je držala na tleh, in čez nekaj minut je umrl. Čez dobro uro je bil del razvalin odstranjen in strašen prizor se je nudil reševalcem. Naravnost pod vagonom je ležalo najmanj sedem trupel, potisnjenih v zemljo, glave ploske ali plane, kakor bi bile pod parnim kladivom. Kdo so ponesrečenci? . Vsi mrtveci so delavci, ki so bili zadnjič pripeljani v Portage, delat v tamošnjih rudnikih. Mnogi izmed njih so bili mladi, najmanj devet pod 21 leti. Stanovali so v koči blizu kraja nesreče. Pogrebnik iz Portaga je bil obveščen, skrbeti za trupla. Več trupel, ki so bila zmečkana v maso, so dejali v samokolnico in prepeljali v mrtvašnico. Vagona se ni moglo videti v njegovi divji vožnji, dokler ni bil dvajset čevljev od mesta, kjer je skočil s tirov. Rudniški policaji preiskujejo, kdo je zakrivil nesrečo. VELIKAN SE STRAŠI MORJA. Dvajset mož ga je moralo nesti na ameriški parnik. London, 1. jul.—Zabaven prizor je bil videti na Prince of Wales-nasipu v luki Dover pred odhodom parnika “Pretoria” v New York. Med vknjiženimi potniki je bil ruski velikan Mahnov, ki je visok 9 čevljev 3 palce in ki je bil na,Angleškem zadnjih pet mesecev. . Mahnovu je morje zoprno, in v zadnjem trenutku ni hotel zapustiti železničnega vagona, vkljub svoje žene solznim prošnjam. Druzega ni preostalo nego nesti ga na krov in v to je trebalo nič manj kot dvajset mornarjev. Dokaj časa je vzelo, predno so ga dobili iz vagona, a ko je bil zunaj, so ga mornarji vzeli na rame in nesli na parnik, na katerem je bilo zanj najetih več sob skupaj. Nemci so veseli. Berolin, 4. jul. — Kronprincezinja Fritz Wilhelm je danes dopoludne ob 9. uri 15 min. povila sinčka. Baterija topništva je proti poldnevu začela počasi streljati in na tisoče ljudij, ki so poslušali strele, je obstalo na cesti ali pri delu, da štejejo strele. Kajti bilo je dolgo znano, da bo 72 strelov za deklico in 101 za dečka. 71—72—73! Potem je mesto Vedelo, da je rojen prestolonaslednik. Vse hiše so v zastavah. Princ je leporaščen in krepak. Imenovan bo “Wilhelm”. Krst bo dne 12. avg. Pruski kruteži. Berolin, 4. jul.—Mučno pozornost vzbujajo izgredi, ki so se zadnje dni dogodili v vojaški sirotišnici v Potts- damu, a šele sedaj odkrili. Vsled čezmerne strogosti zavodnih vodij so se gojenci uprli in več izmed njih je celo uteklo. Begunce so pa hitro ujeli in strogo kaznovali; dejali so jih v zapor in jih odtegnili poletne počitke. Tudi obletnica ustanove, ki se je imela vkratkem obhajati, je odpovedana. Stroga preiskava vzrokov nepokorščini je uvedena in utegne imeti neprijetne posledice za posamne uradnike. Zavod, iz čegar gojencev sc deloma nabirajo armadni podčastniki, uživa posebno pokroviteljstvo cesarja in cesarice. Nemški cesar bolan? Berolin, 2. jul.—Angleška in francoska poročila o baje resnem obolenju nemškega cesarja se tu prav izrecno zavračajo med bajke. Zdravje cesarjevo se uradno označa kot moj,-no najboljše. Ampak taki preklici še niso nikdar ustavili podkopavanja, ki se raztega iz Londona čez Pariz v Petrograd. Nevihte v Evropi. Berolin, 3. jul.—Strašni viharji in oblaki, ki so se trgali čez srednjo in zapadno Evropo, so zahtevali na Nemškem vsepolno človeških žrtev. Kolikor je dosedaj znano, je strela ubila 19 oseb, med temi sedem na Poznanjskem, kjer so nevihte posebno hudo besnele. Pri neki vojaški vaji blizu Berolina je treščilo v muni» cijski voz in šest upreženih konj se je splašilo in je zabredlo v močvirje, ki se je napravilo vsled dcžjfeia. Predno je došla pomoč, sd o v močvirju zadušil. * ^ t ~ - o S- ■ PONESREČENI AMERIČANI. 24 jih je umrlo vsled železniške nesreče na Angleškem. London, 2. julija.—Američani zahajajo v obilnem številu na počitnice v Evropo, kjer prebijejo poletne dneve. V soboto pozno zvečer se je pripeljalo večje število Američanov s parnikom New York do angleške obale in v nedeljo zgodaj zjutraj so se odpeljali z izletniškim vlakom, toda pri Salisbury jih je zadela nesreča, v kateri je bilo usmrčenih skupno sedem in dvajset oseb, med. temi štiriindvajset Američanov. Splošno ni ušel nesreči nihče popolnoma, pač pa so vsi izmed onih, ki so ostali pri življenju, bolj ali manj ranjeni. Nekateri izmed ranjencev so v jako kritičnem položaju. „ Nesreča se je pripetila vsled nekega kolesa pri lokomVtivi, katero se je spotoma razpočilo. Ljudje so takoj zapazili, da nekaj ni v redu. Vlak je dirjal s hitrostjo ene milje v eni minuti, vsled česar ga ni bilo mogoče takoj ustaviti. Naenkrat je skočila lokomotiva s tirov in se zaletela v nek tovorni vlak; v tem so skočili tudi ostali vozovi s tirov in se zaleteli v železni most, kateri je napravljen pri Salisbury. Vsled močnega sunka so se vozovi deloma razbili, deloma prevrnili. Prizor med ponesrečenci je bil grozen. Nihče ni ostal nepoškodovan. Japonci in Mandžurija. Peking, 4. jul. — Japonske vojaške oblasti so dne 1. julija izročile vodstvo Mukdena japonski civilni upravi. Zadnja vrši priprave za umaknitev vojaškega nadzorstva tudi v drugih mestih notranje Mandžurije julija in avgusta meseca. Vlada Združ. držav pritiska na Kitaj, da napravi čolne hiše ali mitnice v Port Daljnem in Antung|i ter določi tudi točko, kjer ima priti železnica v Vladivostok v Mandžurijo. Spet vojna na daljnem vzhodu? Victoria, 5. jul.—Potniki, ki so dospeli semkaj s parnikom Kanagawa iz Yokohame, enoglasno poročajo, da Japonska pripravlja svojo vojsko in mornarico za vojno, s katero prične v dveh ali treh letih proti Kitajski. Vojno bode Japonska Kitajska usilila, kajti vzroke je lahko najti. Neizmerni japonski dolgovi v Angliji in Ameriki silijo Japonsko na vojno, ker inače svojih dolgov ne more poplačati. Na ta način bode morala Kitajska plačati veliko odškodnino, kajti zmagala bode brezdvomno Japonska. Zdravnik v hiši. Meseca julij in avgust so otroci in tudi odrastli bolni večinoma zato, ker jedo nezrelo sadje ali neprebavno hrano ali pa naravnost vsled vročine. Te mučne in dostikrat resne poletne bolezni, ki jih vedno spremljajo hude bolečine v želodcu in črevesju, se lahko pojavijo v najbolje urejenih družinah in modra mati ima vedno pri roki Severovo zdravilo zoper kolero in drisko, da takoj olajša bolnike. Imeti to izvrstno zdravilo pri roki, se pravi, vedno imeti poceni zdravnika v hiši, ker hitro ozdravlja vse nepričakovane bolezni, kot so krči, otroška kolera ali poletna težavja, ščipanje, driska itd. Cena 25c in 50c v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. GROF TOLSTOJ ZASMEHUJE DUMO. Pravi, da je ruski državni zbor samo posnemanje za-pada. LE VERA REŠITEV DRŽAVI. Pravo krščansko mišljenje potrebno, a ne politika. Jasnaja Poljana, Rusko, 4. jul. — Grof Leo Tolstoj je rekel danes v nekem razgovoru, da ga ruski parlament ali državni zbor jako malo zanima. Če vzame v roko kak časopis, je rekel, navadno ne pogleda poročil o državnozborskih obravnavah, a kadar jih površno čita, mu povzročajo trojen čut: veselosti, jeze in gnusa. “Zdi se mi”, je rekel grof Tolstoj, "kakor bi otroci igrali odrastle. Obravnave ne kažejo nič novega, nič'izvirnega, nič zanimivega. Vse je bilo stokrat rečeno poprej. Neki angleški prijatelj mi je pisal, da je mislil, da pokaže parlament nova pota, ampak to je samo suženjsko posnemanje zapa-da. Kar pravi, je res. Govori so kakor fonografska ponavljanja govorov v inozemskih parlamentih.” Vse starinsko. Grof Tolstoj je nadaljeval: “Naš parlament me spominja na mode ali kroje po kmetih. Klobuki in obleke, ki postajajo v mestih staromodne ali po stari šegi, se pošiljajo v notranjost dežele, kjer se ponosno nosijo pod vtiskom, da so najnovejše mode ali kroja. "Draži me, gledati takozvane ljudske zastopnike, stoječe dejansko pod višino razreda, ki ga imajo zastopati,pa prevzevše nalogo, rešiti vprašanja, ki imajo odločiti usodo 140,000,000 ljudij. Neporabnost dokazov poslanskih ter slepe trditve in nestrpnost poslancev se mi gnusijo.” Samo vera more rešiti. Grof Tolstoj je ponovil svoje znane misli, da Rusije ne more preroditi političen boj, nego samo obnova pravega krščanskega mišljenja, ki vliva ljudem ljubezen do dela, narave in resnice. "Brez politike,” je rekel, “bi bilo življenje napolnjeno z ljubeznijo do dela, miru in resnice. S politiko je ozračje rdeče od prepira in krvi.” Nobene polovičarske naredbe ne morejo rešiti poljedelskega vprašanja. Po njegovih mislih je samo ena in pravična rešitev, namreč: jednakoprav-nost vseh, obdelavati zemljo na vsem svetu. Roždjestvenskij. Braševo (Kronstadt), 4. jul.—Obrav nava podadmirala Roždjestvenskega in častnikov torpedovke “Bedovi” radi predaje sovražniku po bitki v japonskem morju se je začela danes tukaj pred vojnim sodiščem. Več japon-ških pomorskih častnikov in dva zdravnika sta poklicana kot priči. Pričakuje se, da bodo izpričali glede Rož-djestvenskijevega stanja ob predaji. Kazen pri obsodbi je smrt. CESAR FRANC JOŽEF. Menda vendarle res namerava odpovedati se prestolu. Dunaj, 5. jul.—Pričakuje se odpoved cesarja avstrijskega v prid sedanjemu ‘prestolonasledniku, nadvojvodi Francu Ferdinandu. Pred nekoliko tedni se je raznesla govorica, a je bila takoj zanikana, ampak glas je' spet počil in sicer iz prav zanesljivega vira. Cesar spoznava, da je star, in neprestane avstro-ogrske homatije mu jemljejo moč in veselje. Zato misli, kakor mislijo njegovi ožji prijatelji in dvorjani, da je mlajši in krepkejši mož potreben, da bo držal vladne vajeti. Zatrjuje se, da so bila evropska kan-celarstva uradno a tajno obveščena o odpovedi zadnji teden. Pravijo, da se vsa strinjajo v tem, da bi bilo po-magano deželi in cesarju, če se umakne iz aktivne službe. Ponesrečena Slovenka. Cleveland, O., 2. jul.—V nedeljo po-poludne se je pripetila na 47 Glass Ave. velika nesreča, vsled katere je umrla Slovenka ga. Mary Levstik; poleg nje so bolj ali manj prizadete tudi štiri druge osebe. Nesreča se je pripetila nekoliko pred peto uro popoludne. Ga. Levstik je hotela zanetiti ogenj ter je dejala v peč med premog nekoliko papirja in žveplenico, toda dozdevalo se jej je, da noče goreti; zato je vzela posodo, v kateri je bilo vse polno petroleja, s katerim je hotela ženska podnetiti. V tem pa ko je močila premog s petrolejem, je nenadoma bušknil ogenj v posodo, ki je bila napolnjena s petrolejem. Petrolej je brisknil na žensko in po kuhinji; ogenj je nastal, kamorkoli je padel petrolej. Ženska je bila seveda najbolj omočena Naročnikom. Večkrat smo že omenili, da je že nekaterim našim naročnikom potekla naročnina, a list pa še vedno dobivajo brez da bi ga plačali. Mi opomnimo včasi, ker je potreba, da se tisti, ki so pozabili na svojo dolžnost, domislijo iste. Neradi pa list ustavimo, ker se je že večkrat primerilo, da je kateri hudo zameril zaradi tega. Zato pa še enkrat opomnimo vse tiste, ki niso poslali predplače za list, da to čim prej mogoče store, da se ne bode nobeden izgovarjal: nisem vedel. Saj vsak list prejemlje in ve dobro če je plačal ali ne. Naj potem nihče ne zameri, če mu ga ustavimo. Ker je list dovolj poceni, si mislimo, da gotovo vsak pošlje malo svotico $1.00 in spet bode brez skrbi za celo leto. Tiste pa ki ne mislijo poslati naročnine, prosimo naj nam to naznanijo, da vemo kaj nam je storiti. Naša navada ni, da bi vsacega posameznika nadlegovali, ker vemo, da vsak ve če to njega gre ali ne. Upamo da se vsak spomni na svojo dolžnost, ki ga veže do nas. Pozdrav vsem čitateljem našega lista. Upravništvo. s petrolejem in vsled tega jej je pričela goreti obleka. Na njeno upitje so pritekli domači v kuhinjo, toda kuhinja je bila tako polna dima, da hi bilo mogoče nobenemu ničesar storiti. Ženska je slednjič vsa v plamenu planila iz kuhinje na piano in ljudje so pričeli trgati z nje .obleko, kar pa ni nič pomagalo. Nekdo je celo tekel po vode in pričel z njo škropiti žensko v ognju, toda to so mu drugi takoj zabranili, ker so vedeli, ,da bi voda le škodovala. Nekaj časa je ponesrečenka vsa v ognju letala po dvorišču in kričala, dokler se ni slednjič zgrudila na tla. Tedaj je nekdo prihitel z odejo in jo vrgel na gorečo žensko. Tako je bil ogenj zadušen, toda ženska je bila tedaj že vsa opečena in tudi obleka .je zgorela vsa na njej. Nek sosed, ki je ta prizor videl je dejal, da kaj tako strašnega še ni videl v svojem življenju in si tudi ne želi nikdar več videti. Dejal je, da je bilo grozno, ko je ženska kričala v ognju, a nihče ni mogel pomagati. Ziehm je odpeljal ponesrečenko v St. Clair bolnišnico. Takoj nato je prišel zdravnik, da je obvezal one osebe, ki so se ppe^Ie pri tem, ko so skušale pogasiti ogenj in strgati obleko z goreče ženske. Poleg soproga je opečena tudi njena sestra in dva' moška sorodnika. Vsi imajo bolj ali manj opečene roke, najbolj pa sestra pone-srečenke. Včeraj zjutraj ob peti uri je ga. Levstik umrla po hudih bolečinah. Zapušča soproga in dva mlada otroka, izmed katerih je eden star komaj en mesec. N. D. Slovenec novomašnik. • Cleveland, t. jul.—Preteklo nedeljo 24. junija je daroval v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu prvo sv. mašo Slovenec č. g. Jernej Ponikvar. Poleg obilne množice slovenskega ljudstva je bilo tudi šest duhovnikov prisotnih pri tej redki slavnosti, namreč čč. gg.: Mihael Tušek, A. Smrekar, Vit. Hribar, češki duhovnik A. Novak in D. Kean ter domači g. župnik. Rev. Tušek je imel krepek in jedrnat govor, katerega jedro je pokazalo, da je duhovnik izbran izmed ljudstva, da deluje za ljudstvo, N. D. Umrl za lakoto. tNeverojetno se zdi, da je zadnjič nekdo umrl za lakoto. ,. everojetno, ker vidimo povsodi nesmiselno potrato, gromade mesa, splošno blagostanje. Neprestano čujemo in vidimo, kako je večina ljudi podvržena raznim boleznim želodca in črev, ker jedo preveč mesa. Celo otrokom se daje veliko mesa in tako dorastejo s pokvarjenimi prebavili, stalni sužnji kroglic in drugih čistil. Samo eno zdravilo je, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je svetovati za vse take neprilike, ker hitro odstrani vzrok bolezni, zgoščevanje krvi in oslabljevanje črevnih mišic. Vselej podeli prebavilom njih pravšno delavnost in celemu telesu naravno razpo-ženje. Če ti prebavljanje ne bo v redu, uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Podeli ti novo kri. V lekarnah. Jos. Trinef, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111. Javna zahvala. Dragi Dr. E. C. Collins M. I. New York. -Jaz Jožef Pavlič Vam naznanim in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi meni sporočili. Zdaj je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Jožef Pavlic Box 334, Aspen, Colo. AMFRTTf ANKKT ST.OVF.NEC 8 TULLIA 1906. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., S. jul.—Slavni narodni praznik ameriški smo obhajali v našem mestu kar najslovesneje. Videti je, da postanemo vkratkem tudi mi “foreigners” , pravi in pristni Američani in morda ne v škodo oholim yan-keejem. Seveda ostanemo pri tem kar najdlje mogoče zavedni Slovenci, in to tembolj, čim bolj bomo vesti tudi angleščine. —Charles W. Lutz, ki je bil štiri in pol leta superintendent jeklarne na Scott - cesti, pripadajoče American Steel & Wire-kompaniji, je odpotoval v Pittsburg, kjer bo superintendent še večje jeklarne. G. Lutz je še mlad mož, a bister in delaven ter zato pri- ljubljen pri delodajalcih in delavcih. Pred odhodom so mu delavci dali v spomin eleganten demanten prstan, za kar se jim je lepo zahvalil v soboto po S. uri popoludne, ko so se po zaključku dela vsi njegovi delavci zbrali in iskreno poslovili od njega. — G. Josip Grčar in ga. soproga Mary roj. Mauser žalujeta nad izgubo prvorojenčka, ki se je preselil na boljši svet v torek zjutraj. Užaloščenim staršem in vsem sorodnikom bodi v tolažbo resnica, da kar Bog stori, vse prav stori. r». —Na počitke k svojim staršem v naše meslo je predzadnji teden došel g. Jos. Stukel ml.,, ki je dovršil z diplomo ali odliko šesti letnik v St. Francis College-u v Quincy, 111., kamor se vrne jeseni, da konča zadnje leto svojih srednješolskih študij, nakar pojde v St.,Paul, Minn., kjer se izobrazi za duhovno pastirstvo. Veseli nas, da je mladi g. Stukel ostal vrl Slovenec, kakor je njegov oče, ki je med prvaki in ponos naše naselbine-. —V torek zvečer, t. j. jia predvečer naj večjega ameriškega praznika, je bil na mostu Ruby-ceste napaden po dveh angleških barabah naš rojak Josip Lavrič. Uzmala sta mu okoli tri dolarje. Ampak ušla nista roki pravice. Ker sta bila namreč v nekem bližnjem ■salunu videti že poprej sumljiva, sta jima na opomin g. Jos. Tuška sledila rojaka John Borštnar in Joe Iljaš t?r ju uhvatila. Rečena rojaka sta se izkazala junaka o tej priliki, kajti zbala se nista niti revolverjev, namerjenih jima pod nos. In policijski načelnik Emery ju je pozneje pohvalil. Taki bodimo! —Sobotna veselica društva Vit. sv. Jurija se je vršila v najlepšem redu in je uspela prav dobr£. -Nedeljski piknik društva sv. Mar- tina je bil še doka^j dobro obiskan, a bil bi še bolje, da* pripada društvo k naši Jednoti. Tako smo culi iz raznih ust. —Jolietski mlekarji so morali v ponedeljek zvečer in v torek zjutraj zopet prestati preizkušnjo. Bila sta tu ' dva državna nadzornika. Našla sta dokaj umazanosti. —Okrožno sodišče se je v soboto odgodilo in bo počivalo do dne 17. septembra. —Prošlega junija meseca je bilo v Will countyju izdanih 97 ženitnih licenc, od katerih pripada na Joliet polovica. —Nikola Jogič je boardal pri svojem rojaku Mihajlu Troviču v Rock-dalu. Temu je bilo v sbboto zvečer ukradenih $180. Sum je letel na Jo-giča, ki je bil aretiran, ko so našli pod njegovim kovčegom v podu ukradeno svoto. Jogiča, ki tatvino trmasto taji, bodo sodili v soboto. Ker ni mogel dati bonda za $500, mora sodbe čakati v ječi. goslovne nauke z izvrstnim vspehom. V mašnika je bil posvečen dne 9. jun. t. 1. v newyorski katedrali sv. Patrika po pomožnem škofu Rt. Rev. Tomaž F. Cusacku. Novomašnik je dodeljen sedaj že preje označeni češki cerkvi sv. Janeza Nepomuka za kaplana. Ta mala i lična cerkvica je bila omenjeni dan jako lepo ozaljšana. Na pročelju so visele razne zastave, med katerimi si videl tudi našo slovensko trobojnico, ki je morda prvikrat v New Yorku javno vihrala ter kazala občinstvu, da smo med tolikoštevilnimi newyorškimi naseljenci—tudi Slovenci zastopani. Nad cerkvenimi vratmi je bil v oboku med zelenjem napis iz _ rudečih cvetk v slovenskem jeziku: “Živel novomašnik!” Altar je bil tudi okrašen ves s svežimi in duhtečimi cvetkami, lilijami, palmami itd. Ob n. uri dop. zadoneli so iznad cerkve lepoubrani glasovi zvonov, ki so naznanjali, da se bode baš sedaj vršila prva sv. daritev slovenskega novomašnika. Mr. Ridl iz Domžal in njegovi tovariši so prav mojstersko pritrkavali na zvonove, tako da je radovedno občinstvo od blizu in daleč poslušalo to naše starokrajsko zvenenje s posebnim zanimanjem. — Iz bližnjih Tliš in faz postajo naduli-čne železnice so ljudje opazovali, kak• ve-likej dvorani “Narodne Budove" na 73. cesti skoro vsi gostje. Ko je dospel novomašnik v dvorano, zaigrali so mu vrli “Ilirijaši” na tamburice znano narodno himno "Lepa naša domovina”; moški zbor mu je pa zapel ganljivo pesem: “Pozdrav slavljencu današnjemu!" Ljudstva je bilo pri tem sestanku vse polno. Videl si tukaj deco, odra-ščene in tudi stare mamice, ki so prihitele počastit dan nove sv. maše slovenskega duhovnika. Morda ga ne bodo nikedar več!? Novomašnik se je vsedel k miz' v sredino poleg svojih starišev in drugih duhovnih gospodov ter povabljenih čeških gostov. Predsednik pripravljalnega slavnostnega odbora Mr. I. Zupan stopi na to pred njegovo omizje in pozdrhvi novomašnika kakor tudi njegove sta-riše in vse goste. Zagotavljal je, da ostane dan 17. junija', vsem newyor-škim rojakom v nepozabnem spominu. G. Jos. Rems mu je zatem v imenu odbora in vseh navzočih izročil lepo zlato uro z verižico s primernim nagovorom, ura ima napis: “V spomin! Slovenci iz Greater New Yorka, 17. junija 1906.” izdelan doprsni portret (sliko) z lepim okvirom, katero je dovršil naš občeznani akademični slikar in štajerski rojak Roman Fekonja, v New Yorku, ■— —— Novofflašiiik še j,e na to iskreno zahvalil vsem navzočim za poset in po-vzdigo njegove novomašne slovesnosti od strani rojakov Slovencev in drugih. Obljubil in zatrjeval je, da bode skrbel za naš dušni blagor in se nas pogosto spominjal pri daritvi sv. maše. Mr. Fr. Sakser je zatem govoril o vzgoji slovenske matere na svojo dc-co; naglašal je o pomenu materinega ali rodnega jezika, o rodo-in domoljubju; konečno je še pozdravil in predstavil gostom našega domačega župnika Rev. T. Tomšiča iz Forest City, Pa., ki nas je ta dan izjemno počastil v ta namen, da se je slišala pri našej novi sv. maši tudi slov. beseda božja raz prižnico. Rekel je, da lahko vsak slov. duhovnik tukaj v tujini deluje in živi s svojimi slovenskimi farani po vzoru, ako je ž njimi in deluje za njih narodno stvar. Mr. Burgar je napil novomašniku in mu klical dobro došel v našo sredino in da bi imeli tukaj kmalu lastno slovensko faro. Še več lepih govorov in pesmi smo slišali na tem sestanku; naši slovenski tamburaši so nas tudi ves čas razveseljevali z lepimi skladbami in pridnim udarjanjem. Kmalu po 10. uri smo se poslovili in razšli v zavesti in misli, da 17 junija 1906 ne bodemo nikedar pozabili newyorski Slovenci. O našej novi maši so poročali drugi dan obširno tudi razni "večji angleški, nemški in češki dnevniki, sáj je bil to res dan vreden časti in spomina. Konečno naj še omenim na občno zahtevo tukajšnjih rojakov, da je bila zadnja notica o našej novi maši, prijavljena v zadnjem humorističnem polmesečniku "Komar” v njegovi žlo-budravi in prismojeni “Špeli” popolnoma nepotrebna ali naravnost brezpomembna in izzivajoča. Označeni listič nekako omenja stariše novomašnika, ki so dospeli tako daleč semkaj, norčuje se iz predsednika pripravljalnega odbora za novo mašo in vseh darovalcev, ki so kaj v gmotnem obziru /fr? tj? tj? rii tj? # ZASLUGE NE LE LUDJE DOBE ZASLUGE ampak tudi druge stvari, katere so poslane med svet kot zdravila. Ako kedo ponuja slabo reč, ljudstvo kmalu izprevidi, malorednost iste. Pred petindvajsetimi leti se je prvokrat začel prodajati in ponujati ljudstvu Severov želodečni grenčec katerega je ljudstvo hitro spoznalo za najboljše zdravilo, zato ga vsak rad rabi v slučaju boleini. Naloga Severovega želodečnega grenčeca se je izvršila, in prodaja istega se je v zadnjih par letih ogromno pomnožila. ROJAKI! Poskusite to toniko, ki zdravi neprebavnost, krč, žolčnico, oduren okus, in je izvrstno zdravilo za matere ter okrevance. Poslušajte kaj ljudje govore o Severovem želodečuem greučecu. Zanesljiv. Oživljaioo. Dober okus. "Severov želodečni grenčec je v resnici ozdravil moj bolni že-. lodec. Ko sem ga začel rabiti sem čudežno hitro ozdravil in krči mi več ne delajo preglavice. Sedaj sem zopet dobil dober okus do jedi.” Joseph Konieczki, 115 Moultry St., Pittsburg, Pa. "Z veseljem vam javljam, da sem po zavžitju Vašega slavnega Želodečnega zdravila ozdravel popolnoma. Sedaj sem zopet postal močan in zamorem delati vsak dan. Hvala Vam za zdravila.” Jan Rozanski, 877—3ist Plače., Chicago, 111. "Priporočam vsem ljudem Serov Želodečni grenčep, ter javljam, da je ozdravil mojo ženo in ji dal dober okus. Hvaležn smo Vam vsi za Vaša zdravila katera res zaslužijo vse pohvale. Frank Houska, Buena Vista» Mich. vse mesečne doneske. Primeri se, da zbolim prvič—iskal sem, a dobil nič! Drugič zbolim za zastrupljenjem krvi. Imel sem zdravniško spričevalo in ležal sem sedem tednov—a zopet mi niso nič izplačali. Zastonj so bila vsa moja pota. Taka je s tujimi zavarovalnicami! Rojaki, to je lep in drag nauk! Držite se svojih ljudij in svojih društev, ktera so se izkazala do zdaj v vseh slučajih. Pozdravljam vse rojake in jim klicem: Srečno! Ivan Tomažin. —Kdor imaš psa, skrbi, da plačaš $2 davka zanj, če ne ti ga policija pošlje rakom žvižgat. —Mestni pravdnik Haley je kaj tr^ dovraten v pravdi Oremovičevi. Kakor smo že poročali, je mestni zbor svojčas sklenil, da se ima Oremoviču izplačati iz mestne blagajne $800 kot odškodnino za požgano mu hišo. Mr. Haley je pa rekel “Ne boš” in se obrnil na sodišče, g. Haley moti. Jos. Tomšiča iz Forest City, Pa. Rev. Blaznik je pel novo mašo z lepim in majestetičnim glasom. Po sv. evangeliju stopil je na prižnico češki domači župnik Rev. Prout, ki je svojega novega duhovnega pomočnika iskreno pozdravljal kot svojega rodnega sobrata; govoril je češko. Rektor semenišča sv. Jožefa je zatem v angleškem jeziku razkladal otežkoče duhovskega stanu in spodbujal novomašnika k vestnemu izpolnovanju svojih dolžnosti. Naglašal je, da mora pripomogli k lepemu vspehu, namreč kako in koliko so “nafehtali”. Brez- verskega urednika tega lista gotovo nihče ni prosil niti centa in naj mu bode na tem mestu povedano, da se je cela vsota za ta namen nabrala le od onih rojakov in rojakinj, ki so se za stvar zanimali in zadovoljno pri spevali z manjšimi ali tudi večjimi zneski. Njega itak ni nihče prosil ali njegovega pomočnika pri uredništvu! Dobro vemo namreč, * da sta ta dva možakarja že davno opustila in poza bila to, kar ju je njih skrbna mati učila še kot dečka^ ali kar sta slišala v gotovih urah še doma v I. in II. razredu ljudske šole. . Udeležnik. nil na prizivno sodišče. kat. duhovnik umreti za sv. vero in To je odločilo, da se j dati celo življenje za svoje ovčice kot A ta se je sedaj obr- j dobri duhovni pastir, ako je potreba. Pri slovesnem sv. opiavilu so peli domači farni pevci latinsko. Po zavži- New York, 21. jun.—Med stpterimi j vanju je pa očaral vernike lepo ubrani in stoterimi cerkvami našega milijon- ! nosti duhovnika in je priporočal vse skega mesta se gotovo ni nobena mi- sko pesem "Marija Mati ljubljena” nolo nedeljo tako praznično oblekla, jako imenitno. kakor baš mala cerkvica sv. Janeza Precej nato je stopil na lečo naš ro-Nepomuka na istoč. 72. ulici sredi če- jak Rev. I. Tomšič, kar je povzročilo ške naselbine. j splošno pozornost. V lepih besedah Vedela je menda pomembni dan 17. !je razkladal sv. katol. vero, dalje dolž-junija 1906, ko bodo obhajali new- ! nostij duhovnika in je priporočal vse yorski Slovenci praznik prve nove sv. ! slovenske rojake novomašniku v moli-maše, katero ima darovati naš rojak: ter ter nasprotno. Rev. Alojzij Leo Blaznik, roilom Lju- j Pred dokončano slovesno . službo bljančan. -božjo so se razdelili vsem navzočim v Že ta zavest, da nimamo tukaj, v ' cerkvi mali zeleni šopki z belimi svil-------------------------------—;T —------------1 n'- šopke je naši slovenski naselbini novomašnika natimi trakovi. Te doma iz daljnje slovenske metropole mašnik takoj pri vhodu v cerkev bla- “bele Ljubljane”, navdajala nas je s j goslovil. Vse je bilo torej praznično še večjim ponosom. Tako smo se : in vse je kazalo nekako vidno veselje, pripravljali že nekaj časa preje, da ta ki je prihajalo iz src vernikov. dan dostojno praznujemo in sicer iz rodoljubja do našega slovenskega novomašnika, kakor tudi iz spoštovanja do njegovega duhovskega poklica. Rev. Al. L. Blaznik je študiral nekaj časa v našem slov. semenišču v St. Paulu, Minn., zadnji dve leti je pa bival v obiezilaneni semenišču sv. Nova maša je minola še le po 1. uri. Svatje in gostje smo se na to razšli vsak na svoj {loin 'ali svoje mesto, kaj ti ob 5. uri popoldne so bile naznanjene slovenske pete litanije: Ob določenej uri je bila zopet natlačena cerkev. Te litanije ostanejo gotovo vsake- Jožefa v Domvoodic, Yonkers blizu mu vdeležencu v nepozabnem spomi-New Yorka, kjer jc dovršil svoje bo- ' tu: Cela cerkev z no+omašnikdm Velika steklenica $1.00, srednja steklenica 50c. Prodaja se v vseh lekarnah. Ako ga pa v lekarni ne dobite, pišite ponj naravnost na nas. tj? tti tj? rfj TJ? ti, tj? tj, tj? tj, tj? W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA La Salle, 111., 30. jun.—Dne 13. t. m. smo tu pokopali rojaka Ivana Pevca. Pokojnik je bil star 30 let, doma iz Dobrave, fare Šent Jernej, kjer zapušča sestro. Bil je vrl mož in član dveh podpornih društev. Vsem Slovencem naznanjam, da so se tukaj odprli premogovniki in delo se lahko dobi v šahtu. Tudi ženskega spola je tu dovolj. J. M. Waukegan, 111., 29. jun. — Rojaka Alojzija Burjo je tu dne 13. t. m. zvečer usmrtil železniški vlak. Pokojnik je bil priden delavec, član S. N, P. J. ter zapušča tu ženo, l^ere in sine. New York City, 20. jun.—Sl. “Amer "Slovenec”, Joliet, 111. Cenjeni gospod urednik: Blagovolite priobčiti sledeče vrstice v Vašem listu: Prijetna dolžnost me veže, izrekati tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem cenj. rojakom iz Greater New Yorka in sosednjih mest za njih mnogoštevilno udeležbo s kojo so povzdignili slovesnost moje nove maše in za njih krasna ter bogata darila. Čast in priznanje sl. pripravljalnemu odboru za trud, vrlim pevcem in pevkam za sodelovanje^ kakor tudi di-čnemu tamburaškemu zboru za zabavo izreka Rev. A. Leo Blaznik. Oakmont, Pa., 26. jun.—Tu se je ponesrečil v tovarni dne 12. t. m. Franc Vatovec, doma iz Gorenjih Le žeč na Krasu. Umrl je dne 18, t. m. v bolnišnici v Pittsburgu. šele pred tremi meseci je prišel semkaj iskat sreče, kot na tisoče drugih, a je našel hladni grob. I. B. ufo rt*? tITt rt? tITt iTi tir? rti lJ? tj? TJ? 14? lJ? *4? lJJ 14? Í4,3 4* AKO HOCETE NALOŽITI SVOJ ■rpr -tjt ^denar na zagotovila,# % kupite si kos % zemlje. New York, 30. jun.—Ne morem si kaj, da bi pred svojim odhodom v staro domovino ne napisal rojakom par vrstic v svarilo in poduk!— Pred nekaj ^časa sem bil v Clevelandu, O. Tam je prišel k meni neki sladkobesedni zastopnik od The Phoenix Indemnity Company of America ter me nekoliko časa nagovarjal, naj se zavarujem, da sem se konečno res udal. Poslali so mi potem lepo polo s pozlačenim pečatom, v kterej je natančno zapisano, koliko se dobi v slučaju bolezni, smrti in poškodb. Jaz sem šel potem iz Clevelanda v Chicago, 111., 'in vedno redno plačeval Ely, Minn., 26. jun,—Za slovenske nastradalce ali oškodovance v San Franciscu smo tu nabrali $86.00. J. L. B. Cleveland, O., 30. jun.—Tu vsled hude vročine umirajo ljudje ali pa postajajo blazni. —Dva Slovenca sta bila zasačena, ker sta prodajala pijačo brez licence. Plačala bodeta kazni vsak nad $700. N. D. Na prodaj lota široka 91 ft., dolga 180 ft., pred njo gre poulična kara. Za loto je tir C. R. I. & P. železnice. Zraven te lote bode železniška postaja. Na loti stoji 2 nadstropna hiša s 45 sobami. Pod hišo je fina klet. *V)d hiše se lahko dobi okolu $80.00 najemnine na mesec. Hiša je nova, delana še le pred 8 leti. Cena hiši in loti je $3,500.00, in sicer $500.00 na roko, a drugo pa na lahke obroke. Hiša je v Rockdalu, poleg največjih tovarn, kjer dela na tisoče ljudi. Za bblj natančna pojasnila prašajte R. F. D. No. 5 IGNAC ČESNIKA, N. W. Phone 183 R. Joliet, 111. # uh tj? uh tj? Dobro veste, da farme so vedno dobre in njih VREDNOST RASTE od dne do dne. % Na prodaj imamo prav lepe 4* zemlje v Canadi, Minnesoti, # #■ Dakoti, Illinois in na jugu. # «$*• ti, tj? & 4 e±l Prodajamo jih po prav nizki ceni in na lahke tj/ obroke. Kupcu plačamo tudi vožnjo, da si lahko zemljo ogleda brez stroškov. ^ Če vas to veseli in če želite kupiti farm pri- •w dite k meni ali mi pa pišite. Ž A. SCHOENSTEDT, Ufc, tj? Loughran Block, Joliet, 111. tj? $ uk vir? 4*? «fr* rifo rfo tj? tJ?tJ?tJ?tJ?tJ?tJ?tJ?^tJ?tJ?t|?tF AMERIK ANSKI 3L0VENEC. 29 JUNIJA 190# IZ STARE DOMOVINE. —Toča je napravila v črnomeljskem okraju škode za 40,000 K. * —Shod v Drašičih na Binkoštni ponedeljek vršil se je v navzočnosti 90 vrlih mož z Drašičke županije. Resolucije sklenjene in živahno odobra-vane so: 1. Shod zaupa popolnoma poslancem S. L. S. in jim kliče: “Naprej do zmage za pravice slovenskega ljudstva,-' kar nam more in mora dati volilna preosnova.—2. Pozivlje poslance, naj zastavijo svoje moči za pridobitev belokranjske železnice.—3. Priporoča svojemu poslancu, da bi delal na skorajšnjo preložitev ceste pod Drašiči in za potrebni vodovod. —Nesreča na železniški progi. Dne •j. jun. so pripeljali v deželno bolnico ^letnega vaškega pastirja Ivana Zobca iz Srednje vasi pri Kočevju, kateremu je vla^ odtrgal levo roko, ker je bil na železniškem tiru zaspal. —Župnik Košmrlj iz Amerike se je mudil začetkom junija v Ljubljani. —Iz Suhora se poroča: Župna cerkev sv. Jožefa je dobila novo cerkveno uro. Izdelal jo je g. Janez Brunskole, urar iz Semiča za 1000 K. Delo hvali mojstra.—Dne 28. maja je imel g. asistent Skubec iz Rudolfovega praktičen pouk o zelenem cepljenju ameriških trt in o poletnem obrezovanju cepljenk. Zbirališče je bilo pred* župnikovem vinogradom. Mladina se je i jako zanimala za predavanje.—Dne 29. maja je prišel gosp. stavbeni adjunk Šturm iz Ljubljane radi vodovoda, ki se namerava izpeljati iz visokih Gori-janc v občino Suhor in Lokvica. V to svrho je g. adjunk v spremstvu g. župnika Pavlovčiča in obeh županov Fr. Tomca in Jak. Šukljeta natanko pregledal vse studence v Gorijancih. Našlo se je dokaj vode, ki bi zadostovala ne le občinama Suhor in Lokvica, temveč tudi lahko sosednjim občinam. Sedaj je treba samo več zanimanja in denarja za to, pa bo šlo.—Dne 30. maj. smo imeli v svoji sredini preblagega g. deželnega predsednika Schwarza, ko je ravno skozi Suhor potoval v Črnomelj nadzorovat ondotno c. kr. uradništvo. Sprejem je bil slovesen. Pozdravil ga je v znesenih besedah domači g. župnik Jakob Pavlovčič, g. župan Tomc in g. nadučitelj Ivan Perko s šolsko mladino, na kar se je visoki gospod z ginjenimi besedami lepo zahvalil. Posebno se je zanimal za belokranjsko trtje. —Vsled veselja se ji je zmešalo. Na Suhoru se je dne 2. junija igletnemu dekletu duh omračil od samega veselja. Njen brat namreč ji je iz Amerike pisal, da ji bode odslej vsaki mesec pošiljal 100 K in to jo je zmešalo. Odpeljali so jo že v deželno bolnišnico. I—Veliko Jermanovo posestvo v Begunjah na Gorenjskem sta kupila domačina g. Fran Dolenc, trgovec v Škofji loki in g. Anton Pečenik, župan v Podnartu za znesek 350,000 kron. i Gozdi so pač najlepši na Gorenjskem. —V Ameriko z ljubljanskega juž- Inega kolodvora se je odpeljalo dne 5. jun. 25 Hrvatov in 5 Kranjcev; 8. jun. 15 Hrvatov in 4 Slovenci. —Iz Amerike se je povrnilo v- staro domovino skozi Ljubljano dne 8. jun. 20 Hrvatov in Slovencev. —V pokoj stopi podpolkovnik pešpolka štev. 98 g. Jožef Milavec in bo stanoval v Ljubljani. —Zblaznela je v Postojni 37let stara Helena Žagar, službujoča v hotelu Pri ogrski kroni, doma iz fare no Kočevskem., —Kadar moža ni doma. Neki Fr. S. iz ‘Notranjskega je šel za zaslužkom v Ameriko. Doma je pustil samo 2eno in ta si je med tem časom iskala druzega. Vabila je nekega Laha, zidarskega preddelavca pri železnici. Pred mesecem je šla za njim na Kolško in ž njo še njena sestra. Pa I^LaH se ju je kmalu naveličal in ju ie Pustil. Ker jima je potem kmalu Manjkalo denarja, ju so pognali dam Po odgonu. Kako se bodeta pogledala z možem, kadar pride, se ne ve. navdušenjem so sprejeli to družbino ponudbo vrli Logačanje. —Rimsko grobišče na Dunajski cesti v Ljubljani. ha posestvu “Kmeti-ške posojilnice” na Dunajski cesti našli so zopet zanimive izkopnine. Po-| leg prejšnjih grobišč so odkrili novo, ki najbrže pohaja iz IV. stoletja po K. —Vas v kateri še nikdar ni bilo požara je vas Kožljek pri Begunjah na Notranjskem. Ondi noben, tudi najstarejši človek ne pomni požara. —Samoumor g. Guština v Novem mestu. Dne 10. jun. ob 7. uri zjutraj se je ustrelil ležeč v postelji trgovec in posestnik v Novem mestu gospod Adolf Guštin star. Ustrelil se je iz dvocevne lovske puške in bil takoj mrtev. Gospod Guštin je bil star 68 let in poveljnik novomeškega ognje-gasnega društva. Vzrok samomora so denarne zadrege in slabe premoženjske razmere.—O tem samoumoru se poroča iz Novega mesta: Domneva se, da so gospoda Guština k samomoru prisilile skoro gotovo trgovske obveznosti. Pred usodepolnim korakom je se stregel v prodajalni. Strel si je zadal v glavo in je smrt v kratkem nastopila. Bil je zelo marljiv in priljubljen pri moštvu požarne brambe, enako pri občinski upravi, četudi je bil že v precejšnji starosti. Meščanstvo obžaluje celo obitelj in mnogo-brojno sorodstvo, da je storil nje član tako tragično in žalostno smrt. —Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske se je vršil dne 7. jun. do-poludne v veliki dvorani ljubljanskega “Mestnega doma”. Navzoča sta bila deželni glavar Oton Detela in deželni predsednik Teodor Schwarz-, Med najvažnejšimi družbenimi podjetji je kmetijska gospodinjska šola v Ljubljani. Deželna poskusna klet imenitno uspeva. Velezanimivo je tudi poročilo, da kranjski kmetje danes v Avstriji primeroma največ umetnih gnojil porabijo. —Ustanovil shod “Podpornega društva cerkovnikov” se je vršil dne 7. jun. v Ljubljani. Navzoče je pozdravil g. Valentin Gajšek, ki je izrazil veselje, da se je vendar posrečilo zbrati cerkovnike, da si ustanove svoje stanovsko društvo. Pravila je pojasnil dr. Krek, ki je naglašal potrebo, da se dvigne ugled cerkovniškega stanu in mu ustvarijo gmotno razmere, v katerih bi mogel izhajati. —V Ameriko je hotel popihati Ivan Filipič iz Bosiljevega, da bi se bil tako odtegnil vojaški dolžnosti. Ker pa to ni dopuščeno, ga je na južnem kolodvoru ljubljanskem službujoči stražnik aretoval. —Ogenj. Na Raki je pogorela hiša posestniku Antonu Božiču. Pogorel mu je tudi hlev in več drugih stvari. Ogenj je zanetil sedemletni Alojzij Krištof. —Zopet samoumor vojaka. V soboto 2. jun. se je ustrelil računski desetnik Jožef Jelinek. Živel je še 10 ur. Pri samomorilcu so našli pismo, v katerem pravi, da je stotnik kriv njegove smrti. —Birmancev je bilo o binkoštih v ljubljanski stolnici: nedeljo dopoludne 742, popoldne 662, ponedeljek dopoludne 234, skupaj 1638 — Konkubinat. 29letna Marija L., doma iz Litije je v Trstu živela skupaj s postreščkom Antonom D. Ta se je Kranjice sčasoma naveličal, jo pretepel in naposled zapustil. Prišel je celo nazaj k njej, da odnese seboj vse njeno perilo in obleko. Marijo je tako razžalostilo, da je sklenila končati si življenje. Da se ojunači, se je napila in potem hotela skočiti v morje. Dva gospoda sta jo zadržala. Sedaj je v opazovalnici bolnišnice. V —Mesto v Ameriko — v zapor so prišli začetkom junija meseca Stanko Tobač, Franc Uršič in Lenart Alpraz, ker so se hoteli natihoma izseliti v Ameriko, še predno so nosili vojaško suknjo. Istotako je prišel v zapor tudi Ivan Eržen iz Rašice, ker je hotel poslati agentu Zwilchenbartu v Basel 10 oseb, za katere bi bil 'dobil precej kronic. 8. jun. je bil Sever radi tega obsojen v tri mesece strogega zapora. —Velika škoda na Krasu. Iz Gorice poročajo: Vihar 2. jun. je napravil na spodnjem Krasu strašansko škodo, zlasti na sadju in trtah. Po polju je vse križem. Hujše ko toča. —Princ Hohenlohe se je 7. junija vrnil nazaj v Trst. Imenovan je princ Hohenlohe zopet za cesarskega namestnika v Trstu in na Primorskem. —Imenovan je g. dr. Emil Treo iz Ljubljane za zdravnika v Rogatec-Sla-tina. —Pred mariborskim porotnim sodiščem je bil obsojen 37 let stari delavec Peter Požarnik, ki je v Št. Danielu napadel 65 let staro Jero Wunsch in ji oropal 23 vin. Zato'je dobil Požarnik sedem let težke ječe.—Na štiri let težke ječe je bil obsojen 17 letni Franc Cuš, ki je zažgal pri pekovskem mojstru Staryju v Ptuju. —Navdušen vojak. Dne 26. maja je imelo celjsko vojaštvo v bližini Bu-kožlaka ponočni manever. Ko sta si šla “prijatelj” in “sovražnik” nasproti je nekega vojaka prešinila taka navdušenost, da je mislil, da je v pravi vojski. Šel je z nasajenim bajonetom proti “sovražniku” in je enega zabodel v roko. Šele klic zabodenega ga je spomnil, da je to le vojaška vaja. Ranjenega vojaka so prenesli v vojaško bolni-co v Celju. —Strela ubila dva človeka! Dne 30. maja je prišla huda nevihta čez okolico Št. Petra v Savinjski dolini. Med treskanjem je strela udarila na polje, kjer je delal posestnik Zagožen s svojo družino. Od strele zadeta sta bila na mestu mrtva Zagoženova žena in 18-letni sin. Zagožen in drugi njegov otrok sta nezavestna obležala. Zagožen je že okreval, otrok pa še ne. —Najden mrtvec. V hlevu Otokarja Reitterja v Slovenjem Gradcu so našli truplo rudarja Janeza Vovka iz Vikre, okraj Krško. Utopljenca našli. Pred dvema mesecema je iz Ormoža izginil trgovec Josip Janžekovič. Vse poizvedbe so bile takrat zaman, po Janžekoviču ni bilo nobenega sledu. Minoli mesec so pa pri Varaždinu potegnili iz Drave moško truplo, v katerem so sedaj sorodniki spoznali Janžekoviča.—Janžekovič je najbrže ponesrečil; imel je namreč navado, si hladiti glavo v Dravi, če. je kadaj nekoliko več pil. Pri takem kopanju glave se mu je skoraj gotovo v Dravo izpoddrsnilo in se ni mogel več rešiti. —V žalski delniški pivovarni, katera je nekaj časa stala, so uže dne 5. jun. zopet začeli delati. V laški pivovarni se dela vedno. —Umrl je v Ptuju nemškutarski trgovec Ludvik Slawitsch. Bil je eden najljutejših nasprotnikov Slovencev,ki je mnogo storil za razširjenje “Štajerca”. Zadela ga je kap, najbrže zaradi napora in razburjenja po zadnjih volitvah. KOROŠKO. \ \_______________________________S —Vrba. (Samomor). Na binkoštno nedeljo opoldne so našli delavci, ki so se vozili po jezeru, truplo Lene Tram-pič, žene hišnika pri Wahlisu. Osem dni je ležalo truplo v vodi in gotovo ga je vihar v soboto prignal h kraju. V nedeljo 27. maja se je mož sam prepričal o nezvestobi svoje žene, jo posvaril in se odpeljal v Celovec. Po-poludne tistega dne so ljudje še videli ženo blizu jezera, in ker je zvečer ni bilo domov, se je začelo govoriti, da je morda šla v jezero. In tako je bilo. —Guštanj. (Samomor). Dne 29. majnika so našli mizarskega mojstra Jož. Pongratza v njegovi sobi obešenega. Obesil se je sam. Vzrok je menda bila neka tatvina. Pil je rajni rad žganje in v pijanem stanju je že pred meseci nekaj ukradel, ukradeno stvar je prodal in tako je spet dobil nekaj vinarjev za žganje. Zdaj je pa prišla tatvina na dan. Zbal se je nesrečnež sodnije in se je obesil. To je res vreden primer, kaj dela žganje. —Moderno. Z Notranjskega se hše: V ponedeljek 4. jun. je šel na fot v Ameriko posestnik Č. ž njim pa j,e pobegnila žena Andreja K. C. je ; Pustil svoji ženi kopico otrok. Njegova žena je šla hitro za njim v Ljub-¡lano ravno tako tudi K. za ženo. Če ,u bota dobila, je vprašanje. — Nekdaj Hafnerjeva pivovarna v Hubljani na sv. Petra cesti, dobi z 1. 4vgustom t. 1. novega restavraterja v °Sebi g. A. Razbergerja. —Poročil se je gospod Leopold Ko-posestnik, klobučar in gostilničar 'Novem Mestu z gospodično Marijo ^abitsch. ^Redek slučaj.. Najvišji župniji na kranjskem sta Vojsko nad Idrijo in Koprivnik v Bohinju. Te dni sta bila J* Jesenicah poročena ženin z Vojnega in nevesta s Koprivnika, ki sta ‘la oba'rojena isti dan 1. aprila 1881. , Družbe sv. Cirila in Metoda veli-a skupščina bode letos v Logatcu. Z —Samomor radi krave. V tržaško mestno bolnišnico so pripeljali 38-let-nega kmeta Josipa K., doma iz Bazovice. Josip K. je namreč pred nekaj dnevi prodal kravo in potem zapravil ves denar. A ko se je vrnil domov brez enega solda, ga je začalo grevati, da nima več krave in ne denarja, ki ga je bil skupil za .isto. V tej žalosti se je nesrečnež ustrelil z revolverjem v desno stran vratu. Orožniki, ki so slišali strel, so takoj prihiteli k njemu in so odredili, da je bil K. odveden v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da bo težko okreval. —Hud upnik. Dne 14. maja t. 1. je v Trstu srečal 33 let stari Matej Sever iz Kopra Josipa Nabergoja, ki je Se^ verja terjal. Sever je Nabergoju poplačal s tem, da j? Nabergoja tako udaril, da je Nabergoj v bolnici umrl. —Osek, 9. junija. Mažaronu poslancu grofu Aladaru Jankoviču je bila prirejena, velika demonstracija. Ob činstvo ga jfe obmetavalo z jajci. —Budimpešta, 9. junija. Hrvaška delegacija dela na to, da dobi v skupnem državnem saboru podpredsedniško mesto in da se namestijo stenografi, ki bodo zmožni stenografirati Hrvaške govore. —Zverinski človek. Tadej Modrič iz Škabrnje pri Zadru je zahteval od svojega strica in od nečaka, naj mu posodita voz, da prepelje v Zader nekaj backov. Ker nista hotela tega storiti, je sklenil se maščevati. Vzel je puško in šel na polje. Nečak, oborožen s samokresom je zbežal prednjim v koruzo in ko ga je Modrič napadel, je sprožil nanj iz samokresa. Toda Modrič mu je nameril puško na srce in ga ustrelil. Ko je sinu prihitel na pomoč oče, je Modrič vrgel puško v travo, se zagnal v strica in ga zaklal z nožem. Potem je sam ranjen, sedel v travo in si prižgal cigareto. > * USTANOVLJENO LETA 1893. SAKSEp GLAVNA PISARNA: * f 109 GREENWICH STREET, NEW YORK f TEUEFON 3798 CORTLANDT. * Podružnica : 1778 St. Glair St., Cleveland, 0. ZASTOPNIK ) VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. ¿0 Pošilja denarje v staro ----------domovino najceneje in najlii- tre je. Parobrodne listke Prodaja ------------po iz. v i r a i L c e n a k. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York —.......je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt Kadar do- spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovanjem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST. CLEVELAND. Vsakdo naj pazi na hiäno številko 1091 ¥ * ¥ * Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštne hranilnico na Dunaju. f * POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v siučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZAT0RAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo /hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, božjast, po- lucijo .. ~ ), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpa- danje las, luske ah prti na glavi, srbenje, lišaje, mažo! je, ture, hraste an rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj _ 1..=. —_beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko kakor tudi vse bolezni moške In Ženske (Zdravljenje boleznij ostane popol- noma tajno.J Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo „Zdravje4*, katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. Ant. Klapčič. Box 183, Barberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. yilLt01'uj 1* oj Silil! zakaj da bolujete in trpite? Vse vaše bolezni, trplenja ill slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St, New York, N. Y. 1 Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo 1 ' proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541. , Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 8. jul. Nedelja Elizabeta, kra. il- “ Ponedeljek Anatolija, dev. IO. “ Torek Amalija, dev. il. “ Sreda Pij I., papež. 12. “ Četrtek Mohor in For. 13- “ Petek Anaklet, pap. M- “ Sobota Bonaventura. O VZROKIH BREZVERSTVA. Pogosto se dandanes začujeno povprašujemo: Odkod toliko brezverstva po svetu? Nehote se poloti človeka neka otožnost, ko gleda po svetu in vidi, da toliko ljudij hodi po potih teme, po potih nevere. Ako pa uva-žujemo vzroke, vsled katerih krvavi ta rana na telesu človeštva, prepričamo se, da to ni prav nič posebno čudnega in da se je to moralo izvršiti. 1. ) Prvi vzrok brezverstva je velika nevednost ljudij v veri in njenih resnicah. Verska naobrazba je pri večini ljudij dandanes jako površna, jako plitva. V farnih šolah se otroci večinoma dobro poduče v verskih resnicah, pa koliko je tudi starišev, ki ne skrbe za to, da bi pošiljali svoje otroke, v katoliške šole, sami jih tudi ne uče in tako rastejo brez katekizma, brez molitve, brez Boga. Ko otrok odraste, izgine polagoma pri mnogih še to, kar so bili pridobili v šoli. To prav dobro vedo katehetje; to dobro vedo župniki, kadar imajo priliko izpraševati ženina in nevesto iz krščanskega natika. Ker so premalo poučeni o verskih resnicah, zato take vrste ljudi brezverec kaj lahko premoti, saj ne poznajo pravega vzroka za svoje versko prepričanje, saj morda celo šest resnic več ne znaio. Nevednost v verskih resnicah dandanes mnogo ljudi pokoplje. Razbrzdano in razkošno življenje brezvercev jih popolnoma omami, sami se zaženo v va-tovje strastij in blodijo slepo po stezah teme. Tem je že govoril prorok Izaija: “Zato je bilo moje ljudstvo vjeto in odpeljano, ker je bilo-rne-vedno." 2. ) Drugi vzrok brezverstva je na-polkizobraženost. Napoluizobraženost je še večja in nevarnejša sovražnica verskemu čutu kakor nevednost. Pri-prosti kmetič lažje veruje v verske resnice kakor kak napoluizobraženec. Neizobraženec namreč ne more ocenjevati in od vseh stranij ogledovati si verskih resnic/ in cerkvenih naredeb, ker ne zna tega, ker je njegov- duh ta-Iforekoč v- meglo zavit. A napoluiz-»braženec, ki je vežban v tej ali oni Stroki znanja, zahaja z neko slastjo na versko polje in se hoče tudi tu kazati strokovnjaka. Nekoliko izobrazbe ima in posebne bistroumnosti tudi ni treba, da se tu pa tam iztakne kak verski dvom. Sicer pa niti treba ni, da bi sam začel o čem dvomiti; saj je dandanes v knjigah in knjižicah naloženega takega blaga na kupe. V cerkev ne zahajo redno, sv. zakramentov ne prejema, dvome ima in z vero v njegovem srcu je pri kraju.—Kamor pride, povsod okužuje svojo okolico. Prepričan je namreč, da povsodi, kjer strese' nekaj svojih verskih dvomov, pridobiva na ugledu in da ga smatrajo ljudje zd posebno duhovitega. Včasih tak dvomljivec tudi kaj napiše in prodaja svoje pogubonosno “prepričanje" o verskem vprašanju. Če bi ga pa natančneje potipal, izprevidel bi, da je v tej ali oni stroki mojster, a da je na verskem polju popolen nevednež. Takim pohujševalcem, ki nimajo volje, da bi se na ta ali oni način otresli morda že stokrat rešenih dvomov, pač ne moreš drugega reči: “Le črevlje sodi naj kopitar!" 3. ) Tretji vzrok brezverstva je napuh. Napuh je vrgel angelje iz nebes v pekel, napuh je ukradel Adamu in Evi in z njima vred vsemu človeštvu prekrasni raj, napuh oropa tudi dandanes mnoge ljudi najdražje svetinje, ki diči človeško srce,—sv. vere. "Jaz naj verujem"—tako si misli marsikak domišljav človek—“vse nauke, ki jih uči katoliška cerkev! Ali more pameten in razumen človek verovati v verske skrivnosti? Jaz verujem, da je en Bog, drugega nič, saj vse drugo ?o si tako večinoma izmislili duhovniki sami.” Tako in podobno modrujejo ošabneži. V cerkev hoditi-se jim zdi nepotrebno in tam paziti na besede j in pouke’pridigarjeve; knjige verske-! ga duha ne vzamejo v roke, ker se Ijim zdi—strogo pisana, one pa, ki žive se verno in spodbudno, prezirajo in gledajo na nje z nekega umišljenega visokega stala, češ, to ste omejeni in suženjski. A napuh tira človeka take vrste še dalje. Ni mu dovolj, da sam nima niti iskrice vere, ni mu dovolj, da v svojem srcu sovraži vse, kar je z vero v dotiki, on celo v družbi javno razkriva svoje brezbožne misli in pohujšuje ljudi.Koliko blagih plemenitni-kov se v taki družbi pokvari tako, da čutijo zle posledice vse svoje življenje. Najžalostnejši izgled—takih ošabnih brezvercev je Francoz Voltaire. Človeka je groza, ko bere popis njegovega življenja in gleda v njegovo slovstveno delovanje. Kar si je upal ta mož pisati in govoriti, to presega vse meje. Krvavo je čutil francoski narod uspehe Voltair-jeve. “Ko bi ne bilo Voltair-ja,” pisal je nekoč imeniten zgodovinar, “ne bi bilo—francoske revolucije.” 4.) Poleg mnogih drugih vzrokov brezverstva naj navedemo le še eden: pohotno življenje. Vsak človek čuti v sebi, kakor pravi sv. Pavel, postavo duha in postavo mesa. Vsak človek brez izjeme čuti v sebi neko nasprotje, neki boj. Ta boj je hud, silovit; brez milosti božje ga ni mogoče srečno iz-vojevati. Kdor se trdno ne zavaruje z milostjo božjo proti navalom hudobnega duha, ta je izgubljen. Z leti so. strasti čimdalje hujše, in če se jim človek rad udaja, izvrši se v njegovi notranjosti žalosten in grozen prevrat. Strastno, pohotno življenje in verske zapovedi—to ne gre vkupaj, med tema je živo nasprotje. In če se človek zažene v valovje strastij in uživanja in če je morda celo tako daleč zašel, da obupa nad vsakim izpreobrnjenjem. tedaj začne ugašati v njegovem srcu iuč sv. vere, dokler je vihar strastij popolnoma ne ugasne. Pogosto srečamo take ljudi, kateri so že pol v grobu, dasi še v najlepših letih, v cvetu življenja. Duševno umorjeni, telesno uničeni. Najbolj žalostna in najbolj pretresljiva je smrt takih ljudij. Če naravno umirajo, umro večinoma kakor nespokorni 'grešniki, ali si pa sami narede konec življenju—s samomorom. — Črv si želi podaljšati življenje—in človek samomorec! Toliko o vzrokih brezverstva. Dobro je po'znati vzroke, ker če poznamo vzroke bolezni, vemo, kako se nam je varovati bolezni in kako lahko druge poučimo, da je ne nalezejo. pravijo, da je Jezus BQg; drugi pravijo, da je tvoj sovražnik, o Cezar. Pravijo, da ni nikdar storil nikogar nezadovoljnega, nego da se vedno trudi, vsakega zadovoljiti. V vsakem slučaju sem pripravljen, o Cezar, izvesti vsak ukaz, ki mi ga daš glede njega. V Jeruzalemu, indikt 7. v 11. mesecu. Publij Leutul, cesarski namestnik judejski. Proti razločitvi katoliškega zakona je protestiralo 7925 avstrijskih občinskih zastopov. Slaba letina preti v Kini. Kakor e na jugu velika poplava, tako je na severu silna suša. Boje se slabe letine in lakote, ki bi bila lahko povod sovražnega postopanja proti tujcem. STREMLJENJE NEMŠKE ZUNANJE POLITIKE. Nedavno je izšel v Nemčiji 3. snopič znane knjige “Deutsche Politik” izpod peresa A. Gasse; le-ta snopič je posvečen nemški zunanji politiki. Gotovo bode vsakega bravca zanimalo kakšen cilj ima nemška zunanja politika. Kakor pisatelj piše, je cilj iste zedinjenje nemških dežel v veliko nemško državo. Cesar Viljem misli, da je prihodnost Nemčije na morju. O ti bodočnosti — pravi pisatelj — ni mogoče resno govoriti tako dolgo, dokler Nemčija ne doseže svojega cilja na kontinentu. “Najvišji cilj” Nemčije je nadaljevanje nemške kolo-nijalne politike v srednji Evropi in državna organizacija Nemcev izven mej Nemčije. Delovanje v tem prav cu sme se ustaviti samo pred mejami večjih kulturnih narodov kakor so: Rusi, Francozi, Lahi, Skandinavci in Rumunci. Vsi drugi narodi, ki niso sposobni za samostalno državo, ker živijo sredi drugih večjih narodov, so dolžni oddati svoja ozemlja za nadaljnjo evolucijo Nemcev. — Pisatelj obžaluje, da niso Nemci leta 1866. niso mogli k Prusiji priklopiti nemških de lov Češke in Šlezije. Zavolj tega se mora vsaj meje Nemčije popraviti Avstrija je že več nego 1000 let torišče za nemško kolonizacijo in pravica Nemcev do donavskih dežel je bolj utemeljena nego pravica drugih naro dov, držav in dinastij. Bismarck je smatral za neobhodno potrebno ohraniti Avstrijo, toda samo kot nemško državo. Avstrija sedaj gubi svoj nemški značaj. Nemčija je dolžna to preprečiti. Treba je izpremeniti “tro-zvezo” z novo pogodbo Nemčije z A v strijo, po kateri bi Avstrija bila zave* zana ohraniti svoj nemški značaj. Ako Avstrija ne bode hotela take pogodbe sprejeti, mora Nemčija čimpreje izra biti sedanjo notranjo krizo Avstrije in izpremenjeni vseevropski položaj (o-slabljenje Rusije) radi tega, da Avstri jo k taki pogodbi prisili.—V 1. 1848 do 1849 je Avstrijo Rusija rešila, polo-živši k njenim nogam premagano Ogrsko, ali Rusija zato ni dobila plačila. Nemčija pa, ako osvobodi Avstrijo od Ogrov, mora dobiti dobro plačilo. To plačilo bode Nemčiji koristna pogodba z Avstrijo hkrati z operacijo izvršeno na državnem telesu Avstrije Knjiga je svarilni glas na naslov Madžarov in vseh avstrijskih Slovanov. Zanimiva je tudi za Rusijo, ker so poljsko, latišsko ineston.sko ozemlje po trditvi Gasserja tudi le “Zwischen laender” za nemško pleme.” Reforma španskih bojev z biki. Boje biki mislijo Španci v toliko reformirati, da bodo odstranili iz Boja konje, katere razdraženi bik sicer usmrti s svojimi rogovi. Vzdržali se pijače. V vasi Gelter- kindenu pri Bazileji so povišali krčmarji ceno pivu za 5 vinarjev. A vsi prebivalci so se zdržali pijače in prisilili tako krčmarje, da so ceno zopet znižali. NOVA LISTINA O JEZUSU. V knjižnici lazaristov v Rimu so nedavno odkrili listino, ki je velike zgodovinske vrednosti,, ako je pristna. Kakor se poroča, se gre za pismo, ki je je napisal Publij Leutul, prednik Policija Pilata, v svoji lastnosti kot cesarski namestnik v Judeji Cezarju in v kojem se gre za Jezusa Kristusa. Pismo je latinsko in sestavljeno v tistem času, ko je Jezus prvikrat pridigal za ljudstvo. V prevodu slove pismo: “Cesarski namestnik v Judeji Publij Leutul rimskemu Cezarju. Čul sem, o Cezar, da želiš vedeti o krepostnem možu, ki se imenuje Jezus Kristus in ki ga ljudstvo smatra za preroka, za Boga in čegar učenci govore o njem, da je Sin božji, Stvarnik nebes in zemlje. Resnično, Cezar, vsak dan je čuti o tem možu čudovite stvari. Kratko povedano: Mrtve probuja in bolnike ozdravlja. Mož je srednje velikosti, dobrodušnega pogleda, veličastnega dostojanstva, kar se izraža tudi v njegovem licu, tako da imaš gledajoč ga nehote čut, da ga moraš obenem ljubiti in se bati. Njegovi lasje imajo do višine njegovih ušes barvo zrelih laških orehov in od tam do ramen so blesteče svetle barve; posredi glave nosi preko po nazarenskem običaju. Celo je1 gladko, obličje je brez gub in madežev. Brada, iste barve kot lasje, je kodrasta in, ne da bi bila dolga, KAKA BO MODERNA MORNARICA. V znanstvenem in kazinskem društvu na Dunaju je zadnjič predaval poročnik vojne mornarice Wickenhauser o odločilnih epizodah v zadnji pomor* ski vojski. Uvodno-je razpravljal vzrokih rusko-japonske vojske in pre šel nato na vzroke, ki so povzročili ruski poraz. Ni res, da Rusi niso uva zevali pomena pomorske nadvlade grešili so zgolj v tem, da so podcenje vali japonsko moč in začeli vojsko nepopolnimi sredstvi. Roždestven skijeva akcija je največja, kar jih sploh more zaznamovati zgodovina morskih bitk in plovb; ponesrečila se je zato, ker je bil Roždestvenski sam sebi prepuščen, ni mogel pristati v tu jih pristaniščih in je moral vleči seboj velik aparat trenskih in transportnih parnikov. Največjo težavo mu je se veda prizadelo preskrbljevanje s pre mogom. Cušimska bitka je izpadla za Japonce zmagonosno iz dveh vzrokov imeli so izborno izvežbano artilerijo ki je delovala z matematiško preciz nostjo, Togo pa je umel razpostaviti svoje ladije tako, da je bil ves ogenj koncentriran na ruske vodilne ladje Naučili smo se iz teh pomorskih akcij tole: V pomorski bitki odločuje skoro izključno artilerija velikega kalibra. Zato bo treba pomnožiti tonsko vse bino od 10,000 na 19, celo na 20,000. Seve bo treba s tem združiti veliko hitrost in močno oklopje. Treba b ¡zmanjšati vse naprave na ladjah niso zavarovane in neobhodno po trebne. Poveljniški mostovi bodo mo posredi deljena. Pogled je oster in ima moč solnčnega žarka; nikdo mu ne j rali biti odločeni od drugih delov ladj in utrjeni. Ladje bodo mesto m6re trdno gledati v oko. Ce komu kaj oponaša, obuja bojazen, a bržko neha očitati, se zjoče. Dasi je strog, je vendar zopet zelo prijazen in ljubezniv. Pravijo, da ga niso videli smejočega se, a večkrat so ga videli jokajočega. Njegove roke so lepe, istotako njegovi komolci. Vsi smatrajo njegovo zabavo za prijetno in zanimivo. Malokdaj ga je videti v javnosti, a če se kje pokaže, nastopa zelo ponižno. Jako moško se vede. Lep je. Sicer je njegova mati najlepša ženska, ki je bila kdaj videti v tej pokrajini. Ce ga želiš videti, o Cezar, kot si mi etikrat pisal, daj mi vedeti, in takoj ti ga pošljem. Dasi ni nikdar študiral, vendar pozna vse vede; hodi bosonog in gologlav. Mnogi se smejejo, če ga vidijo ">d daleč, a bržko so v njegovi bližini, se tresejo in ga občudujejo obenem. Pravijo, da niso v tej pokrajini še nik-lar videli tacega moža. Hebrejci trde, la se niso, še nikdar udeležili pouka kakor je njegov. Mnogi izmed njil(i Rodbinska drama. Radi prepira z možem je v Toplibah na Češkem 28 stara kočijaževa žena Terezija let Vrana zadavila svoje tri speče otroke stare 2, 7 in n let in se potem obesila. Samomor celega naroda. V okolici izvirov rek Omoloj in Opoj je poginila nekemu ondotnemu plemenu vsled neke epidemične bolezni vsa domača živina. Zato se je cel rod končal. Vsak družinski oče je pomoril najprej po vrsti svojce lin naposled še sebe. igkrat pobegnila od moža. V nekem časopisu v Hamburgu priobčuje neki Klein sledeče: “Opominjam vsakega, da moji ženi, ki je že. I9krat pobegnila, nihče nič ne posodi niti ne veruje.” Morda bo ta ženska še praznovala 2$ti jubilej svojih begov. ' Novo sredstvo proti jetiki? Iz Londona poročajo: V neki londonski bolnišnici so poskušali novo sredstvo proti jetiki “Opsonin”. Pravijo, da so se poiskusi prav dobro obnesli. Treba j'e pač počakati nadaljnih vesti, v koliko bo mogoče zdravljenje s tem sredstvom. Knez—berač. Iz Peterburga poročajo: Knez Lukovski, ki ima mnogo-brojne visokočislane in bogate sorodnike po Rusiji, je bil te dni aretiran vsled beračenja iz navade in poslan po odgonu iz Peterburga. Vsa zadeva vzbuja veliko pozornost. Delo norca. V Mošlni pri Poznanju ie bil te dni prijet umobolni posestnik Ogrodqvski, ki ¡e ponor' izkopaval ¡.o pokopališčih mrliče in jim ležal glave. Te je novi v živinski hlev in 'am zaprisegal z njimi živino, da bi jo po neki vraži obvaroval kužnih bole; ni. Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, III. Na vsaki stekleničijo maša varnostna znamka “sidro”. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P. Ad. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York. morem $ KAŠE SLOVENSKE GOSPODUJE VEDO da 80 pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava že nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekaje-aim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano cista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway. Joliet, Iti. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, lil. --♦OO*--- ostiliiieai*.... G Kralj Edvard se preveč debeli. Odkar je angleški kralj nezmožen, da bi se sprehajal, postaja tako debel, da je pričelo zdravnike skrbeti, kako bi ustavili nenadno debelost. Svetovali so mu torej, naj prične jahati; v resnici zasede kralj Edvard konja vsako jutro in odide na sprehod v spremstvu princa Waleškega. To mu vsaj deloma zastavlja debelost. Portugalska kraljica—častni doktor. Portugalska kraljica Amalija se že nekaj let stalno bavi z negovanjem bol nikov in je obiskavala pred nekaj meseci tudi tečaj za negovanje bolnikov. Zato je medicinska fakulteta v Lisa-bonu počastila z diplomo častnega doktorja in jo izvolila za častno predsednico mednarodnega zdravniškega kongresa, ki se je vršii v Lisaboni 19. maja. Ladje oklopnjače v starih časih. V starih časih šo Grki in Rimljani utrjevali svoje ladije z debelimi kož:) ni. Tako tudi Normani in Saraceni v srednjem veku, a Saraceni so leta 1191. svoje ladje obdajali tudi s svincem. Pozneje so jih v tem posnemali tudi drugi narodi. Seveda v onih časih ni bilo še topov. Prvo ladjo, oklopljeno z železom, so zgradili 1. 1585. Nizozemci v Antverpenu, da bi ž njo prodrli redove španskih vojnih ladij, ki so tedaj oblegale mesto. No, na nesrečo je ladja prišla v španske roke. Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu. TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123. DR. STRUZINSKY, 809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ODPRTO YSAKI ČAS. Velika prodajalna krasnega blaga. Zlati ženitovanjske prstani. Raznih vrst in velikosti. Ta prodajalna je ena največjih v kateri si zamorete kupiti zlatnino po najnižji ceni. Vse blago je jamčeno. ROBT P. KIEP ZLATAR, 207 N. Chicago St. JOLIET Tti6 Joliet jtaUonal Ban Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik, Na voglu Chicago in Clinton ulic *9í8$ S. HONET, KROJAČ, 918 Chicago Street, Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj nižje ceni. dvoj nega dna morale dobiti trojno, da se zmanjša nevarnost eksplozij vsled torpednih strelov in min. Takozvane ostroge pri ladjah ne bo več treba, ker pogrezanje ladij, ki si ne pridejo v bitki več blizo, ne pride več v poštev. Posebno so se v zadnji vojski tudi izkazale torpedovke, ki nasprotnika utrudijo, oslabijo in ga pri plovbi zavirajo. Zelo važen je postal drug faktor. Obveščevanje s pomočjo brezžičnega brzojava. Seveda mora biti z dobrim materijalom združena temeljita izobrazba moštva v vseh strokah, posebno v topničarstvu. Za avstrijske razmere je najbolj važno dejstvo, da se moderno brodovje ne sme omejiti 7golj na defenzivo. Tudi nauk. da bodi moderna ladja velika, se mora čimpreje vpoštevati: pri avstrijski mornarici se niso ,prekoračili 10,000 ton. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. O' morilcu avstrijske cesarice. “Pall Mali Gazette” piše o morilcu avstrijske cesarice Elizabete, da je še vedno zloben in nevaren. Lucheui je naravnost nepoboljšljiv in zato divja zver. Nedavno je poizkusil umoriti ravnatelja kaznilnice. Iz škatlje za sardine je napravil nekako bodalce. Ko je pregledoval ravnatelj ječe, je skočil Lucheni nanj in ga hotel zabosti. Neki paznik je potegnil Luchenija proč. Luchenija so obsodili v iodnevni podzemeljski zapor. Ko je dostal kazen in so ga odvedli v njegovo navadno ječo, je rekel: “Zdaj je dobro. Zdelo se mi je, da sem pij^n.” Lucheni je zdaj star 26 let. Črne mravlje—delikatesa. Neki učenjak, ki je potoval po Guatemali v Južni Ameriki, pripoveduje, da je na svojem potovanju prišel do posestva. Gospodinja ga je ljubeznjivo sprejela in ga pogostila s trdo kuhanimi jajci. Jajca so bila olupljena in nagosto posuta z velikimi črnimi mravljami. Učenjak je misli, da so živalice prišle na jed vsled zanemarjenosti gospodinje in jih začne odstranjevati. Kar plane gospodinja užaljena pokoncu in mu ogorčeno očita nehvaležnost. Črne mravlje so v Guatemali ena najdražjih delikates in gospodinjo je stalo mnogo truda, predno jih je dobila in ponudila gostu. Učenjak si ni mogel drugače pomagati, kot da je gospodinji ponudil jed in ji voščil k slastnemu obedu dober tek. vina 1 proda] Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slit o\ ko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Cal. Pozlačena nra za $3.98 še nikoli ni bila ponujana. Mi vam pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato uro z dvema pokrovama, z gornjim navijakom in z nafinejšem ko-esom, C. O. D. le za $3.98 in expresne stroške. Jamcena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-Kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj in pošljemo vse po pošti ne da bi vas kaj stalo. Eno uro dobite zastouj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško alt žensko uro. M.Rech & Co., Jewelers, Dept. 183 Chicago, III John Stefanič na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno svežfe pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali Stone City Buffet GEO. BAJT,, lastnik. 107 Ruby Street. N. W. Phone 4391 Pozor Slovani! Pridite na veliko razprodajo raznih olMza moške, devljev.klolmkov, srajc ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas, po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete,da naše blago je fino i prav poceni. Rojaki svoji k svojim! V obilen obisk se priporoča FRANK JURIČIČ 920 N. Chicago st. Joliet, III. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O»» Slovencem in Hrvatom v Jolietu in po vseh Združenih državah naznanjam, da imam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu. Ce želite kupiti dobro loto oglasite se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g. Ig. Česniku, R. F. D. No. 5. Phone 183 R. N. W. C. E. ANTRAM, lastnik. 205 Barber Bldg. JOLIET, ILL. aaaAAAaaaaaaaaaaaaa▲▲▲▲▲▲ ” 5c. Posebnost so nase “Tite U, S,” lOc. in ‘‘MeerscHf Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls. Prvi slovensko - hrvaški “DOM” v” Rockdale, 111. Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobro došli. Valentin Fajnik, lastnik. Chicago Phone4653. USTANOVLJENA 1871. OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik ■Mimumunimmi MAUSAR BROS.. 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom N. W. TELEFON ŠTEV. I2B7. P+0+ty*0+0+0+0+0+0+040+0+0+0+0+0+0+040+0+0+<>+'>+Z>+0+ ©♦ §) 3— i__________________S s K. S. K. JEDNOTA Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik:.............Mihael Skebe, Box R„ Collinwood, Ohio. II. Podpredsednik:............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:..................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. II. Tajnik:,..............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:...............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:...........Rev. John Plevnik, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Jos. Sitar, 80s N. Chicago St., Joliet, 111. FINANČNI ODBOR: Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. PRIZIVNI ODBOR: Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, lil. Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111. Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. PROŠNJA ZA SPREJEM. Novoustanovljeno društvo sv. Barbare, v Kaylor, Armstrong County, Pa., prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena članov: Alojzij Zupančič, roj 1888, Ignacij Cvitko, roj 1885, Franc Hren, roj 1885, Janez Jakše, roj 1885, Janez Miklavčič, roj 1884, Matija Reselj, roj 1882, Jožef Zupančič, roj 1882, Janez Gorenčič, roj 1880, Jožef Juršič, roj 1880, Leopold Močnik, roj 1879, Jožef Vrbovšek, roj 1879, Jožef Bratkovič, roj 1878, Franc Ster-žišar, roj 1877, Janez Kozjek, roj 1876, Jakob Faraoni, roj 1875, Franc Recelj, roj 1875, Janez Recelj, roj 1874, ( Matija Dudžik, roj 1873, Mihael Sugel, roj 1872, Jožef Stupar, roj 1871, Mihael Repovš, roj 1870, Oroslay Volavšek, roj 1870, Matevž Artač, roj 1868, Janez Jelovčan, roj 1867, Janez Brine, roj 1865, Matija Starešinič, roj 1865, Franc Zalokar, roj 1864. Dr. št. 27 članov. PRISTOPILI ČLANI: Iv društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 9872 Jožef Erčul, roj 1887, 9873 Franc Zajc, roj 1883, spr. 2. julija 1906. Dr. št. 190 članov. K društvu sv. Jožefa 16, Virgina, Minit., 9874 Janez Debenc, roj 1872, spr. 2. julija 1906. Dr. št. 174 članov. K društvu sv. Janeza Krst: 20, Iromvood, Midi., 9875 Jurij Križmanič, roj 1870, spr. 2. julija 1906. Dr. št. 41 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 9876 Anton Grgurič, roj 1888, 9877 Rudolf Fugina, roj 1887, spr. 2. julija 1906. Dr. št. 333 članov. K društvu Jezus Dober Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 9878 Nikolaj Klepec, roj 1882, 9879 Jožef Požek, roj 1870, spr. 2. julija 1906. Dr. št. 53 članov. PRESTOPILI ČLANI: Od društva sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 8677 Janez Omahen, 29. jun. 1906. I. dr. št. 12 članv. II. dr. št. 135 članov. SUSPENDOVANI ČLANI: Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 8363 Peter Koprivec, 25. junija 1906. Dr. št. 187 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 4033 Jožef Drganc, 30. junija 1906. Dr. št. 103 člane. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3711 Peter Rom, 27. junija 1906, Dr. št. 331 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9282 Janez Modic, 3844 Jožef Petelin, 7065 Jakob Keržan, 9093 Anton Rus, 4571 Franc Adamič, 7604 Jožef Peklenk, 4476 Janez Šajn, 9094 Matija Prijatelj, 2848 Martin Krašovec, 18. juhija 1906. Dr. št. 126 članov. Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 7358 Anton Serbelj, 22. junija 1906. Dr. št. 32 članov. ODSTOPILI ČLANI: Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 7993 Jurij Ciberlin, 25. junija 1906. Dr. št. 78 članov. IZLOČENI ČLANI: Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 8504 Janez Reba, 27. junija 1906. Dr. št 331 članov. PRISTOPILE ČLANICE: K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 2782 Frančiška Cevin, roj 1887, 2783 Angela Banovec, roj 1883, spr. 2. julija 1906. Dr. št. 59 članic. K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 2784 Suzana Simonič, roj 1888, 2783 Frančiška Križmanič, roj 1876, spr. 2. julija 1906. Dr. št. 19 članic. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 2786 Katarina Čop, roj 1884, spr. 2. julija 1906. Dr. št. 100 članic. K društvu Jezus Dober Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 2787 Barbara Milek, roj 1878, spr. 2. julija 1906. Dr. št. 12 članic. K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2788 Ana Vidonič, roj 1863, spr. 2. jul. 1906. Dr. št. 61 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE: Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1673 Marija Rom, 27. julija 1906. Dr. št. 99 članic. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote, Golobitsh Bldg., Joliet, Illinois. J>0*004{M0^040*04ol>i*o prebavljanje, 1 kobro zdravje. IV_točiii živci. Vioèiie mišice. Dolg-o življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni. POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznili in varjenih pijač. Dobite je 'v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špeeijalitetah: Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. Denarje v staro domovino pošiljamo za I 20.50 ......... 100 kron, za S 40.90 ......... 200 kron, za I 204.00 ........ 1000 kron, za $1020.75 ........ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarja nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovaneai pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naroda) 109’ Greenwich Street, New York. 6104 St. Clair a v., Cleveland, Ohio. Herbst&Sin i Pogrebnik in t ^J^Jndzaj^ Chicago Phone 562... .Northwestern 861 Res. Chicago Phone 1373 IOŠ* Jefferson !St. JOLIET, ILL. ISP” Govorimo po nemih o. Odporto po dnevi in po noči. Pasdertz & Terlip & i 100 Broadway, Joliet, III. kjer se teči vedno sveže pivo in druge izvrstne pijače ter prodajajo lepo dišeče smodke. Rojakom se priporočala v obilen poset. C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpred* W. G. Wilcox, kasir. Citizens’ National Bam Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. SEDAJ SE VAM PONUJA lepa prilika AKO ŽELITE KUPITI FARMO Na prodaj imam več KRASNIH FARM v Missouri, katere obstoje iz 40 do 160 oralov v enem kosu zemlje. Cena od $7 do $18 za acre. Delam vsa notarska dela (Notary Public) ter sem izkušen tolmač. Oglasite se pri meni če kaj takega potrebujete. Vsem rojakom se toplo priporočam Anton Težak 615 N. Chicago St., Chicago Phone 2204. JOLIET, IL L R O Bertnik. L. B. Bertnik BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODR. Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY. 10 centov. 5 ceutov 403 Cass St., nadstr s.JOLIET. E.WunderUcIi Granite Go. 804-806-808N. Hickory Si. ..Joliet, III. Velika zaloga spomenikov * >■ Xfl- « PS > © PS © w I—l QC PS © s m « Naše polružnice so: v Chicagu Betha-ia and Resurrection Cemetery blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. Phone 1872 N. W. Phone 499 Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih odzua-kov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log na zahtevanje zastoui. Pozor rojaki! Anton Terdič, Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET. Vas vseh ulj ud no vabi, da ga pogostoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače dobro vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. tSTrodajam tudi premog po prav nizki ceni. N. W. Phone 825. urT ZASTONJ Krasna ura z zgornjim navijakom in dobrim ameriškim kolesoviem, pokrov je jainčeu, da ne očmi, Ura je podobna uri vredni $50, ter drži čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c vsak Naročite 24 kosov zlatnine kakor . — -— hitro je mogoče in ko isto prodate in nam pošljete $2.40 aobili bodete po pošti vam poslano krasno uro za*touj. NATIONAL JEWELRY COMPANY, Dept. 47, Chicago, 111. « VSAK ROJAK naj ta oglas vsaj enkrat prebere in pomisli ali je resnica, kar govorim, ali ne. ČVTžLJ BRATE! Nekateri trgovci plačajo na tisoče dolarjev za oglase na leto, potem se prav lahko izprevidi, da jim dobre pijače ni mogoče tako poceni prodajati kot pravijo, ker njih same bi več stala. Jaz Anton Horwat in A. Hibanc ki imava že večletne izkušnje za izdelovanje raznih pijač iz rožnih korenin, izdelujeva najboljšo in najkrepkejšo pijačo za rojake in to je: Dalmatinski grenčec (DALMATIA BITTERS) Rojakom posebno priporočam Champaigne Wine delano iz najboljšega grozdja mešanega s koreninami starokrajskih rož. Prodajam tudi res pravi, iz čistih grozdnih tropin kuhani tropinovec, ki za pristnost istega lahko jamčim. Izdelujem tudi ameriško zdravilno grenko vino, o katerem lahko trdim; da ima ravno toliko ali več zdravil v sebi, kakor katerokoli drugo najbolj poznano v tej deželi. Obenem naznanjam, da imam veliko zalogo avstrijskih viržink, ki jih izdelujejo slovenska dekleta, in tudi drugih različnih smodk. i*jNTo;N horwat, (Nadaljevanje s 6. strani). Cigar Manufacturer, Rectifier and Wholesale Liquor Dealer. 600 N. Chicago St. Joliet, 111. Vprašajte svoj ega mesarja za Ailerieve imaCe Mase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midivife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. ! PREMOG TRD IN MEHEK, TER Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je : 22 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800,000 kron. kok in drva ! ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denar m j: vrste po vsem Slovenskem. 1 o< 1( Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej ¡tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti i dene izgt he. To ri”poznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo« letnih otrok in varovancev !e v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno vareH denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno _ varnost za vaš denar. Stefan Kukar, ♦ i I Mestna hranilnica ljubljanska posluje t stoji palači y Premotili ulicah X N. W. Telefon 348 in 1479. | ?♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦ Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER, MIHOČEMOTVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Mas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiS Lumbb uglasi se pri nas, in oglej si na3o zalogo! Mi te bomo zadovoljili id tl prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. M. F. LOUGHRAN, Loughran Bldg. JOLIET, ILL. Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juie denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 Sl*. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, 0. 5c«X)CX)0CXXX)000CXK>00C^^100€»r50COG>0< SYT-A-RIILO ! rtOCX)OOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOO Jouet, ill. FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Scott and Clay Sts. Oba telet. 26. voril.. .poskusili bi lahko. Vsaj tolažilo bi bolnico. Bogu je vse mogoče.” “Ne, ne more več živeti!” je zdihovala starka. - “Če'bi Bog vzel vsaj mene mesto nje!...” In bolestno stokanje se je ponovilo s tako silo, da ie izgubila zavest. Bolničin soprog si je zakril obraz in planil iz sobe. Prvi, ki ga je srečal v koridoru, je bil šestletni deček, ki je v polni sapi podil malo dekletce. “Ali naj peljem otroke k milostljivi?” je vprašala pestunja. “Ne, jih noče videti; to jo spravi v slabo voljo”. Deček je postal za trenotek, gledal pazno svojemu očetu v obraz, a se nato obrnil na peti in stekel veselo naprej. “Moj konjiček je! Glej no, papa!” Med tem pa je sedela v drugi sobi ob bolničini postelji njena sestrična in jo skušala premeteno pripraviti na smrt. Pri oknu je mešal zdravnik neko pijačo. Bolnica je sedela v postelji v beli ponočni obleki, obložena z blazinami in gledala tiho svojo sestrično. Nakrat jo pretrga z besedami: “Oh, ljuba moja, nikar se ne tru-* dite spraviti me, ne delajte z menoj kot z otrokom. Jaz sem kristjana, jaz vem vse. Vem, da ne bom dolgo več živela... vem, da bi bila v Italiji, če me bi bil mož preje poslušal, in morebiti, ne, gotovo bi bila sedaj zdrava, vsi so mu to rekli. A kaj je sedaj storiti? Bogu .se je tako do-padlo. Mi vsi smo veliki grešniki, vem to .. . toda v milost božjo zaupam ... vse bo odpustil... mora vse odpustiti. Samo sebe skušam izprašati... Veliko grehov imam na vesti, ljuba moja... a sem tudi veliko trpela! Skušala sem potrpežljivo prenašati svoje gorje...” "Ali naj pokličemo duhovnika, draga moja?” poseže vmes sestrična. "Tudi lažje Vam bode, ko bodete vsem odpustili..,” Bolnica pokima z glavo. “Oh Bog, odpusti mi!” je šepetala. Sestrična je šla venkaj in migala duhovniku ter rekla s solzami v očeh proti soprogu: “Angel je to!” Soprog je jokal, duhovnik pa šel v sobo. Starka je bila še vedno v prvi nezavesti in globoka tišina je vladala v prvi sobi. Črez pet minut je prišel duhovnik nazaj, zravnal gube svoje obleke in popravil lase, “Bog bodi hvaljen!” je dejal, "gospa je sedaj mirnejša, rada bi Vas videla.” Soprog in sestrična sta šla k njej. Bolnica je tiho jokala in uprla svoj vpogled na razpelo. “Srečo ti želim, ljuba moja!” je t|jejal soprog. "Hvala! Kako lahko mi je sedaj! Kako nepopisno prijetno čuvstvo me obhaja!” in lahek smehljaj ji je krožil okoli usten. “Kako je vendar Bog milostljiv! Ni res? Milostljiv in vsemogočen!” in zopet je vprla svoje solzne oči v razpelo in goreče molila. Naenkrat se ji je zdelo,, da se je nečesa domislila. Pomigala je soprogu. “Nikoli mi nočeš storiti, za kar te prosim”, je dejala s slabim, jecljavim glasom. Soprog je stegnil vrat in vdano poslušal. “Kaj ljuba moja?” “Kolikokrat sem ti rekla, da ti zdravniki nič ne vedo! Imamo preprostega zdravila.. .prečastiti mi je pravil o tem. . .neki rokodelec je tu nekje.. .pošlji ponj...” "Po ko-'ga?” “Moj Bog! Ne razume!” Bolnica je nagrbila čelo in zamižala. Zdravnik se ji je približal in prijel za roko. Žila ji je bila siabeje. Pomignil je soprogu. Bolnica je to zapazila in gledala prestrašeno. Sestrična se je obrnila proč in jokala. “Ne jokaj, sebe in mene trpinčiš”, je dejala bolnica, “to mi vgrabi zadnjo trohico miru.” "Ti si angel” je zaklicala sestrična ter ji poljubila roko. “Ne, tu me poljubi...le mrtvim poljubljamo roke...” Še isti dan je bolnica preminila in ležala na mrtvaškem odru v sprejemni sobi velike hiše. V ti veliki izbi, dobro zaprti sobi, je sedel dijakon in bral enolično Davidove psalme. Visoki srebrni svečniki so razprostirali svetlo, grozno luč voščenih sveč po bledem, čistem čelu mrličevem^po težkih, voščenobledih rokah, na trde gube mrtvaškega prta, ki se je pri kolenih in prstih visoko vzdigoval. Dijakon je mirno bral dalje svoje psalme, čudno so doneli in se porazgubljali glasovi v -veliki, tihi sobi. Sempatja je bilo čuti iz daljne sobe otroške glasove in otroški ropot. “Svoj obraz zakrivaš in ljudje se begajo” se je glasil psalm. "Ti pokličeš duha nazaj, in ljudje mrjo in se spremene v prah. Ti jim pošlješ svojega duha in zopet vstanejo, in obličje zemlje je oživljeno. Gospod bodi hvaljen na veke!” Mrličev obraz je bil oster in veličasten. Nič se ni ganilo, niti na mrzlem čelu, niti na trdo stisnjenih ustnicah. Bila je je sama pazljivost. Ali je sedaj razumela te besede? Mesec pozneje se je dvigala nad grobom pokojnice mramornata kapela. Na grobu voznikovem ni bilo še nobenega kamena; le zelena trava je krila grobljo, ki je bila edino znamenje prošlega življenja človeškega. “To ni lepo od tebe,- Sergijuša”, je dejala nekega dne kuharica iz postaje, “da ne kupiš Fedorju kamena. Preje je bila zima, a zakaj sedaj ne držiš besede? Bil je že enkrat pri tebi, da bi ga zahteval od tebe, če mu ga ne kupiš, te zadavi.” "Ali ga morebiti nočem?” je odvrnil Sergij. “Kupil bom kamen, kakor sem obljubil.. .takega za eden in pol rublja.. .tega nisem pozabil, a pripraviti si ga je treba. Kakor hitro bom imel priliko iti v mesto, pa ga kupim.” “Vsaj kak križ bi mu bil postavil!” je vpil star kočijaž. "Da, da, to ni lepo.. . črevlje pa nošiš ..." “Kje pa naj dobim križ? Iz polena ga ne morem narediti!” “Kaj govoriš tu od polena? Vzemi sekiro in idi v hosto in si ga iztesaj. Mala jelka je zato jako dobra. Pojdi precej Ne pustite se goljufati, da bi svojo uro dali v popravo KOPITARJU ampak oglasite se pri nas, ker mi smo že od mlada izurjeni urarii, ter delamo to stvar sami, za prav mai denar. Prodajamo tudi razno zlatnino po nizki ceni. Ako kupujete pri nas si nrihranite denar. POPRAVLJAMO ure. stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to stioko spadajoča dela po najnizjih cenah, naše dob vam jamčimo. H®“Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. B. BERKOWITZ, 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. VSI NARODI V AMERIKI POZNAJO IN HVALIJO DR. LEONARDA LANDESA kot najveojega dobrotnika trpečega človeštva. Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil preranč smrti. Dr Landes je v New Yorku obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dispen-zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na univerzi. Ni Človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh. Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjast škro-fuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni pa pelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil. Zdravniški svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino. Dr. Leonard Landes je najznamenitojši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči. Specialist za vse tajne možke in ženske bolezni nobeden zdravnik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so nas morda le še pokvarili, priporočomo žam, da se obrnete na doktorja leonarda Landesa kater; je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov; DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York. N. Y. Uradne vre so ob delavnikih ob 8. zjutraj do zve čer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne. zgodaj in ti ni treba dati čuvaju žganja. Pred par dnevi sem zlomil pri vozu ročnico; posekal sem drevesce in si napravil novo...in nihče ni vprašal po tem.” 'Prihodnjo jutro, še predno se je začelo daniti, je vzel Sergij svojo sekiro in šel v gozd. Bila je rosa in razprostirala se je črez vse medla in nesvetla odeja, katero še niso prodrli solnčni žarki. Na vzhodu je bilo malo svet-leje, in medla luč je odsevala z neba, na katerem so blodili mali oblački. Nič se ni ganilo, nobena bilka na tleh, nobeno peresce na visokih vejah dreva. Le fofotanje ptičev v vrhovih dreves ali malo šumljanje na tleh je sempatja kršilo gozdno tišino. Nakrat poseben, drugačen glas...ki je utihnil na robu gozda. Zoj^et ga je bilo čuti in zopet se je ponavljal v enakih odmerili; prihajal je izpod nog enega izmed nepremičnih dreves. Neki vrh je zatrepetal in njegovo bujno perje si je nekaj šepetalo; senica, ki je sedela na svoji vejici je žvrgolela, zletela dvakrat semintja ter se majaje z repkom usedla na drugo drevo. Sekira je pela vedno bolj zamolklo ob drevesni korenini, bele trske so frčale po rosni travi, in lahko pokanje je bilo čuti za vsakim udarcem. Drevo se je streslo, nagnilo, a se zopet zravnalo ter prestrašeno zibalo na svojih koreninah. Trenutek pozneje je bilo vse tiho; drevo se je nagnilo znova in deblo je zopet zastokalo in zahreščalo ter lomeč si svoje veje padlo po dolgem na vlažno zemljo... Penica je žvrgolela in letela v daljavo. Vejica se je otresla, ob katero je zadela s svojimi peroti ter padla z vsem svojim perjem na tla ter obležala. Mirni vrhovi dreves so moleli ponosnejše v novo, prosto nebo. Prvi žarki so prodrli skozi prosojno oblačje, se zasvetili na nebu ter raz! svetili zemljo in daljavo. Megla se je začela valovaje dvigati iz dolin, rosa se je lesketala in svetila v temnozeleni travi in mali beli oblački so hiteli po modrem nebesnem oboku. Ptiči so frfotali v goščavju in žvrgoleli v sreči, kakor da bi bili pijani radosti. Sočno peresje si je šepetalo vesele, mirne skrivnosti, in veje živih dreves so šumele hitro in svečano nad mrtvim drevesom, ki je ležalo na zemlji... Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Roiakom se toplo priporočam._________ Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Svetogorski čaj za pljuča zdravi čudovito: Plučnice, na duho tervse bolest dihala. Cena navod-dom 50c in $1. Plača, se vnaprej Pilse Cent. Laboratory,430 W. 18 s*. Chicago. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 (litij po zelo znižani ceni. ill Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander liaras j? JlmL Chicago telef. 2794 JL^N. W. teief. 927 122 Jefferson Street:::::J0LIET. ILL Meegan & Eder, KOSITrTrJA, OlOVARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI. Delata tudi raznovrstno. un.go v t& otroko spadajoče delo. Nizke cene. 131 S. Bluff St., JOLSET, i LL-, N. W. Phone 700. German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, iDclaVSka 122 N. BluffSt. JOLIET,ILL. i . agentura. Jacob Pleše MESNICA. 911 North Scott Street. JOLIET, ILLINOIS. Ako potrebujete delavcev ali delavk oglasite se pri uas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra, plača. M. PHILBIN 515 CASS STREET Chi.Phone 3932 N. W 5 Stanovanje Chi. Phone 3541. rc••■■■............................... !-~w'-- •■'irr*. *,v-r .■••» - ■» • /•/ 1 iji l 'jjMiii >n1 n i _ 'j n » lim u n) AMËftiKÀNSKi SLOVENEC, 8. JULIJA 1906. ] Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slo- { i venske Katoliške Jednote. Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-lietu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej j zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., pred- | log delegata Martina Kremesec.) j 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Anton Gregorich, 5 W. 22d Place, tajnik, Louis Duller, 26 W. 23d Place; delegat: Jos. Zajc, 1307 S. Trumbull ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Mesecu v Narodni dvorani, cor. 18th St. in Centre ave. t. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 N. Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st.; delegat: George Stonič, 813 N. Chicago st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jažefa. 3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: Stefan Stanfel, 1001 N. Chicago st.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Anton Nemanič, 915 N. Scott st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jožefa ob 1. pop. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Žnidaršič, Box 804; tajnik: John Zobec, Box 1163; delegat; Frank Sveiger, Box 835; vsi v Soudan. Minn. 5. Društvo sv. Družine, La Sal3e, 111, Predsednik; Frank Mišjak, 342 4th st.; tajnik: Matt Urbanija, 336 3d st.; delegat : Antton Zupančič, 1116 3d st. Redne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni divorani. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Fran Bojc, 222 Messa ave.; tajnik: Math Novak, 316 Park st.; delegat: Math Majer, 316 Park st. 8. Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Josip Kuhar, 207 Bridge st.; delegat: John Cimerman, 1314 Center st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. *10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsednik: John Štefanič, Box 371, I yons, Iowa; tajnik in delegat: John Tancik, Box 864, Lyons, Iawo. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu na 609 Pearl st. , 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Louis Rudman, tajnik Frank Mrva, Box 262; delegat: Alfons Hessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. v Praprotnikovi dvorani. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Josip Kmet, Box 193; tajnik: Josip Dečman, Box 359; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Mart. Muhič. 13. Društvo sv. Janeza Krst.; Biwa-bik, Minn. Predsednik: Josip Eglach, Box 163; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat: Frank Nose, Box 77. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v Westeern Hall-u ob 9 zj. 14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Fr. Ambrožič, 110 E. Park st.; tajnik: John Kanda, Meaderville, Mont.; delegat: John W. Petritz, Box 98, Meaderville, Mont. Seje se vrše prvi in tretji četrtek v mesecu na 110 E. Park st. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, II Prospect st.; delegat: Vil. Tomec, 54 Villa st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsburgu. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minnesota. Predsednik in delegat: Fr. Trampuš, Box 306; Tajnik: Jure 3ha!z, 195. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecuob 10 dopoldne v Franc Tram-push dvorani, Chestnut St. 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planošek, tajnik: John Eržen; delegat: F. Blekač. Mesečna- seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: John Jur-ajevčič, 110 Bonie st.; tajnik: Pet. Wardjan, Box 496, Ironwood, Mich.; ■delegat: Fr. Smole, Box 464. Iron-wood, Mich. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: John Markovič, Box 113; tajnik: John Demšar, Box 162; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani John Dolenca. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Fr. Spendal, Box 235; tajnik: Mihael Hočevar, Box 70-; delegat: Alois Šuštaršič, Box 70. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Jožef Horetovi dvorani v Wheeling Creek, Ohio. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Presednik: Frank Dremel; tajnik in delegat: Fr. Keržič. Oba v Hargrove, Ala. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Hargrove Ala. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik; Anton Grdina, 1792 St. Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 1677 St. Clair st.; delegat: John Grdina, 1757 St. Clair st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida. 28. Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Stef. Stanfel, 1001 N. Chicago st.; tajnik: Mih. Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Mich. Klobučar, 115 7th t.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 119 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Wilmersovi dvorani. 32. Društvo Jezus Dober Pastir. En-nmclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. S3. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Ignac Glač, 4141 2d ave.; tajnik: Nikolaj Gerdun, 5225 Butlor st.2d f]’r; delegat: Jos. Pav-lakovič. 70 Kitanning Pik, Sharpsburg. Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti. 88. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City. Kans. Predsednik: Peter Ma- jerle, 319 Barnett ave.; tajnik: Nick Gustin, 422 N. 4th st.; delegat: Peter Sterk, 726 Lyons ave. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v sv. Antona dvorani. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North st.; tajnik: John Povše, 123 Pine st.; delegat: John Pakiž, Peerless Hotel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 doD. v Central Hall. 41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: J. Nachtigall; tajnik: John Jevnikar; delegat Joseph Lokar, 4828 Blackberry st. 42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark Kofalt; tajnik: Jos. A. Pibernik, 247 S. Front st.; delegat : Geo. Gršič, 217 Calumet st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek v mesecu. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin; tajnik ih delegat: Michael J. Krakar, obeh naslov: 501 E. 3d st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v dvorani sv. Petra in Pavla. 44. Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Fr. Medosh; tajnik: Anton Skala, 9627 ave. M; delegat: Geo. Laich, 168 95th st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Egemain Hall-u. 45. Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John A. Schneller; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: John Sašek, Box 160. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 442 E. 86th st.; tajnik: Michael Zobec, 439 E. 9th st.; delegat: Alojz Avsenik, 109 Greenwich st. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v Hotel Vienna, na 98—2d ave. v New Yorku. 47. Društvo sv. Alojzija Chicago. 111. Predsednik: John Petrič, 11816 Emerald ave.; tajnik: John Starc. 1223 Albany ave. ; delegat : Martin Kremesec, 503 W 18th Place. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v r- pseeu v 4. nadstropju češko-slovenske dvorane Da 18 cesti blizu La flin st. 49. Društvo Jezus Dober Pasti,r Sharnsburg, Pa. Predsednik: Josip Rudman, 5169 Butler st; tajnik: Geo. Veselič, 4808 Blackberry st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th st., Pittsburg, Pa. Mešene seja vsako četrto nedeljo vmesecu v slovenski cerkveni dvorani. 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Math Muc, 1042 E. Ohio st.; tajnik: Fr. Malič, 271 High st.; delegat Marko Ostronič, 92 Villa st. Besečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu 51. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron- Mountain, Mich. Predsednik: Jos- Grosnik ; tajnik in delegat : Jakob Schwei, 508 Grand Blvd, Mesečno seja vsako psvo nedeljo v mesecu. 52. Društvo sv. Aloiziia, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 711 Warman Ave.; tajnik: Louis Fon, 734 Worman Ave.; delegat: Franc Radež, 737 Haugh St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu na 717 Warman ave., v Frank Pischatt’s Hall, ob 1. uri. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Frank Petkovšek, 714 Market st.; tajnik: Frank Barle, 1424 McAlister ave. ; delegat : Frank Opeka, Box 477. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Mirin. Predsednik: Fr. First, Box 147; tajnik: Mart Zallar, Box Ï47; delegat: Vinpo Jezernik, Box 464. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Josip Cesnik, Box 93; tajnik: Martin Krašoves, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani “Hrvatski dom.” 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: M. Starc; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut st. ; delegat : John Keržan. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: A. Burgar, 97 St. Mark Pl.; New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Cešark, 59 Union ave.; Brooklyn, N. Y.; delegat: A_nt. Podgornik, 94 Scholes st., Brooklyn, N. Y. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v prostorih Karla Lorenz, Cor. Harrison ave. & Garry st., Brooklyn, N. Y. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa. ; delegat : Math Breznik, Box 104, Irwin R. F. D. No. 2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani 59. Društvo sv, Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik : John Trampssh, Box 348; tajnik: John Muvem, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na. Til. Predsednik : Jos. Oražen, Box 86; tajnik: Jožef Blatnik; delegat: Martin Pirman, Box 62. 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela; Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako thetjo nedeljov mesecu v Timblins dvorani. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, Til. Predsednik : Frank Drašler, Box 90; tajnik: Geo. Šuštaršič, Box 20; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu. 63. Društvo Vitezov sv. Lovrenca. Cleveland, Ohio. Predsednik: And. Slak, 3579 S2d st., N. E.; tajnik: John Šušteršič, 3579 82d st., N. E.; delegat: I Ant. Marinčič, 8101 Aetna road, S. E j Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani. J 64. Društvo sv. Jurija. Etna. Pa. j Predsednik : George Novak, 42 R.R. st. : j tajnik in delegat: Mart. Radosh, 42 j R. R. št. Mesečna seja vsako drugo j nedeljo v mesecu v kranjski cerkveni I dvorani. j 65. Društvo sv. Janeza Evang., Mil-jwaukee, Wis. Predsednik: Tgnac Kuš-I Han, 156 Reed st.: tajnik: Fr. Kolenc, j 283 Reed st.; delegat: Albin Glojek, i 160 Reed st. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu v slovenski dvorani. 66. Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Fr. Vidmar, 24 Filbert st.; tajnik: Jos. Perko, 38 Fil-berr st.; delegat: Ant. Sustarsich, 1 Oter ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Perz dvorani. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Mike Matijašič, 556 S. Third st.; tajnik: Mark Gornik, 210 Frederick st.; delegat: Frederick st. 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: John Mostar, Box 301; tajnik: Fr. Pervinšek, Box 713; delegat: Ant. Golobich, Box 34, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako nrvo nedeljo v mesecu v Češki dvorani. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Anton Golob; tajnik: Jahn Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St.. Louis, Mo. Predsednik: Josip Petrič, 1002 Mound st.; tajnik: Jos. Simonich, 2916 S. 13th st.; delegat: Anton Bukovje, 1100 Wyoming st. Mesečna seja vsako 3. nedeljo v mesecu. 71. Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik: John Tome. Box 94; tajnik Frank Ogrin, Box 339, New Alexandria, Pa.; delegat: Alois Hribar, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Frank Verant, Box 154: Tajnik: John Kardel, Box 391: delegat: John Seliškar, Box 0. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v E. Gli snovi dvorani. 73. Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Bart. Romšak, 1819 Midler st.; tajnik: John Peternel, 928 S. 15th st.; delegat: John Petkovšek, S. 16th st. Mesečna seia vsako drugo nedeljo v mesecu ob. 4 pop v nemški dvorani. 75. Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ant. Mežnaric, 1101 Main t.; tajnik: Jos. Mrežar, 3 La Harpe st.; delegat: Fr. Penca, cor. Main and La Harpe st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 76. Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: Jos. Medic, 228 Croset st.; tajnik: Alois Banič, 1253 Sterling st.; delegat: Louis Jordan, Box 26. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v prostorih Math. Hribernika. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Frank Končar; tajnik: Ant. Osolili, Box 492; zastopnik: John Žigon, Box 575. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Prokopovi dvorani ob 2. uri pop. 78. Društvo Marije Pomagaj. Chicago, 111. Predsednik: Kath. Gregorič, 5 W. 22d Place; tkjnica: Terezija Kočevar, 788 W. 21st Place; delegat-inja: Ivana Perko. Mesečna seja vsako .2. nedeljo v mesecu v Narodni dvorani, 18 in Center ave. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 714 Market st.; tajnik: Frank Kirn, 1400 Scheredian road; delegat: Math. Jereb. 830 10th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Fr. Opeka-ovi dvorani. 80. Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Margar. Stanko; tajnica: Tereza Podlipec, 131 95th st.; zastopnica; Katarina Jakovčič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Joseph Kraintz-a, vogel 95th st. in Ewing ave. 81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Mar. Flajnik, 4817 Harrison st.; tajnica in delegatinja: Jošefa Fortun, 4807 Butler st. Mesečna seja vsako 4 to nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 83. Društvo 'sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Mat. Novak, Box 156; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: John Oblak, Box 87. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 84. Društvo 'Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik in zastopnik: John K. Grenc, 209 7th ave.; tajnik: Pet. Jurkovich, 213 7th ave. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 10th ave.; tajnica: Amalia Bombach, 412 lltn st.; deleg.: Anna Vrbanek, 672 10th ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Virantovej dvorani. 86. Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Marija Schmidt, Box 253; tajnica in dellg.: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsakdo psvo nedeljo v mesecu. 87. Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Anton Šraj, 1109 N. Broadway; tajnik: Fr. Turk, 208 Ross st.;> delegat: Math Golpbitch, 518 Summitt st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa, 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. O. Rožič, Box 44; tajnik: Jos. Butala, Box 193; delegat: John Kraševec, Box 137. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Math. Jakše-tovem poslopju. 89. Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Čoholic, 4812 Harrison st.; tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster st.; delegat: Stefan Maršič, 29 Ganster st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mih. Frankovic, 238 W st.; tajnik: John Cepuran, 195 So. 21st st.: delegat: Mih. Papež, 25th and Jefferson sts. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Palva, Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Starešinič, 10 Baltimore st.; tajnik: Anton Hotujec, 231 4th ave.; relegat: Moth Kozan, 332 3rd ave., Rankin P. O. , Braddock, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Rozalija Brozanič, 118 46t,h st. ;tajnica: Marija Novegradac, 4820 Harrison st.; zastopnica: Marija Živčič, 4924 Plum Alley.vse v Pittsburg. Pa Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennettu, Pa. 93. Društvo Friderik Baraga, Chisholm. Minn. Predsednik: Fr. Setničar: tajnik: Fr. Žnidaršič, Box 251: delegat: 94. Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Florijan Roseč; tajnik: Maks Hanžič, Box 266, delegat: Martin Bačivn. --- q Mat Matija Pogorelc, Trgovina z Zlatnino IN Knjigami .* Naslov za zlatnino je: IsÆa-tlx Pogorelc HU Hey worth Bldg., - CHICAGO, ILL. Naslov za knjige in cenik je: Math Pogorelc Box 226 • - WAKEFIELD, MICH. PIŠITE PO CENIK ! «•»»•»»•»«•»i 0040404049404 ? Z a kratek ? čas C 0404 G404KI40KI40 ♦O+O+OKlé Pojasnilo. Tirolec v muzeju: “Ali se sme t« kaditi?” 1 Paznik: “Ne!” , Tirolec: “E, odkod pa so tile mnogi ostanki od smodk, ki leže po tleh?” Paznik: “Od gospodov, ki niso šele vprašali!” Nič ne more zato. Sodnik: “Kaj, že zopet tu? To je sedaj gotovo že dvajsetikrat, da ste prišli predme.” Obtoženec: “Na, gospod sodnik, tu vendar nič ne morem zato, da Vas ne povišajo.’ E.PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY Izdelovalci ULEŽANE PIYE PAL ALE IN LONDON PORTER w Posebnost je Pale Wiener Bier. JOSEPH STUKEL, avs. zastopnik. JOLIET, ILL. MALI OGLASI. . POTREBUJEMO 100 MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in Lockportom. Plača se po $1.75 na dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros. *2jd NA PRODAJ LOTA 50x132 NA N. Summit St., en block zapadno od Hickory St. car line. Cena $190. Proda se za gotov denar, ali na lahke obroke. Fred H.Bartlett & Co. 100 Washington St., Chicago, 111. 29t4 NAPRODAJ LEPA HIŠA Z 10 SO-bami. Hiša je na Bluff St. Proda se poceni. Več pove H. R. Clark, Young Bldg. 29ti NA PRODAJ HLEV IN NEKAJ drugih poslopij. Več se zve na 219 N. Hickory St. 29tl — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky! Ako hočete barvati svojo hišo, kupite s “Patton’s Sun-Proof Paints” garantirana je za 5 let ter je najboljša na svetu. Dobi se pri FLEXER & REICHMAN N LEKARNARJA Cor. Bluff aud Exchange Streets JOLIET, ILL. GLUH ZOPET SUSI če rabi moj Cšesni balzam, k trajno zdravi ne samo gumen je zvonjenje v ušesih in nagluhost ampak tudi popolno gluhoto. Cena z navopom in poštnino je. $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljam zastonj Vsak Slovenec ali Hrvat naj pije v korist svojega zdravja “TRIGL AV” zdravilno grenko vfno in ‘Ban Jelačič gVencico’ katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se pri : Trilla? Ctaical Wb. 568 W. 18th St., Chicago, 111. Zalogo imajo: ALOIS RECHER. 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON tlNČEK, 501 11 th Ave., So. Lorain, O. A. Sclioenstedt, naslednik firmi Loti gli ran & Sclioenstedt Posoju] e denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Pieskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, BRAY-EYA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizo mosta. ROJAKOM priporočam svojo Kava in čenče. “Še eno čašico, gospa nadzornica, kaj ne, da smem natočiti?” “Ne, zfL božjo voljo, gospa svetovalka, res Vas zahvaljujem, imam že štiri.” “Ampak prosim, kdo bo pa štel!” (Tiho sosedki): “Ima jih že šest.” Po domače. A. : “Ali mi morda lahko posodite 10 dolarčkov?” B. : “Ampak, preljubi moj, saj vendar nisva v taki zvezi, da bi si medsebojno denar posojala?” A.: “Ne, saj samo Vi meni posodite!” Posredno. Pavliha: “Naša pošta je vedno ne-zanesljivejša. Pritožil se bom čez netočno izročbo.” * Miha: “Tako? Ali Ti ne izročajo točno Tvojih poštnih stvari j?’ Pavliha: “Ne, tako na primer ni še vedno v moji posesti sto dolarjev, ki si mi jih hotel poslati že pred osmimi dnevi!” Na železnici. Gospod: “Predelek bi imel rad sam!” Sprevodnik: “Radi bi pač spali?” Gospod: “Ne, ampak jaz sovražim ljudi.” Sprevodnik (odpirajoč živinski va- gon): “Tako,------------ tu.” potem prosim V plavarnici. Podčastnik (rekrutu, ki se uči plavati pa neprestano golta vodo): “Janez, ne pogoltnite vendar vse vode, drugi hočejo tudi še plavati.” Ljubi sodrugi. Prvi pesnik: “Glejte, tamle gre naš sodrug Peresar.” Drugi pesnik: “Ali nisem slišal, da je ta bolan na smrt?’ Prvi pesnik: “Tudi je bil; a ko je začutil, da se mu bliža konec, je hitro zložil pesem v čast smrti in bela žena s koso je zbežala!” Nepoboljšljiv. Peter: “Nama dvema je zdravnik prepovedal pivo, a nocoj sva spet izpila vsak po pet vrčkov, sram me je pred samim sabo!’ Pavel: “Imaš prav, smiljenja vredni ljudje smo! Veš kaj, sedaj izpijva še čašo v zaničevanje, in potem pojdeta domov!” Ppslovna tajnost. Gostilno, 2? Phoenix Buffet kjer se toči nedno sveže pivo žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Sfcoff, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet. Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec. Sedaj ie najboljša prilika, da si kupite zlato uro ta. mali denar.Pokrov je pozlačen in grafi ran, ima vojni pokrov in je jamcena za 20 let.-AJ£olesov}e je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego*$30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. 86.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroKe v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vara lepo verižico in uro ua naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to Je pošljemo vam jo za $13.5C. Pri naročbi nam naznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim Dokrovom. M. Reck & Go-, Jewel'rs, Dept. 282, Chicago, lil. ¡mo* Ram pa danes? V Lockport! Najboljše pivo, izvrstno žganje, vonjave smodke in cesar ti §9 srce poželi, dobiš na razpolago pri meni, zatorej obišči mojo slovensko gostilno, kjer vedno najdeš mnogo prijateljev in zabave. ANTON DOVJAK 9tli St., Lockport, 111. Principal (novovstopivšemu vajencu): “Zapomnite si, tri vrste olivnega olja prodajamo: 1., čisto olivno olje; .2., olivno olje z makovim oljem, in 3., čisto makovo olje!” Vse zaman. Prijatelj: “Kaj pa kriči in zm Tvoja žena po vsej hiši?” Mož: “Ker ji je zdravnik prep< dal govoriti!” Trgovec. Učitelj: “Če stane ena obleka trideset kron, koliko staneta potem dve obleki? No, Izidor?” Izidor: “Bomo Vain ju dali za 5° kron, da prideta zopet.’ Ženska ljubezen. Berta: “Katerega izmed obeh mi' j sliš boš ljubila najdalje, Petra ali PaV' ' la?” Matilda: “Tistega, ki me pozabi najhitreje.” Ni mislil na to. G. Obogatel: “Da, vidim, da se Vatf je posrečilo zaslediti moje predniki prav nazaj do petnajstega stoletji’ Koliko sem Vam dolžan za vse to?” Skupljevalec rodoslovnih drevesi “Nič Vam ne bom računal za rodo-slovno drevo, ampak 50,000 frankov hočem ali pa objavim vse, kar vem J Vaših prednikih in kako so bogateli- JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR- Točim vedno sveže pivo, fino k»h' fornijsko vino, dobro žganje in tr' žim najboljše smodke. Telef. 2252. 1012 N. Broadway, Joliet, W*