šOOOOoooooooooooo	o	o	o	o	o	O	O
■5
~o
0OOO00000OO0000000	°	0	0	o	o	O
o
lOOOoooo OOO O O O O O O	o	o	o	o	o	o	O
O	o	o	o	o	o	O
O	o	o	o	o	o
O	O	o	o	o	o
o O	OO	o	o	o	o	o
^ O	o	0	0	0
^	rt	_
Q	O	o	o	O
O O O O O O o O OOO oOOOOOO000O00 O O O O O O O o O OOOOO OOOOOOOOOO
OOOOOOOOO
[.'Mii ' A >00000000
1'j’U	> o o o o o o o O
■^Io<9F^o o o o
rTl
> e. rt rt rt rt
O O 0 O O 0 O O O O u u o
I ooOOOOOOOOOOOOOOd
V sredici besedilo drame
OOO
OOO
OOOOOOOOOOOOOO' Slovensko ljudsko Gledališče Celje
OOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOOO ooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOoooooooo ooooooooooooooooooooooo
DOOOOOOOOOOOOOrtrtftrtftrtftrtft
Slovensko ljudsko gledališče Celje
OOOOOOOOOOOOOO	..........
OOOOOOOOOOOOOO	--------
RorutSmrekar, poniocnik imravnicc
O OOOOOOOO O O O O Cr 'Fatjana Doma, dramaturginja
Miran Pilko, tehnični vodja
OOOOOOOOOOOOOO
Jerneja Volfand, vodja programa in
O OOOOOOOOOOOOO ^°Paggnde_ ____ _ _
Barbara Klemenčič, referentka za stike z
OOOOOOOOOOOOOO iii£osqgcvajjjc prodale [ ^ _
Telefon + 386 (0)3 426 42 14
OOOOOOOOOOOOOO	______
OOOOOOOOOOOOOO	feiničarka ^ _ ..
Telefon +386 (0)3 426 42 08
00000000000000 4^iM^w8W'Js8aikT.,, ^
w'wwwwwwwwwwww od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.)
OOOOOOOOOOOOOO “nrH---------------------
Telefon + 386 (0)3 426 42 02
OOOOOOOOOOOOOO iTiks (0)3 426 42 20 **	~ “
Centrala +386 (0)3 426 42 00
OOOOOOOOOOOOOO E-naslov: tajnisrvo@slg-ce.si
Spletna stran: http://vvww2.arnes.si/slg-ce/
OOOOOOOOOOOOOO . . . . *	.	. -
Ustanovitelj SLG Celje je
OOOOOOOOOOOOOO Mestnaobčjn* Celje. _ _____ _ OOOOOOOOOOOOOO	gledalB^ finajenooraogč. ^ _
Ministrstvo za kulturo.
OOOOOOOOOOOOOO
Svet SLG Celje
OOOOOOOOOOOOO
Miran Graccr, Dragu Kastelic (predsednik),
Qr\r\r*r*r*4-*r* r% *"*
Zdenku Podlesnik, Miroslav Terbovc, Aleš
Vrečko
OOOOOOOOOOOOOO******^*
Člani strokovnega sveta SLG Celje
0 OOOOOOOOOOOOO David Čeh, Slavko Deržek, Marijana
Kolenko, Tomaž Krajnc, Rastko Kruši
O OOOOOOOOOOOOO (predsednik), Robert Vodušek
3
i
I
Premiera 30. novembra 2007

Vodja predstave Zvezdana Štrakl Kroflič • Šepetalka Jasna Prebil • Rekviziter Emil Panič • Lučni mojster Mitja Ščuka ■ Tonski mojster Drago Radakovič • Dežurni tehnike Svetislav Prodanovič • Šivilje Zdenka Anderlič, Dragica Gorišek, Marija Žibert, Ivica Vodovnik • Frizerki Maja Zavec, Marjana Sumrak • Garderoberki Melita Trojar, Mojca Panič • Odrski mojster Brane Pilko ■ Tehnični vodja Miran Pilko ■ Upravnica Tina Kosi
Milica Lorenci, Lučka Počkaj
Jon Fosse
irvežan Jon Fosse (1959)
pe romanopisec, lirični pesnik in dramatik. Dokler ga leta 1992 niso povabili k Sodelovanju z gledališčem, je pisal le poezijo in prozo, od takrat pa se posveča predvsem pisanju dram. Njegov dramski prvenec In midva nikdar ne bova se ločila (Ogaldri skal vi skiljast) je bil uprizorjen v režiji norveškega režiserja Kaija Johnsena leta 1994. Johnsenovi uprizoritvi Fossejevih dram In midva nikdar ne bova se ločila in kasneje še Nekdo bo prišel (Nokon kjem til d komme) sta avtorju prinesli izjemen odziv kritikov, ki so ga razglasili za novega Ibsena. Vsekakor se Fosse zdi bližje Beckettu, predvsem zaradi situacijske kompozicije zgodbe in minimalističnega, repetativnega jezika.
Je eden najbolj provokativnih, razvpitih lin največkrat uprizarjanih sodobnih evropskih avtorjev. Zelo hitro je dosegel tudi mednarodni sloves, sploh ko je že upokojeni Claude Regy, legendarni francoski režiser Pinterjevih dram, prekinil svojo upokojitev
in zrežiral njegovo dramo Nekdo bo prišel (1996).
Revija Le Monde mu je prilepila vzdevek »Beckett 21. stoletja«, njegove drame so bile uprizorjene na večjih evropskih odrih, na Japonskem, v Avstraliji,
Čilu in Združenih državah Amerike ter bile prevedene v več kot 40 jezikov. Norveška nacionalna televizija (N RK) ga je označila za »največji norveški kulturni izvozni artikel«, revija Theater Heute pa ga je proglasila za najboljšega tujega avtorja.
V letih 1999-2002 je bil uprizorjen na 40 odrih po vsej Evropi.
Na slovenskih odrih smo lahko že videli Fossejevi drami Noč poje pesmi svoje v režiji Hallmarja Sigurdssona (SNG Drama Ljubljana, sezona 2002/2003) in Jesenski sen v režiji Eduarda Milerja (Drama SNG Maribor, sezona 2003/2004).
DRAMSKA BESEDILA
•	Og aldri skal vi skiljast (In midva nikdar ne bova se ločila) 1994
•	Namnet (Ime) 1995
•	Nokon kjem til a komme (Nekdo bo prišel) 1996
•	Barnet (Otrok) 1996
•	Mor og barn (Mati in otrok) 1997
•	Sonen (Sin) 1997
•	Natta syng sine songar (Noč poje pesmi svoje) 1997
•	Gitarmannen (Kitarist) Monolog 1998
•	Ein sommars dag (Poletni dan)1999
•	Draum om hausten (Jesenski sen) 1999
•	Medan lyset gar ned og alt blir svart (Ko luč ugasne in se stemni) 1999
•	Sov du vesle barnet mitt (Spi, otroček moj) 2000
•	Besok (Obisk) 2000
•	Vinter (Zima) 2000
•	Ettermiddag (Popoldne) 2000
•	Vakkert (Lepo) 2001
•	Dodsvariasjonar (Variacije smrti) 2001
•	Jenta i sofaen (Punca na zofi) 2002
•	Lilla (Lila) 2003
•	Suzannah 2004
•	Dei dode hundane (Mrtvi psi) 2004
•	Sa ka la 2004
•	Varmt (Toplo) 2005
•	Svevn (Spi) 2005
•	Rambuku 2006
•	Skuggar (Sence) 2006
•	Eg er vinden (Jaz sem veter) 2007
Tatjana Doma
Moč neizrečenega se skriva v tišini
Krstna uprizoritev Punce na zofi (Jenta i sofiaen) je bila na edinburškem festivalu 12. avgusta 2002 v koprodukciji Edinburgh International Festival in Schaubiihne am Lehniner Platz Berlin v režiji Thomasa Ostermeierja in v prevodu škotskega dramatika Davida Harrowerja.
Gledališče Traverse Theatre je Jonu Fosseju naročilo igro v norveščini in ga povezalo z dramatikom Davidom Harrowerjem, ki naj bi tekst prevedel v angleščino. Tako naj bi nastal angleško-škotski gledališki prevod, katerega cilj je bil okrepiti oistvena elementa Fossejevega dramskega jezika - ritem in muzikaličnost. Jon Fosse je v gledališki list ob krstni uprizoritvi Punce na zofi zapisal: »Gledališče je vedno za vas ... Gre za poslušanje.«
11" ako kot pri večini Fossejevih ■ dramskih besedil, lahko dogajanje v njegovi drami Punca na zofi povzamemo z nekaj besedami: ženska poskuša naslikati svoj portret in se spominja svoje preteklosti. To je v resnici celotno dogajanje v drami, ki jo usodno zaznamuje dogodek iz preteklosti: večno odsotni oče se nepričakovano vrne domov, najde svojo ženo v bratovem objemu in zapusti družino.
Tudi pri Punci na zofi, tako kot pri večini Fossejevih tekstov, ne moremo govoriti o dramatiki dogajanja, pač pa gre bolj za dramatiko stanja. V tem kar Fosse sam imenuje »gledališče stanja«, ne poteka dogajanje, ampak se razvija stanje. Čeprav dogajanje v dramah ni aosebej pomembno, pa e pomemben dogodek. Razvijanje stanja je pomembnejše od zunanjega dogajanja, zato nam povzetki zgodb povejo le
Jagoda,
Minca Lorenci, Lučka Počkaj
malo o tem, za kaj v dramah v resnici gre. Skozi krhko izunanje dogajanje avtor ustvarja močna občutja, ponavadi obupa, nemira, tesnobe, in čustva, kar Ustvarja izredno situacijsko napetost.
Na prvi pogled je Punca na zofi drama o umetnici, [slikarki, ki se sooča s svojo preteklostjo, ki je usodno zaznamovala njeno tako privatno kot profesionalno življenje.
Poleg tega je Punca na zofi tudi družinska drama, ki se kot album družinskih fotografij odpira pred očmi gledalca. Nenavadno pri
tem družinskem albumu pa je to, da največ o odnosih jv družini povedo prav jfotografije, ki v albumu manjkajo. Je drama Spominov, ki se nezadržno prikradejo v sedanjost, je drama vsega neizrečenega, ki določa in daje pomen izrečenemu. Če nas na odru ponavadi zanimajo stvari, ki si jih osebe povedo, nas pri Fosseju zanima vse tisto, česar si osebe iz različnih jrazlogov ne povedo. Zanimajo nas tišine in premori, ki paradoksalno dajejo pomen in težo [izrečenim besedam. Zanima jnas, kaj se v tišini dogaja jmed osebami, kako vsaka
/ase premaguje tišino in [poskuša spregovoriti. j»/. ../Ko pišem za gledališče, škušam pisati tako, da \igra lahko ustvari takšne intenzivne in svetle trenutke, da ima veliko globokih trenutkov, trenutkov globoke žalosti, vendar so pogosti tudi trenutki, ki s svojo nerodno človečnostjo vzbujajo smeh. /.../ Drama je v neznanski napetosti in intenziteti med Ijtidmi, ki so se odtujili drug drugemu, hkrati pa so v nekem globokem smislu drug ž. drugim, ne le socialno, temveč v tem, da si delijo medsebojno razumevanje.«
Fatjana Doma
loč neizrečenega se >kriva v tišini
[Ženska, ki poskuša narisati jsvoj mladostni portret, in [Punca, ki sedi na zofi, sta [ista oseba, ki ju ločujeta čas [in telo, vendar se znajdeta v [istem prostoru v zapletenem prepletu sedanjosti in [preteklosti. Igra vseskozi [drsi med preteklostjo in [sedanjostjo, ponekod se [preteklost in sedanjost [mešata celo v istem prizoru [ter nam razkrivata dve zgodbi iz življenja iste {ženske.
V preteklosti je dogajanje postavljeno v najstniška leta [Punce, v sedanjosti pa v [čas umiranja njene mame. [Bližajoča se smrt prinaša
občutenje dokončnosti, kar za Žensko skoraj nujno pomeni obračun z lastno preteklostjo. Gre za bolečo žgodbo o tem, kako dogodki [iz otroštva in najstniških let Oblikujejo našo prihodnost, čeprav si tega ne želimo. Punca in Ženska se vsaka v svojem času soočata s Sestro, z Mamo, s Starejšo sestro, Staro mamo, Stricem, z Moškim in Očetom in s Starim očetom. Spomini Ženske se odigrajo na pdru, razvijejo se dialogi, ki kljubujejo logiki časa in prostora.
[Kot se pogosto zgodi v iFossejevih dramah, se
[tudi tokrat drama zgodi v družinskem krogu. Tudi [v Punci na zofi osnovna [družbena celica najbolj [usodno zaznamuje vse [njene člane, na delovanje [družinske celice pa najbolj [usodno vpliva očetova [odsotnost. Oče je mornar [in zato vedno odsoten [iz pravega družinskega življenja. Odnose med [Mamo, Punco in Sestro [določa njegova odsotnost in [njegov dokončen odhod od [družine, tako v preteklosti [kot v sedanjosti. Tudi [Mama, čeprav družine ni [zapustila, ni več prisotna v [družinskem življenju. Na [odnos med Mamo in Punco
gotovo vpliva tudi materino ljubimkanje z očetovim bratom, odločilno pa na njun odnos v sedanjosti vpliva dejstvo, da je Punca Mamo dejansko videla s Stricem. Punca in Sestra sta prepuščeni sami sebi in vsaka se zateka v svoj svet. Tako Punco kot Sestro v najstniški in odrasli dobi, njune odnose z drugimi ljudmi, njuno spolno vlogo in dojemanje lastne pozicije v svetu gotovo bistveno določa odsotni oče.
Punca ždi na zofi, razmišlja, kaj naj stori s svojim življenjem in se ne more pripraviti, da bi dejansko kaj storila. Odloči se, da bo postala slikarka. Nesrečna je zaradi svoje mame, hkrati pa se ne strinja z obnašanjem svoje seksualno aktivne sestre in nikakor ne more najti stika ne z eno |ne z drugo. Pogreša svojega
večno odsotnega očeta, mornarja, ki prav zaradi svoje neprisotnosti postane popolnoma idealizirana podoba in zanjo predstavlja vse lepo. Sestra, za razliko pd Punce, ki popolnoma zavrača svojo prebujajočo se ženskost, išče seksualne stike ž moškimi, ki pa ji seveda ne prinesejo ljubezni.
Številne raziskave potrjujejo domnevo, da imajo dekleta, ki so odraščala brez očeta, pri splošnem (razvoju osebnosti sicer (manj težav kakor fantje. [Najbolj ogroženo pri (njih pa je oblikovanje spolne vloge. Deklice, ki preživljajo otroštvo brez [ustreznega očetovega lika, ob spolnem razvoju pogosteje [in izraziteje doživljajo stisko. Stisko poskušajo [razrešiti bodisi z umikom in [izogibanjem vsem socialnim [stikom ali pa z za okolje [nesprejemljivim vedenjem,
[ki lahko vzbudi v njih [močne občutke krivde. Zaznavanje prvih spolnih teženj jih spravi v stisko. Lahko se umaknejo v zanikanje ali v bolj ali manj poudarjeno in pretirano odpoved vsem vrstam ugodja, zviška gledajo na vse nagonsko, posvetno in se zatekajo k duhovnim vrednotam, poeziji in [abstraktnim razglabljanjem s sorodnimi (predvsem (dekliškimi) dušami. Druga [skrajnost, s katero se lahko [izrazi prevzemanje vloge v [spolnosti pri dekletih, pa je [zgodnje povečano zanimanje za fante in spolnost. To kaže [na eni strani potrebo po [potrditvi in priznanju, ki je [pri številnih dekletih brez [očeta še posebej izrazita,
[po drugi strani pa potrjuje [dejstvo, da oče z omejitvami [in prepovedmi uravnava spolno vedenje hčera [odločneje kot mati.
Slovensko ljudsko gledališče Celje Sezona 2007/1008
JON FOSSE
PUNCA NA ZOFI
Drama
Naslov izvirnika: Jenta i sofaen Prevedel: Darko Čuden
2007
Jagoda,
Barbara Vidovič, Kristijan Guček, AJjoša Koltak, Minca Lorenci
OSEBE
Ženska
Punca
Moški
Mati
Sestra
Stric
Starejša sestra Stari oče Oče
Velik, odprt, nejasno definiran prostor, stene so nepovezane povrSine, različnih dimenzij. Tri povrline so nedokončane velike slikarije. Prva predstavlja ladijsko krmo na razburkanem morju, druga moškega, ki stoji na sredi ladje in je mnogo večji od nje, tretja, ki je na sredini, pa golo dekle, s pokrčenimi nogami v levem kotu zofe. Druge povrSine so navadne stene z družinskimi fotografijami in podobnim. Za stenami in med njimi so bolj ali manj na svetlem, bolj ali manj na temnem, mirni ali v gibanju. Ženska, Sestra, Mati in drugi.
Salonsko pohištvo na sredini, močno osvetljeno.
Ženska, okrog petdeset let, zapusti svoj prostor med površinami, obotavljaje se napoti na sredino odra, ustavi se, obrne k sliki dekleta na zofi, stopi do slike in jo gleda.
ŽENSKA Ne (kratek premor) to je zanič (kratek premor)
Ne znam slikati
Pa saj tega tudi nihče ne trdi
(kratek premor)
ja razen mene
tako
mogoče
Ne razumem kako se je zgodilo
(kratek premor) verjetno sem sedela ja na zofi in gledala in gledala in potem
(Vzame čopič in slika punco. Pride Punca, v hlačkah in bluzici, in se usede v levi kot zofe, noge pokrči. Ženska stopi nazaj, gleda v sliko.) in ja nekaj pač moraš početi In ko sem bila majhna sem risala risanje mi je šlo Ampak komu pa ne Večini otrok gre risanje od rok PUNCA Meni gre risanje kar dobro ŽENSKA In potem se je verjetno zgodilo to (kratek premor)
in tako
i“
ja in potem sem verjetno morala povedati
mogoče
(kratek premor)
in mlado deklico sem danes videla hodila je po poti PUNCA Danes
Kaj naj počenjam danes ŽENSKA In tako mi življenje verjetno ni šlo prav dobro od rok Ampak živiš pa vseeno In potem
ja
ja da bi se izognila
nekako
morda
ja
ja me je imelo da bi vseeno slikala In zdaj slikam in slikam in slikam že vsa ta leta
PUNCA V šoli mi ne gre Ampak danes nimam šole In morda
Morda bom šla na lepše v mesto ŽENSKA Ker nekaj moraš početi In slike so velike sobo polnijo za sobo (kratek premor)
Ja gotovo sem marsikatero uničila Kaj naj bi sicer počela z njimi Slike terjajo prostor Težke so
Zavzamejo ves prostor kar ga je
In ko prostora zmanjka
ja potem moraš nekaj narediti
ja z vsemi temi slikami
(Ženska odloži čopič in pogleda Punco, ki sedi
na zofi.)
PUNCA Morda znam jaz slikati slike ŽENSKA Slikam že od mladih nog
PUNCA Risanje mi gre dobro od rok (čisto kratek premor) in morda znam slikati slike
ŽENSKA In )a
(kratek premor) ja videti je kot da slike ja zapolnjujejo vse kar je pa ne zato ker so dobre ampak zato ker so slike Barve na slikah se dvigajo in te barve
(kratek premor)
mi prihajajo naproti
včasih
vsekakor
in me strašijo
(kratek premor)
in barve prihajajo iz slike
in legajo okrog mene
težke
trmaste
ali lahke
in redke
kakor voda
PUNCA Ampak kaj naj si izmislim danes ŽENSKA Ne (kratek premor) ne znam slikati
Zato sem pa tudi nehala slikati že večkrat mar ne
Nehala sem in sem nehala Potem pa spet začela Pa ne zato ker se je zdelo prav Ampak ker nekaj moraš delati In sem seveda študirala Kajti vrsto let sem se skušala naučiti slikati (kratek premor) in tako sem
ja
seveda
ja sem pač razstavljala
tudi
mar ne
in sem sodelovala (prekine se)
ja nekaj se je moralo zgoditi
a ne preveč v bistvu
glede na vse kar slikam potem
(kratek premor) ne
ne v bistvu se ni zgodilo skoraj nič (premor)
In prodala nisem niti ene same slike
no morda eno
morda
ali
ja eno sliko morda ja že zdavnaj
PUNCA Zakaj ni nič tako kot pravijo da je
ŽENSKA In nobeden noče mojih slik In zlahka jih razumem kajti jaz ne znam slikati zakaj bi torej kdo želel imeti to kar slikam
(Ženska gre nazaj in opazuje sliko.) ne kako je trapasto
(Molki, približnih let kot Ženska, vstopi in gre proti njej.)
MOŠKI (pogleda sliko)
Lepa je ŽENSKA Ne (kratek premor) zanič je (premor)
MOŠKI Danes sem imel ogromno dela ŽENSKA Ja (kratek premor)
MOŠKI Ne maraš slike ŽENSKA To je (se prekine)
MOŠKI (nadaljuje) običajno ŽENSKA Ja (premor) ne znam slikati (Ženska pogleda Moškega.)
Ne reci da veš (Ženska se kratko zasmeji.)
MOŠKI Ne ne (premor)
ŽENSKA Ti pa MOŠKI Ja ŽENSKA Ti danes ja MOŠKI Ja
ŽENSKA Ko sem šla ven in po nakupih MOŠKI Ja
ŽENSKA Sem videla dekletce MOŠKI Dekletec ŽENSKA Ja
ja videla sem dekletce Šla je po poti MOŠKI Ja
ŽENSKA In hodila je odločno s ciljem kot bi se bala nekako
a hkrati pogumno
Na rami je imela velik nahrbtnik
in nahrbtnik je bil velik za pol nje
skoraj
vsekakor
In na glavi je imela ogromno kapo Hodila je po robu ceste In avtomobili so vozili so vozili mimo In hodila je čisto po robu ceste Ni pogledala gor Prihajala sem ji nasproti In potem me je zagledala videla sem da me gleda (Punca pogleda Žensko.)
In takrat se je prestrašila MOŠKI Prestrašila se je ŽENSKA Ja videla sem da jo je strah da jo je strah ker gre nekdo nasproti upočasnila je korak nekako ampak hodila je naprej Zbrala se je (Punca pogleda dol.)
Vedela je pač kaj mora narediti Hodila je naprej (kratek premor)
MOŠKI (kot bi spraševal)
Šla je v šolo
ŽENSKA Ja seveda je šla v šolo In pot v šolo je bila grda Avtomobili avtomobili
ja saj veš
(Moški prikima. Kratek premor.)
Vidim jo pred sabo Zakaj je tako Zakaj nekaj vidiš in tega ne moreš pozabiti
MOŠKI Tako je pač Tudi zame velja tako In morda ja morda je tako da tisto kar vidiš dobiva pomen tako zelo
da pomeni več od tebe skoraj
ja
ja kot da bi Bog s tem rad nekaj povedal Če obstaja (kratek premor)
Ne to ne
Ne spodobi se tako govoriti Mar je ne moreš naslikati ŽENSKA Seveda bi jo lahko naslikala ampak ne slikam dobro in ti to dobro veš MOŠKI Vem in ne vem ŽENSKA Ne znam slikati znam pa gledati in gotovo sem zato (se prekine)
MOŠKI Ja si pomislila ja da znaš slikati ŽENSKA Ja
Ja seveda je bilo zato (premor) ■
Mogoče me je spomnila ja tista deklica na mene samo ko sem bila majhna Ali pa me je spomnila (se prekine)
MOŠKI O tem ne bova govorila ŽENSKA Ne (premor)
MOŠKI Utrujen sem ŽENSKA Ja
(Premor. Moški odide. Ženska pogleda Punco.)
'**■>
PUNCA In mame ni skoraj nikoli doma Pa sestre tudi ne In oče je vedno zdoma (premor)
ŽENSKA In zdaj je mama stara In kmalu bo umrla (kratek premor) in otroka nisem nikoli imela (kratek premor)
in kmalu bom stara tudi sama (Kratek premor. Ženska vidi, kako vstopa Mati, oblelena v jutranjo haljo. Ženska prime za čopil in slika naprej Punco.)
PUNCA (Materi)
Veš kje je oče zdaj MATI (zatopljena v misli)
Gotovo je na svoji ladji PUNCA Kdaj pride domov MATI (le vedno ne povsem prisotna)
Lahko še dolgo traja PUNCA Ne veš MATI Ne kako bi mogla vedeti PUNCA Ne
MATI Ne le kako bi mogla (premor)
Skoraj nikdar ne piše Nikoli ne pokliče tam zunaj je na kaj vem kateri ladji Niti tega ne vem kje je Ne vem kako se reče ladji PUNCA Gotovo je kdaj pisal (kratek premor) saj pošilja razglednice Gotovo je napisal na kartico
MATI Kako se reče ladji PUNCA Ja
MATI Pozabila sem pač PUNCA Seveda si (kratek premor)
MATI Bil je na tolikerih ladjah PUNCA Ja že dolgo je na morju MATI Odkar sem ga spoznala PUNCA Omožila si se z mornarjem MATI To pa res PUNCA Se jeziš MATI Jeza nič ne koristi
PUNCA Pa se jeziš MATI Morda
Ne kaj pa sploh govorim
Včasih že
Morda
PUNCA In ne veš kje je njegova ladja MATI Ne
kako pa naj vem
PUNCA In ne veš kdaj pride domov MATI Ne
Ne znaš govoriti o ničemer drugem (kratek premor)
PUNCA O čem pa na primer MATI O vremenu PUNCA O vremenu MATI Ja o vremenu PUNCA Saj dežuje kot ponavadi MATI Danes ne PUNCA Danes ne dežuje MATI Pač dežuje Vedno dežuje PUNCA Ja
MATI Tako je če si mornar PUNCA Ja (premor)
Tako dolgo je odkar je bil doma MATI Morda leto Ne ne tako dolgo pol leta morda PUNCA Ja MATI Ja tako nekako PUNCA Ja potem bo pa kmalu spet doma MATI Ja prav gotovo PUNCA Prišel bo MATI Seveda ja PUNCA Ja (premor)
In ko pride domov nam bo prinesel lepa darila tebi in meni in Sestri
MATI Seveda bo prinesel PUNCA Kupljena v deželi daleč od tod MATI Gotovo tam (premor)
PUNCA Ko je bil zadnjič na obisku je prinesel čudovito lutko MATI Ja čudovito Ampak lutko ja za tebe
Ti si že napol odrasla (kratek premor)
Ampak on ne pomisli na to On misli da si še vedno majhna punčka on ja ti pa si
odrasla ženska
skoraj
vsekakor
PUNCA Lutka je bila lepa lutka
MATI Ampak pomisli da ti kupi lutko kot da bi bila majhna punčka PUNCA In tiste lepe lučke MATI Ja
PUNCA In lepe oblekce MATI Ja
Ampak bile so (se prekine)
PUNCA In velika skrinja MATI Dolgo je odkar je z njo prišel domov (kratek premor)
To vsi počnejo kupijo skrinjo Vsi mornarji kupijo skrinjo saj veš
PUNCA In potem je naredil tak lep okvir za sliko MATI Ja
PUNCA Iz praznih cigaretnih škatlic MATI Ja
PUNCA V katerem je zdaj tvoja poročna slika MATI Ja ja PUNCA Zakaj si taka Če je pa lepa slika
MATI Zelo lepa
PUNCA Tako dolgo je odkar je bil zadnjič doma MATI Ja
PUNCA Ampak saj pride kmalu domov MAPI Nič se mi ni oglasil
PUNCA Saj si dobila razglednico MATI Tako dolgo je že od takrat PUNCA Tako dolgo že ne MATI Pač zelo dolgo že PUNCA Samo en teden Ali nekaj takega MATI Gotovo en mesec PUNCA Mogoče en mesec MATI Najmanj en mesec (kratek odmor)
Poslušaj
ja mislim da bom šla PUNCA Kam greš MATI No moram v trgovino Da bomo kaj pojedle PUNCA Ja
MATI Zato grem v trgovino PUNCA Veš kje je sestra MATI Verjetno spi PUNCA Pozno je prišla domov MATI Ne vem
PUNCA Gotovo je prišla pozno MATI Morda
PUNCA Si tudi ti prišla pozno MATI Ne sprašuj tako Tvoja mati sem PUNCA Ja ja MATI Pazi se ti
PUNCA Jaz sem bila doma samo jaz sem bila doma MATI In sestra PUNCA Ne vem kje je bila MATI Ne more sedeti ves čas doma res ne
PUNCA Ne (premor)
Danes
kaj nameravaš danes MATI Jaz (se prekine)
PUNCA V mesto ali kam MATI Morda )a
(kratek premor)
morda se bom dobila s Stricem PUNCA S Stricem že spet
MATI Morda PUNCA Danes MATI Ja saj sem rekla PUNCA Skoraj vsak dan se dobiš z njim MATI Ce nam pa pomaga potrebujemo moškega ja da nam pomaga In očeta
PUNCA (vskoči)
Ja ja
MATI No seveda
PUNCA Lahko bi skoraj stanoval tukaj Stric
(kratek premor)
Bo danes spet prišel sem gor MATI Ne nehaj no Morda
ja morda pride sem gor nisva se nič zmenila
(Mati gre ven. Ženska odloži čopič in gleda za njo.)
ŽENSKA In oče ki ga nikoli ni bilo In mati
(kratek premor)
ki je bila zunaj vsak večer
in oče ki nikoli ni prišel domov
in jaz ki sem sedela
vedno sem sedela
na zofi
PUNCA Mislim da bom šla v mesto ŽENSKA In mati (čisto kratek premor) zdaj se je postarala in je zbolela bo umrla
PUNCA Ne morem biti nenehno doma ŽENSKA In oče je umrl In Stric je umrl
PUNCA Meni gre pa risanje od rok ŽENSKA Vse pogosteje in pogosteje je bil stric prihajal je pogosteje in pogosteje in potem je bil vedno tam bil je samo še tam (kratek premor) in oče ni bil nikoli tam in lutka ki jo je oče prinesel in jaz sem bila napol odrasla PUNCA Morda znam naslikati sliko
ŽENSKA Bila sem napol odrasla in potem je prišel oče domov z lutko In mati ki je mislila da je tako neumno In lutka je bila podobna ja podobna punci (se na kratko zasmeji) ja punci je bila rahlo podobna ki sem jo videla na poti v šolo Ali ji je bila
morda ji ni bila podobna A rekla bi da ji je bila podobna (Ženska gleda naokrog.)
Malce me je strah Pogosto me je strah Ne vem zakaj me je strah A strah me je (Premor. Vstopi Molki.)
MOŠKI Si v redu ŽENSKA (se nasmehne)
Ja hvala
MOŠKI Tako sem te vesel ŽENSKA Jaz pa sem vesela tebe MOŠKI Vendar si tako nesrečna ŽENSKA Kar v redu sem MOŠKI Ja ŽENSKA Res je (premor)
MOŠKI Zdaj pa moram iti (čisto kratek premor) če hočem na delo ŽENSKA Ja kar pojdi MOŠKI Se bova kasneje pogovorila ŽENSKA Ja lepo se imej
(Molki odide, vstopi Mati, oblečena v jutranjo haljo.)
PUNCA (Materi)
Nisi se še oblekla MATI Pa saj se ne mudi No tudi ti se nisi še PUNCA Mati je sestra vstala MATI Tega pa ne vem (kratek premor)
PUNCA Pozno je bilo včeraj MATI Ravnokar sem vstala saj pravim
PUNCA Ja slišim te dobro
(kratek premor)
Mati
(kratek premor)
Mati
MATI Ja kaj je PUNCA Ne nič ni MATI Pa ne potem
PUNCA Ampak MATI Ja PUNCA Poslušaj oče
ja včeraj je prišla razglednica Si jo videla Dala sem jo na mizo MATI Razglednica od očeta PUNCA Ja
MATI Od kod jo je poslal PUNCA Iz Lizbone MATI Ja
kako lepo
(Mati odide. Punca in Ženska se gledata, potem se Ženska obme stran. Precej dolg premor.) ŽENSKA In vidim jo pred sabo (kratek premor)
Je še kaj takega kar se spominjam ne
seveda ne
ne ne spomnim se ničesar drugega Spomnim se (kratek premor) spomnim se
ja
ne to je vseeno
In zakaj se spomnim ravno tega, da je oče
poslal
razglednice
Morda zato ker sem šla vedno jaz po pošto
Mati ni nikoli šla po pošto mati
Kdo ve zakaj ni tega nikoli naredila Sicer pa
ja saj pošte tudi skoraj nikdar ni bilo
tako je bilo to
Včasih razglednica od očeta
(čisto kratek premor) in gledale smo po globusu od kod je prišla razmišljale kakšno je mesto gledale na morje kam pluje ladja na kateri je on
take stvari Potem pa
ja potem ni bilo več smešno
mati je komaj pogledala razglednice ki jih je
poslal
pustila jih je kar ležati metala jih je stran morda
(Vstopi Mati v jutranji halji.)
PUNCA Naj grem po razglednico MATI Le daj PUNCA Lepa je MATI Mar res PUNCA Lepo je v Lizboni MATI Slika je iz Lizbone PUNCA Ja (premor)
MATI In sestra gotovo spi PUNCA Po mojem že (kratek premor)
Bo
MATI Ja PUNCA Oče
misliš da bo kmalu doma MATI Kaj piše
PUNCA Nisem prebrala razglednice Zate je
Ne berem pošte od drugih MATI Gotovo je tudi zate PUNCA Morda MATI Ja je se razume
PUNCA Jo grem iskat MATI Kar daj
(Punca obsedi, Mati gre ven. Precej dolg premor. Ženska se negotovo obrača, potem gre odločno naprej. Moški vstopi in gre za njo.) MOŠKI Odhajaš (Ženska se ustavi.)
Greš
ŽENSKA Ja
MOŠKI Ampak (kratek premor)
Bilo bi dobro če bi se videla ŽENSKA Rada bi bila sama (kratek premor)
Ampak ko sem sama je nekaj časa v redu in potem se počutim
ja
ja zanemarjeno ja občutek imam ja kot da zame ni nikomur mar MOŠKI Pa se ne bi mogla videti ŽENSKA In tako ko sem skupaj s kom bi bila vedno rada sama In moja mama je bolna je stara umrla bo in nimam je rada Nikoli je nisem imela rada In ona mene ni imela rada od trenutka ko me je rodila Vedno me je sovražila Ampak zakaj govorim tako Zakaj uporabljam take besede Kaj pomeni ko govorim take besede Kaj pomeni
MOŠKI Morava se videti ŽENSKA Kaj pomeni
ko pravim da me je sovražila Nič ne pomeni Take besede Sovražila
sovražila sovraštvo MOŠKI Lahko bi se vsaj videla se ne bi
ŽENSKA Ne morem biti skupaj z nekom In ne morem biti sama Nisem mogla živeti s tabo Bilo je pač tako (Molki se obrne, odide.)
Oni so tam
A ne morem biti skupaj z njimi
Nič več nisem tam kjer so drugi Jaz sem drugačen kraj
Jaz sem kraj kjer drugih ni Kjer ni nikogar Kjer niti mene same ni
In potem razmišljam (Zasmeje se.) ja pomislim mislim in mislim mislim
ia
ja na primer
ja da edino kar je kaj vredno ne
ne niti ne vem kaj je kaj vredno Ker je življenje vse prekratko (Zmedena zaradi lastnih misli.)
Ja tako razmišljam da je življenje kratko Kaj pa to pove Ničesar
Pač ne pomeni nič Da je življenje prekratko pomeni da je življenje kratko kratko glede na kaj na večnost
no seveda je življenje prekratko glede na večnost
ampak potem je pač vse prekratko res
in tako
)a
ja na nek način je tudi življenje večnost glede na
ja na tole večnost Prav tako je malo večno in tako večno kot vse drugo
ja
ja res
ja
ja res
(Punca vstane in si ogleduje sebe na fotografiji, ki visi na steni skupaj z drugimi družinskimi fotografijami, ogleduje si očetovo fotografijo, kjer stoji na ladji, sname fotografijo in jo gleda. Vstopi Sestra v nočni srajci, pogleda Punco in se usede v naslonjač, pokrči noge.)
PUNCA (napolpoje)
Nikoli nič več nikoli nič več kje si oče moj tam zunaj tam zunaj
na vseh morjih sveta SESTRA Daj nehaj PUNCA (nadaljuje)
Tam na tvojih morjih tam zunaj na tvojih morjih tam na vseh morjih sveta tam na tvojih morjih SESTRA Daj nehaj sem rekla
PUNCA Tam zunaj na teh velikih morjih teh velikih tvojih morjih SESTRA Ne moreš odnehati PUNCA Odnehala sem SESTRA Kje je mama PUNCA Ne bi vedela SESTRA Ne bi vedela PUNCA Doma je ni SESTRA Povej kje je PUNCA Kar šla je SESTRA (vprašujoče)
Da je kar šla PUNCA Ja kar šla je SESTRA In od takrat je nisi videla PUNCA Ne
SESTRA Je že dolgo kar je šla PUNCA Ja
SESTRA In ponoči ni bila doma PUNCA Ne vem SESTRA O pa veš PUNCA Sla sem spat SESTRA Pa je ni bilo doma ko si šla spat PUNCA Mislim da ne SESTRA Ne gotovo ne PUNCA Kje pa je hodila SESTRA Kako naj vem PUNCA Ne ne moreš SESTRA Ne res ne morem PUNCA Bila je pač pri svojem ljubčku SESTRA Ne govori tako Saj nima ljubčka PUNCA Kako pa moreš vedeti
SESTRA No tega ne morem vedeti PUNCA Zakaj pa potem praviš SESTRA Pravim kar tako pač PUNCA Takih stvari ne moreš vedeti SESTRA Lahko PUNCA Ne SESTRA Lahko PUNCA Kako pa
SESTRA Ženske potrebujejo moške PUNCA Ona ima moškega SESTRA Ampak nikoli ga ni doma PUNCA Ne
SESTRA In ima potem moškega PUNCA Moškega ima in on
njen moški je mornar
in on je zunaj na vseh morjih sveta (kratek premor) in potem pride domov in pride k njej domov k tebi k meni
k svojim ženskam in potem s sabo prinese lepe krasne stvari SESTRA Pride domov kdaj pride domov PUNCA Pride domov saj vendar mora poslal je razglednico ja še ne dolgo tega SESTRA Skoraj nikdar ga ni doma in ima
žensko v vsakem pristanišču tako je to
tako je to če si mornar mornarji imajo ženske v vseh pristanih saj dobro veš PUNCA Ne SESTRA Tako se govori PUNCA Ja
SESTRA Pravijo da hodijo mornarji h kurbam PUNCA Ja SESTRA Ja hodijo PUNCA Misliš
da oče hodi h kurbam
SESTRA Ne PUNCA Ja misliš
Samo praviš da ne misliš SESTRA Potem pa morda res PUNCA Nisi pametna pomisli da bi mislila skoraj bi pomislila (se prekine)
SESTRA Ja PUNCA Ne nič SESTRA Povej PUNCA Ne nič SESTRA Povej no PUNCA Ne
SESTRA Vem kaj si hotela reči PUNCA Ja SESTRA Da sem
ja tudi jaz mala kurbica PUNCA Ne SESTRA Ne laži mi PUNCA Kje si hodila včeraj zvečer SESTRA Zakaj sprašuješ PUNCA Vprašam pač SESTRA Zunaj pač PUNCA Tako pozno si prišla domov SESTRA Ja mar ne bi smela kaj pa se to tebe tiče Pridem domov kadar hočem sama odločam To ni tvoja stvar PUNCA Ne
SESTRA Zakaj pa potem sprašuješ PUNCA Nič nič SESTRA Pa (kratek premor) kar povej
PUNCA Tiste obleke SESTRA Obleke PUNCA Ja obleke SESTRA Kakšne obleke PUNCA Saj veš katere mislim SESTRA Ne ne vem PUNCA Pa veš SESTRA Ne (kratek premor)
PUNCA Ja pa veš (premor)
Tiste
(kratek premor) tiste črne
SESTRA Si mi brskala po omari PUNCA Ne SESTRA Pa si PUNCA Ne pa nisem SESTRA Pa si (kratek premor)
Misliš nogavice Tiste črne nogavice in ostalo PUNCA Ja (kratek premor)
Ti
jih lahko ja nataknem (listo kratek premor)
Videti je tako (se prekine)
SESTRA Ne nehaj no PUNCA In tisti pas za nogavice pa modrček
SESTRA Brskala si po omari PUNCA Od kod ti to SESTRA Kupila pač PUNCA Jih nosiš SESTRA Se zgodi PUNCA Kdaj pa SESTRA Ne sprašuj preveč PUNCA Samo zanima me SESTRA Zanima pa zanima PUNCA Je to kaj čudnega )e
(premor)
Veš kje je mama SESTRA Ne sem povedala PUNCA Nisi povedala SESTRA Verjetno je zunaj ima že kake opravke verjetno kaj dela PUNCA Ja samo vprašala sem (premor)
SESTRA Včeraj si bila doma PUNCA Ja (premor)
SESTRA Je bil stric tukaj PUNCA Ja SESTRA Dolgo PUNCA Ja (kratek premor
šla sem spat tako da ne vem ne
(kratek premor)
Je pa gotovo šel ko .si prišla domov ne boš povedala kje si bila SESTRA Moraš vse vedeti PUNCA In na sebi si imela (se prekine)
SESTRA Nehaj brskati po moji omari PUNCA Nisem brskala SESTRA Kako pa potem veš PUNCA Saj ne morem vedeti (kratek premor)
Zakaj si vprašala po Stricu SESTRA Nisem vprašala po njem PUNCA Pa ne
SESTRA Mislim da je ostal čez noč PUNCA Ne SESTRA Čevlji suknjič
je bil na hodniku PUNCA Morda (kratek premor)
Saj je vendar Stric SESTRA Ja (premor)
PUNCA Lahko poskusim (se prekine)
SESTRA Ne PUNCA Pa ne SESTRA Sicer pa morda kdaj drugič PUNCA Zdaj Morda takoj SESTRA Ne nehaj no PUNCA Pa Kje jih imaš SESTRA V svoji sobi seveda
PUNCA Potem pa jih lahko poskusim potem lahko
SESTRA Ne kdaj drugič ne zdaj
PUNCA Ja
SESTRA Ti ki niti nočeš povedati kje je mama PUNCA Kaj misliš SESTRA Verjetno je šla v trgovino PUNCA Ja morda (kratek premor)
morda pa ponoči ni prišla domov lahko se zgodi
SESTRA In da je bil tukaj samo Stric PUNCA Lahko da res Ne morem vedeti ne
(premor)
Se ne misliš kmalu obleči SESTRA Ne mi težit Še sama nisi oblečena PUNCA Saj ne težim Samo vprašala sem SESTRA Ja kar naprej sprašuješ (premor)
PUNCA Kaj pa on SESTRA Boš zdaj težila tudi z njim (premor)
Koga pa sploh misliš PUNCA Moraš mar vedeti SESTRA Ja PUNCA Ja njega
SESTRA Ne razumem o čem govoriš PUNCA Ja njega SESTRA Ja (premor)
PUNCA Pa ne
ne bom več spraševala ne
saj nimam kaj povedati ker karkoli rečem je narobe
niti besede ne morem povedati
ves čas se dereš name
in to počneš
odkar sem se rodila
Mama mi je povedala
da ko sem bila majhna
ko še nisem znala govoriti
in drugega
ko sem samo ležala
si se že drla name
je rekla Ne ne Fuj fuj
Grdo od tebe
Pa samo plazila sem se naokrog po tleh SESTRA (jo prekine)
Ja ja
PUNCA (nadaljuje) ja drla si se name nikoli me nisi imela rada po tvojem sem bila samo v nadlego pa saj tudi sem SESTRA Boš končala PUNCA (nadaljuje) ja tvoja sestra sem
SESTRA Nehaj no PUNCA Ti pa
ti pa se oblačiš v te kurbirske nogavice In misliš da si lepa SESTRA Nehaj no PUNCA Šminkaš se tako da ti šminka teče dol po obrazu
Potem pa hodiš naokrog v tistih nogavicah In v tistem črnem pasu Kako so trapaste In če moški SESTRA (jo prekine)
Kaj pa ti veš o moških PUNCA (nadaljuje) ja če mislijo da SESTRA (jo prekine)
Ne govori o moških PUNCA Ne ti se dobro spoznaš nanje (premor)
Ampak ja tiste obleke
ja
ne bi mogla (se prekine)
SESTRA Lahko če bi že rada prav
PUNCA Rada bi (premor)
Ne bi mogla SESTRA Zdaj takoj
PUNCA Ja ne bi mogla
SESTRA Ne bom imela miru če ne prav
PUNCA Jih greš iskat SESTRA Kaj pa hočem
(Sestra gre ven, Punca obesi sliko nazaj. Premor. Ženska in Punca se pogledata. Premor. Sestra se vrne s kupom oblek.)
Tukaj so
PUNCA Lahko pogledam SESTRA Izbiraj
(Sestra odloži obleke na mizo, punca potegne iz njih najprej črne mrežaste nogavice.)
PUNCA Kakšne nogavice kje si jih dobila
SESTRA Saj je čisto enostavno PUNCA No kje
SESTRA Vsepovsod jih prodajajo PUNCA Pa ne takih no
SESTRA Pač skoraj
PUNCA Ne no SESTRA Ne sprašuj Poskusi jih natakni jih
PUNCA Ne vem če si bom upala SESTRA Saj si vendar želela
(Punca dvigne pas za nogavice in ga gleda.) PUNCA Da si upaš hoditi takale (Punca dvigne modrček.) in čisto prozoren SESTRA Imaš premajhne prsi PUNCA Morda SESTRA Vseeno lahko poskusiš PUNCA Mislim da ne bom SESTRA Pa ne V redu Tudi prav
(Punca dvigne rdeče lakasto krilce.)
PUNCA Bog kako je seksi SESTRA Nehaj no
PUNCA Pa ne moreš letati naokrog v takem krilu
SESTRA Pa lahko PUNCA Ne
SESTRA Lahko PUNCA Ne SESTRA Lahko ker to počnem Boš oblekla ali ne boš
PUNCA Ne če me gledaš SESTRA Ne bodi trapasta PUNCA No prav
(Punca si natika nogavico, natakne k drugo. Sestra jo gleda, se zahihita.)
Kaj pa je
SESTRA Kako imaš grde hlačke
Ja
Ja čisto zgrešene so Bi rada pomerila še moje hlačke (Punca si natakne pas in skuša pripeti nogavice.)
Pomagala ti bom
(Sestra pripne nogavice, se zravna in gleda Punco.)
Ne kako si pa zdaj lepa ha
(Sestra dvigne modrček in ji ga pomoli.) PUNCA Ne veliko prevelik je SESTRA Ja pomeri ga PUNCA (ga vzame)
Ga pa bom
(Punca sleče bluzo, si natakne modrček, ki ji je prevelik.)
SESTRA Ja zdaj si pa lepa ha
resnično lepa PUNCA Ne bodi trapasta SESTRA Poiskala bom še šminko
(Sestra pohiti ven, Punca se zravna, potegne hlačke še bolj gor, poskuša biti čim bolj elegantna, nato vzame lakasto krilce in ga obleče. Ženska pogleda proti Punci, nato pogleda dol. Sestra se vrne s punčko, ki jo je dobila od očeta, pomoli jo Punci.)
PUNCA Ne SESTRA Ja
punčko moraš imeti PUNCA Ne trapaj SESTRA Ja
(Punca vzame punčko.)
PUNCA Ne morem stati takole s punčko SESTRA Usedi se
(Punca se usede s punčko v naročju, Sestra jo začne šminkati, usta ji pobarva čisto na rdeče, jo pogleda.)
Zdaj se ti nihče ne bo mogel upreti PUNCA Ne govori tako SESTRA Potem bova pa še
(se prekine, začne ji barvati obrvi)
Tako ja No poglejva Vstani
(Punca hoče odložiti punčko.)
Ne punčko moraš obdržati saj razumeš nisi moja mala sestrica morda PUNCA Ne SESTRA Pa si
(Punca vstane, punčko tišči pod roko.)
Pojdi se pogledat v ogledalo Kako lepo te je pogledati (Pozvoni.)
PUNCA (prestrašeno)
Gotovo je nekdo prišel Pojdi pogledat Jaz se grem sleč
(Sestra odide, Punca pobere bluzo, z Žensko se spogledata, Sestra se vrne.)
SESTRA Pohiti Prihaja PUNCA Kdo SESTRA Stric seveda
(Punca pohiti ven. Sestra pobira ličila, vstopi Stric.)
STRIC Se šminkaš SESTRA Ja
Vsekakor moram malo pospraviti (Premor)
STRIC Mame ni doma SESTRA Mislim da je šla v trgovino STRIC Ja
In ti se še nisi oblekla nisi
SESTRA Ne kot vidiš
STRIC Ja
(kratek premor) ja mislim ja dan je že dolg že
SESTRA Ja (Premor)
STRIC Že nekaj časa te nisem videl SESTRA Morda STRIC Nekaj tednov gotovo
SESTRA Ja najmanj nekaj tednov STRIC Morda še dlje In vse je v redu SESTRA Ja STRIC Lepo je slišati SESTRA Mama bo kmalu tu (kratek premor)
STRIC Oče se je kaj oglasil SESTRA Ne nič
STRIC Cisto nič SESTRA Ne (Kratek premor)
Že dolgo ni poslal razglednic Včasih je vedno pošiljal razglednice STRIC Ja
SESTRA Zadnjo je gotovo že pred mesci STRIC Veš kje je SESTRA Ne STRIC A tako
(Mama se vrne, na sebi ima plašč, v rokah dve vrečki.)
MATI (Stricu)
Ti si tukaj STRIC Ja (Premor)
Ja mar ne bi smel MATI Kar kar
Samo tako nepričakovano je nekako
(Mati pogleda Sestro.)
In ti še nisi oblečena Pozno je že
Ne moreš taka letati okrog SESTRA Ne
(premor)
MATI Ja potem pa pojdi in se obleci
(Sestra odide, Mama odloii vrečki, pogleda Strica, Stric stopi k njej in jo objame, ona njega, poljubita se. Potem se usedeta na zofo.) Uf ja
STRIC Morda pa ne bi smel priti sem gor MATI Ja Moral si
(Mama se nagne k njemu, on jo spet poljubi, potem se mu izvije.)
Ampak
ja
ja ona je vendar doma STRIC Verjetno se oblači MATI Upajva (Dolg premor)
Ne raje bom stvari odnesla v kuhinjo STRIC Ja
ampak saj lahko jaz MATI Ne ti kar sedi
(Vstopi Punca, v hlačah in bluzi.)
Si tudi ti doma PUNCA Saj sem povedala ja da danes nimam šole MATI Ja morda si res (Mati pogleda Strica.) ja pozabljam skoraj vse STRIC (Punci)
Ja
ja mami je treba pomagati
ja
zato sem tukaj
ja
PUNCA Ja (kratek premor)
MATI Kako pa izgledaš našminkala si se PUNCA Ja
MATI To ni ničemur podobno
(Mati vstane, Stric vstane, vzame vrečki in odide.)
Obriši si tisto šminko PUNCA Bom MATI Ja (premor)
Kaj pa boš danes delala ja zdaj ko nimaš šole mislim
PUNCA Ne vem povsem MATI Zakaj pa si si namazala toliko šminke po obrazu
PUNCA Našminkala sem se MATI Ja ja (premor)
Kaj boš počela danes ja nisi odgovorila PUNCA Mogoče grem v mesto MATI Kar daj PUNCA Mislim da bom
(Mati gre ven. Premor. Punca se usede v kot zofe. noge pokrči. Precej dolg premor.) ŽENSKA In tako slikam (kratek premor) neumne slike
Slikam sliko z neko punco na neki zofi
In nastane slika punce na zofi
nič več nič manj
Nič drugega
Ker ne znam slikati
(premor)
Ene dobre slike nisem naslikala v vsem svojem življenju (kratek premor)
In to drži (kratek premor) kajti najpomembnejša nepomembnost vedno manjka
PUNCA Ne morem čepeti ves čas doma Nekaj moram početi oditi v mesto morda
ŽENSKA Zdaj poskušam naslikati sliko neke punce na neki zofi (Ženska pogleda Punco.) in nastane samo slika punce na zofi PUNCA Meni gre risanje od rok Morda znam jaz naslikati sliko ŽENSKA Ne znam slikati (kratek premor) ker slikam samo kar vidim (premor)
Ampak življenja se ne vidi (premor)
in tisti ki znajo slikati slikajo
(čisto kratek premor) ja nevidno kar je življenje slikajo življenje kjer izginja (kratek premor) in nastaja
PUNCA In Stric je vedno tukaj In očeta ni nikoli In Sestra je v službi In potem gre ven zvečer
ŽENSKA Jaz ne znam slikati (Kratek premor)
In zdaj sem postala stara ali skoraj stara In Sestra se je tudi postarala In je dobila moža in otroka In lepo malo hišico PUNCA Nekaj si moram izmisliti ŽENSKA In Sestra se ima lepo (kratek premor)
In vse kar je bilo je še naprej
PUNCA Jaz pa čepim samo doma sedim na zofi
ŽENSKA Jaz samo govorim Ne bi smela tako čenčati (kratek premor)
Ampak malo bo pa že držalo kljub vsemu Da je vse kar je bilo še naprej tam ne da bi bilo tam PUNCA Moram si kaj želeti Če sem pa tako slaba v šoli ŽENSKA Kar naprej čenčam vse mogoče kar naj bi se dobro slišalo
(kratek premor)
tako kot naj bi tudi slike
nekako
morale biti dobre biti dobre dobre lepe lepe
Tako pa so samo barve vdane barve
težka stvar
med drugimi težkimi stvarmi Vse slike ki sem jih naslikala Kako so težke Težke od barv Še premikati jih ne morem Ena sama teža jih je
PUNCA Mislim da bom danes šla v mesto Saj nimam šole ŽENSKA Slike so samo stvari težke stvari
ki jih je treba vreči stran ker nobeden noče imeti tega kar slikam (čisto kratek premor)
Nimajo prostora (čisto kratek premor)
Slike so prevelike PUNCA Meni gre risanje od rok Morda bi znala jaz slikati slike ŽENSKA Tako slabo slikam Ne znam slikati (premor)
Ampak rada bi razslikala mamo PUNCA (pogleda proti Ženski, vprašujoče) Razslikala mamo
ŽENSKA (Pogleda Punco, potem umakne pogled.)
Rada bi razslikala mamo (kratek premor)
ker seveda hoče da bi bilo vse tako dobro
In jaz seveda hočem da bi bilo vse tako dobro
kot bi mama hotela da bi bilo dobro
vse bi moralo biti dobro
svetlo in lahko
kot poletni sončni dan
rumen in bel
lep
tako bi moralo biti svetlo
in rumeno in lepo in svetlo in lahko In rožnato In čipkasto In črno
PUNCA Ne morem ves čas čepeti tukaj ŽENSKA In rumeno predvsem rumeno bi hotela da bi bilo
rumeno
rumeno kot sonce Nič drugega samo rumeno (kratek premor)
In tako mama hodi v rožnati spalni srajci prsi se ji pozibavajo kako bi oče to prenesel PUNCA Očeta ni nikdar doma ŽENSKA Saj tudi ni prenesel ker je pač odpotoval ali ni prišel domov ostajal je zunaj na morju na oceanu ali kjer je že bil mornar
Prišel je domov ostal nekaj časa pa spet odpotoval šel je stran ni ga bilo
In potem ga sploh ni bilo PUNCA Ne morem ves čas samo posedati tukaj
(kratek premor)
ŽENSKA In tukaj je spomina konec po mojem
ničesar več se nočem spomniti (obotavljaje)
Vse kar rečem se ne spodobi reči
PUNCA Mislim da bom šla v mesto ŽENSKA In to kar rečem seveda nič ne pomeni PUNCA Ne morem ves čas samo posedati tukaj
(Pride Sestra. Oblečena v mrežaste nogavice in lakasto krilce, škornjih z visoko petko. Sestri.) Si se zrihtala SESTRA Ja PUNCA Imaš vse gor
(Ženska vzame čopič in začne punci slikati črn pas za nogavice.)
SESTRA Ja PUNCA Res vse tudi pas za nogavice
SESTRA Ja PUNCA Ne verjamem SESTRA Hočeš videti PUNCA Ne SESTRA Pa hočeš
(Sestra odpne lakasto krilce, da pade na tla, in stoji v mrežastih nogavicah, pripetih na pas.) PUNCA Zgledaš kot kurba SESTRA Moškim je všeč PUNCA Saj ravno zato
Imaš na sebi tudi tisti prozorni modrček SESTRA Ja
(Sestra si odpne bluzo)
PUNCA Daj nehaj
SESTRA Tudi ti si ga danes imela na sebi PUNCA Ja SESTRA Ja točno PUNCA Kam greš SESTRA Ni treba da veš PUNCA Ne seveda (kratek premor)
Se boš s kom dobila SESTRA Seveda se bom PUNCA Z moškim SESTRA Seveda PUNCA Počneta (kratek premor) ja če
ja počneta grde stvari SESTRA Ni treba da veš PUNCA Kje se dobita SESTRA Prišel bo po mene PUNCA Ima avto SESTRA Ja
PUNCA Počneta grde stvari v njegovem avtu SESTRA Zdaj pa že nehaj spraševati (Sestra pobere krilo in ga zapne.)
PUNCA Po mojem delata grde stvari SESTRA Morda PUNCA V njegovem avtu SESTRA Ne razmišljaj o tem (Sestra si zapne bluzo.)
Grem PUNCA Ja SESTRA Lepo se imej
(Sestra gre, se nenadoma ustavi in gleda Starejšo sestro, ki ji prihaja nasproti in ki gre naprej proti Ženski, ki opazi, da prihaja, a se dela, ko
da ni nič, in ki gre, potem ko Sestra odide, stran od slike in Starejše sestre.)
STAREJŠA SESTRA (za Žensko)
Ampak mama morali bi obiskati mamo Tebe pa od nikoder
ŽENSKA (se ustavi in obrne proti Starejši sestri.) Ne
STAREJŠA SESTRA Zmenili sva se da se dobiva
ja v bolnišnici obiskati bi jo morali
(Ženska gre k sliki punce na zofi, kot da ne bi opazila, da Starejša sestra govori z njo, in začne slikati črne mrežaste nogavice na punci.) Zmenili sva se Danes
Da greva danes k njej
Ti in jaz
Saj sva ja sestri
Saj sva ja njeni hčerki
Edino kar ima v življenju
(kratek premor)
Večkrat sem bila tam in jo obiskala ti pa
ja dolgo je že kar si bila tam
Tudi ti moraš iti
res
zaradi mame
Saj je ja bolna
lahko umre
zakaj je ne maraš
zakaj je nikoli nisi marala
ampak zdaj
zdaj ko je mama bolna
(kratek premor)
ja se ne moreš pobotati z njo
moraš se
(kratek premor)
preden bo prepozno
(Ženska se vrne k sliki in jo gleda, potem se obrne, gleda naokrog in obstane, ko vidi, da gre proti njej Stari oče.)
ŽENSKA Ampak oče lepo te je spet videti Tako poredkoma te vidim
STARI OČE Ja saj veš Nisem zdrav najraje se držim doma ŽENSKA Dom pa tak (se prekine)
STARI OČE Dovolj dober je ŽENSKA Ja nikoli se nisi pritoževal STARI OČE Ne pomaga se pritoževati (premor)
Ti si v redu ŽENSKA Ja moram reči (premor)
STARI OČE Pa ti in on ja ne živita spet skupaj ŽENSKA Ne
Najbolje se počutim sama STARI OČE Pogosto bo že res tako )a
ŽENSKA Ja ti boš že vedel STARI OČE Bi rekel da ŽENSKA Ja
(Stari oče povesi pogled, se nekako sesede vase in odide. Ženska odloži čopič. Premor. Starejša sestra in Ženska se pogledata. Dolg premor.) STAREJŠA SESTRA (obotavljaje)
No
ja ko je bil oče živ ja dokler je bil živ ja si ga obiskovala Ampak tako je bilo pač ti in oče pa jaz in mama
Ampak zakaj se je tako končalo ŽENSKA Mama me ni nikoli marala STAREJŠA SESTRA Ti je nisi marala Saj vedno praviš ŽENSKA Če je pa res STAREJŠA SESTRA Ni res Imela te je rada In razen tega
ja
ja zdaj je stara vsak hip lahko umre
ŽENSKA Mama me ni nikoli imela rada Jaz sem jo imela rada vse življenje sem jo imela rada vse odkar sem se rodila
sem jo imela rada rada
in naredila sem vse kar sem mogla
da bi me imela rada
Vse
Jaz
Ja
Vse sem naredila (kratek premor)
Pa me ni imela rada In tako
ja
ja ko je bilo vsega dosti ja sem jo nehala imeti rada STAREJŠA SESTRA In si jo nehala obiskovati ŽENSKA Ja
STAREJŠA SESTRA Veliko let je minilo ko sta se komaj videli ŽENSKA Nisem je hotela videti STAREJŠA SESTRA K očetu pa si hodila na obisk
ŽENSKA Ja ja ja oče in jaz
ja
ja on ni imel nobenega drugega Sedel je v svoji sobici v tistem domu za stare mornarje sedel je sam skoraj ničesar ni imel sedel je tam in si zvijal cigarete hodil v tisto žalostno kavarno popil nekaj kozarcev piva se vračal v svojo sobico Samo jaz sem hodila k njemu na obisk STAREJŠA SESTRA Nisem ga mogla gledati kako sedi Ščetinasto brado smrad po cigaretah skoraj nikoli se ni umil (se na kratko posmeji) umil niti sebe pomil niti sobice Pa tisti njegovi rumenorjavi prsti Ves čas je zvijal cigarete In če je kaj rekel ja je govoril ves čas isto govoril isto o različnih ladjah na katerih je bil in govoril nekaj
nekaj da se bo danes dobil s tem ali s tem s katerim sta bila skupaj na ladji enkrat nekoč ŽENSKA Ja
STAREJŠA SESTRA Hodil je s kurbami Sem prepričana ŽENSKA Bilje tvoj oče STAREJŠA SESTRA Gotovo ŽENSKA Ja ne verjameš STAREJŠA SESTRA Gotovo je bil moj oče ŽENSKA Saj si mu vendar podobna STAREJŠA SESTRA Mogoče malo (kratek premor)
Ne greš z mano k mami ŽENSKA Ne
STAREJŠA SESTRA Ampak res je hudo je z njo klicali so iz bolnišnice ona
ja
ja prosili so me naj pridem Moraš zraven ŽENSKA Ne mara me Najbolje bo zanjo
da ne grem
STAREJŠA SESTRA Rada te ima Ves čas sprašuje po tebi Pogreša te Dobro vem In zdaj
(kratek premor)
ja
ja še žal ti bo če zdaj umre
ja
ja dobro vem Zaradi sebe moraš k njej Rada te ima Vedno te je Samo ne razumeš prav ŽENSKA To si povedala že prej STAREJŠA SESTRA Če je pa res ŽENSKA Nikoli ni STAREJŠA SESTRA (jo prekine)
Ne nehaj že s tem Zdaj ni čas za to Morava tja
Klicali so iz bolnišnice mama je slaba morava k njej bova kar stali takole Jaz moram tja v vsakem primeru In ti moraš tja Obe morava tja Njeni hčerki sva Samo naju ima še Sama je Umrla bo Morava
ŽENSKA Jaz ne grem Ne morem
STAREJŠA SESTRA Pa moraš ŽENSKA Zapustila me je In jaz sem zapustila njo
STAREJŠA SESTRA To si povedala prevečkrat In mama (obotavljaje) ja kaj pa naj bi naredila nič drugega ni mogla ŽENSKA Ne morda ne Kar pojdi Ti moraš tja Ona
(se prekine)
STAREJŠA SESTRA Ne razumem te ŽENSKA No pojdi že STAREJŠA SESTRA No prav (kratek premor)
Ampak ti bo še žal
Dobro vem
Ne veš kaj delaš
Ampak tako si se odločila
(Starejša sestra odide. Ženska stopi k sliki
punce na zofi, gledajo, obme se in zagleda
Mater, oblečeno v krilo in bluzo, za njo gre
Stric.)
STRIC Kako si lepa MATI Se ti zdi STRIC Ja zelo lepa MATI Hvala lepa STRIC Tako si lepa da me ja me
(Stric objame Mater od zadaj in jo pritisne obse, poljubljajo po licih, ona se obme, dolgo se poljubljata.)
Tako sera Ima me Ne bi
ja
zdaj ja takoj
MATI Ne moreva (se prekine) lahko kdo (se prekine)
STRIC Ni ju doma Dajva Tukaj Na tleh MATI Ne STRIC Ja dajva
(Stric jo prime za prsi, najprej čez bluzo, potem gre z rokami podnjo.)
Zdaj
Hočem te
Zdaj
Takoj
MATI Kaj pa če STRIC Nikogar ni doma (kratek premor)
Lahko pa bi
ja
lahko greva na stranišče MATI Morda
(Stric jo poljublja. Mati se mu izvije.)
Ne ne moreva Dopoldne je Ne zdaj
STRIC Ampak
MATI (kot da bi bila stroga z otrokom)
Ne ne Kasneje Ne zdaj
STRIC (rahlo zmedeno)
Pa ne (premor)
Se bo kmalu vrnil MATI Mislim da Morda pa ne (kratek premor)
Ravnokar je poslal razglednico STRIC Ja iz bog ve katerega mesta MATI Ja ne spomnim se STRIC Dolgo je že ko je bil zadnjič doma MATI Nekaj let ne ne tako dolgo jaz
(se kratko posmeji) ne ne spomnim se (Mati poljubi Strica na lice.)
STRIC Ampak kmalu bo doma MATI Ja saj mora STRIC Kaj pa potem MATI Sanja se mi ne (kratek premor)
Ko le ne bi bil njegov brat Tako je vse veliko težje STRIC Ampak sem tako da ja tukaj ni kaj ostalo bo tako (premor)
MATI Ja (premor) naj mu napišem ja o naju
STRIC Ne ne smeš Ne moreš Ne to ne To
(se prekine)
Ne
(Premor. Punca vstane z zofe, kjer je sedela ves čas, in stopi naprej.)
MATI (Punci)
Nisi v šoli
PUNCA Nimamo je saj sem že rekla saj sem ti že povedala STRIC (Punci)
Ja živjo
PUNCA Živjo
MATI Kaj pa boš potem počela danes PUNCA Ne vem MATI Menda ne špricaš PUNCA Zakaj si taka
Povedala sem že da nimam šole Zgodi se pač da nimam šole
MATI Ja nisem mislila tako (kratek premor) in razen tega ja če pomislim ja res si rekla
res si rekla da danes nimaš šole (se kratko posmeji)
Ničesar si ne zapomnim ampak
ja
STRIC Ja res je povedala Spomnim se
Res je rekla da danes nima šole drži
PUNCA Šla bom ven ven
v mesto grem MATI Kar daj Pa Sestra
PUNCA Ja v službi je še
(Mati in Stric sedeta na kavč, Punca stopi do Ženske in se postavi obnjo. Precej dolg premor. Stric objame Mater čez rame. Premor.)
MATI Ampak zakaj ne piše ja pisem mislim ali pokliče Samo te razglednice STRIC Tak je pač vedno bil MATI Vedno STRIC Ja
MATI Ja ti ga pač poznaš bolje od mene
STRIC Poznam no ja MATI No skupaj sta odraščala ti in on
STRIC Ja pa sva res Ne morem reči da ne MATI Nikoli pa se nista dobro razumela STRIC Ne (premor)
MATI Bratje pogosto pač niso ja niso posebej dobri prijatelji STRIC Bo že držalo (premor)
Kako dolgo je odkar se ti je zadnjič oglasil MATI Ne bi vedela
STRIC Gotovo bo poslal razglednico kmalu boš videla MATI Ja
STRIC In nekega dne bo tudi poklical MATI Seveda bo (se kratko posmeji)
STRIC Ja tako je to za mornarja Veš
ja ne smeš preveč misliti na tiste ki so ostali doma lahko boli
tisti ki preveč mislijo na ženo in otroke ne morejo na morje ne morejo spati sedijo in bolščijo v valove na morju ne znajdejo se začnejo popivati ustrašijo se da bi bili sami da bodo znoreli in skočili v morje ja pogosto se zgodi MATI Ne govori STRIC Ja se zgodi Ni tako neobičajno V temni noči ko ladja reže in reže valove čez črno morje pod črnim nebom gredo ven in stojijo v temi in se oklepajo ograje In med njim ki tam stoji in prostrano temo je samo ograja nekaj železnih zvarjenih cevi pobarvanih belo le tu pa tam rahlo zarjavelih MATI Ne govori Raje misli na naju na mene
STRIC In motor ki rohni in rohni MATI (nadaljuje)
misli na naju ki sediva doma
ja na naju
kaj pa midva
tudi nama ni tako lahko
STRIC Ne
Ampak on mora
ja poskušam samo povedati da on
ja ne more misliti preveč ne tebe
tako je pač če si mornar
če si na vseh morjih sveta
če moraš tam živeti
če moraš delati
In če potem prideš domov
k ženi
k otrokom
k hčerkam
MATI Potem ko je imel
žensko v vsakem pristanišču
STRIC Ja MATI Se ti zdi STRIC Bo že držalo MATI Si prepričan STRIC Pravijo da je tako
MATI Kaj pa bo z mano STRIC S tabo MATI Ja
ja medtem ko on ja v vsakem pristanišču jaz sedim doma in skušam vzgajati hčerki kot najbolje znam on pa medtem naprej z ja z
(se prekine)
STRIC Ne smeš razmišljati Ne moreš misliti na Veliko stvari v življenju ne smeš videti In na veliko stvari v življenju ne smeš pomisliti če hočeš preživeti MATI Ne morem da ne bi STRIC Ne MATI Ne uspeva mi In jaz
mar nisem lepa ženska (se posmeji in se pobaha) privlačna
samo poglej
ja čeprav imam skoraj odrasli hčerki sem no ja kar
kar privlačna STRIC To pa MATI Ampak glej STRIC Ja MATI Ni res STRIC Je
MATI In potem naj zapravljam STRIC Saj vendar paziš na svoji hčerki MATI Saj sta že skoraj odrasli STRIC Lepi hčerki imaš
MATI Se ti zdi STRIC Ja MATI Ja (premor)
STRIC In on pošilja denar MATI Vsak mesec pride denar STRIC Potem se imaš pa čistoč«1 prekine) MATI Nimam se posebno STRIC Kdo pa se že MATI Ne prav imaš STRIC Ja (premor)
MATI Ti se imaš dobro STRIC Kar gre MATI S tabo je kot
STRIC (vskoči)
Ja
(Stric jo objame, poljublja, uleleta se na zofo, ležita in se objemata. Kratek premor. Ženska vidi, da prihaja Stari oče, gre mu naproti.) ŽENSKA Oče Lepo te je videti Kako pa zgledaš Moral bi ja (se prekine)
Ne nič ne bom rekla Lepo te je videti Lepo da si prišel
STARI OČE Ja hvala da si poklicala in prosila da naj pridem ŽENSKA Tako redko se zgodi da se vidiva
STARI OČE Ja prav imaš
(Vstopi molki. Stari oče gre stran od Ženske, zavzame položaj, povesi pogled.)
MOŠKI (Ženski)
Govoriti moram s tabo ŽENSKA Govorjenje nič ne pomaga MOŠKI Potrebujem te ŽENSKA Nič ne pomaga
Pogovarjala sva se in pogovarjala (kratek premor) nič več se ne da povedati MOŠKI Se ne bi pogovorila z mano ŽENSKA Nič več se ne da povedati MOŠKI Ne
ŽENSKA Vse je povedano MOŠKI Ampak
ŽENSKA Nič več se ne da povedati MOŠKI Kaj pa sem naredil narobe ŽENSKA Saj ni to MOŠKI Kaj pa potem (kratek premor)
Ko sem odraščal ŽENSKA (ga prekine)
Ja to sem slišala Velikokrat si že povedal MOŠKI Bi rada da grem
(Ženska skomigne z rameni. Premor.) ŽENSKA Nič nisi naredil narobe MOŠKI Pa nočeš biti več z mano ŽENSKA Ne Rada bi bila sama
(Molki odide. Precej dolg premor. Ženska in Stari oče se gledata v zadregi, on povesi pogled, stoji povsem otrpel, s pogledom, fiksiranim v tla.)
Ne
(premor)
Vsi ki so bili tam Vse kar se je zgodilo
(Ženska stopi do Starega očeta in ga poboža po obrazu.)
Oče
Dragi oče
Nisi se tako postaral
Sedel si tam v domu za mornarje
dopoldne hodil ven
spil nekaj kozarcev piva
šel spet domov Dnevi so tekli nekaj let se je nabralo in potem te ni bilo več Dragi oče (premor)
In jaz sem te obiskovala v tvoji sobici v domu za mornarje
(Stari oče odide, Mati vstane s kavča, gre na sprednji del odra, zavzame položaj, težo telesa prenese na eno nogo. Stric vstane, stopi k Mami, ji odpne bluzo, jo sleče, sleče si srajco, stopi za Mater, jo objame, najprej okrog trebuha, potem prsi, ljubkuje jih, ona se nasloni nanj, poljubljata se. Ženska ju gleda, vedno bolj je v zadregi, v obraz je vedno bolj podobna otroku, Punca gleda Žensko, tudi ona je v zadregi, hihita se, potem se obe obrneta, a sta radovedni, zato spet pogledata nazaj, ne vesta povsem, kaj naj počneta, Stric prižema Mater nase, dolgo jo poljublja, potem ji odpne krilo, ki zdrsne na tla, Mati stoji v rjavih hlačnih nogavicah. Stric ji z obema rokama gnete zadnjico, uležeta se na tla, uleže se nanjo.)
MATI (zadihano)
Ampak ne Ne vem če Ja hčerki
STRIC Ni ju doma
MATI (se izvije)
Lahko kdo pride
(Stric se spet uleže nanjo, jo poljublja, potem zelo počasi pride Oče, ustavi se, gleda Mater in Strica. Zelo dolg premor. Mati počasi sede, prestrašena, Očetu.)
Si prišel (premor) ja domov ja zdaj (premor) potem pa
(Se prekine. Oče stoji mimo in gleda Mater, ki vstane, medtem ko Stric naprej sedi na tleh. Oče ju gleda, potem se obrne.)
Ampak (premor) si ti
Zgodilo se je ravnokar
ali
ti
jaz
si tukaj Ampak
(Oče počasi odhaja, Stric vstane, Mati gleda za Očetom.)
Ampak
Ja
Ne razumem (premor)
Boš spet kar šel (Oče odide. Za njim.)
Saj si komaj prišel tako nepričakovano (Stric zapenja srajco.)
Saj nisem vedela
Ampak
Ti
ŽENSKA (stoji povsem mirno)
Oče
Tako dolgo te nisem videla Od kod prihajaš PUNCA Nikar spet ne odhajaj ne smeš zdaj spet v trenutku Oče Vrni se
ŽENSKA Ne hodi Čakala sem te Neumno je
PUNCA Ne smeš kar tako stran ŽENSKA Oče Kje si
Ničesar ne reci
(Precej dolg premor. Ženska stopi malo naprej, pogleda Mater in Strica, ki stojita in se nerazumevajoče gledata. Premor.)
STRIC Tako ne gre MATI Ne more biti res STRIC Kar na lepem se je pokazal MATI Ne moreš verjeti Tako ne gre Neumno je (Se posmeji.)
STRIC Prišel je Tamle je stal Kar tako Ravnokar
MATI Take stvari se ne zgodijo STRIC Mar ni bil ja na ladji
daleč stran v kdo ve katerem mestu MATI Bil
(Mati in Stric se dolgo gledata, potem se zasmejita, potem odideta, najprej Mati, za njo Stric, hkrati vstopi Stari oče.)
ŽENSKA In nikoli več se ni vrnil Oče se ni nikoli vrnil Pošiljal je pisma (Stari oče gre k Ženski) prosil da bi me videl mojo sestro (Staremu očetu)
Oče
Kar šel si
STARI OČE Moral sem pač ŽENSKA Nikoli več nisi videl Mame STARI OČE Saj nisem mogel Nikoli več je nisem hotel Ne po tem
In nikoli je nisem videl ŽENSKA Nikoli se nista ločila STARI OČE Nisem je hotel videti ŽENSKA Ampak nikoli STARI OČE Nikoli več je nisem hotel videti In nikoli več je nisem videl ŽENSKA Mama je zdaj stara Umrla bo
STARI OČE Nikoli več je nisem hotel videti (Mati vstopi, oblečena v krilo in bluzo, ustavi se, kot da bi čakala, da bo kdo pričel, a ni nikogar, razočarana je, zavzame pozicijo, zatopljena v misli, čez nekaj časa pride Stric. Stari oče odide. Precej dolg premor.) STAREJŠA SESTRA (vstopi)
Zdaj je konec Mama je umrla Umrla je ponoči ŽENSKA Mama je umrla STAREJŠA SESTRA Umrla je ponoči ŽENSKA Mrtva je
STAREJŠA SESTRA Saj ni prišlo tako nepričakovano bila je vendar dolgo bolna
ŽENSKA Ne
STAREJŠA SESTRA Ampak zdaj je konec ŽENSKA Si bila tam STAREJŠA SESTRA Ja ali
ja poklicali so
in šla sem kakor hitro se je dalo ŽENSKA Si govorila z njo STAREJŠA SESTRA Ne ni mogla govoriti samo ležala je ničesar rekla samo ležala ŽENSKA A tako
STAREJŠA SESTRA Zdaj je mrtva In medve morava ŽENSKA (nadaljuje) poskrbeti za pogreb STAREJŠA SESTRA Mislim da res ŽENSKA Ja
(Starejša sestra odide, Ženska pogleda Mater, ki gre k Stricu in se nasloni nanj, Stric jo objame, pritisne k sebi. Ženska pogleda stran. Sama sebi.)
Tu
Zdaj
Ravno zdaj Ravno tu (kratek premor)
In tu
(kratek premor) tukaj bomo dolgo dolgo PUNCA zelo dolgo ŽENSKA neverjetno dolgo (kratek premor) ali morda ne
mogoče pa ne bomo tukaj (kratek premor) ampak povsem nekje drugje kjer bo popolnoma drugače (kratek premor)
Ne vem
PUNCA Ničesar ne vem ŽENSKA Tega ne vem drugega ne Ničesar ne
PUNCA Ničesar ŽENSKA Ničesar na tem svetu Ničesar (kratek premor)
A moralo bi biti tiho
v pesmi
(razmišlja)
ja v pesmi
tiho
PUNCA tako tiho ŽENSKA Tako tiho kot stari časi (kratek premor)
In potem naj izgine potem naj pride naj postane naj ostane tam naj postane naj postane tam naj postane tam in potem
(Se prekine. Ženska pogleda gor, vzame čopič, stopi k sliki punce na zofi in križem kražem prebarva s črno.)
Ne znam slikati In ne bom več slikala (premor)
Zato bo punca na zofi zdaj izginila
(Punca se usede v kot zofe, noge prižme k sebi.)
Ne znam razslikati stvari
(čisto kratek premor)
samo naslikati
In zato ne znam slikati
(Čisto kratek premor. Ženska gre stran od slike,
Moški ji gre naproti, ona njemu.)
MOŠKI Lepo te je spet videti ŽENSKA Ja (kratek premor) mislila sem samo ja da bi bilo lepo da se dobiva Zato sem poklicala Tako dolgo je od zadnjič MOŠKI Ja dolgo ŽENSKA Ni se ti treba ja dobiti z mano ja če nočeš tako
MOŠKI Zdaj se imam dobro
ŽENSKA Ja MOŠKI Dobro se imava ona in jaz
ŽENSKA Ti in ona ja ona
ja tvoja nova ženska se imata dobro MOŠKI Ja (premor)
Kaj pa ti
ŽENSKA Mama je mrtva MOŠKI Ja slišal sem ŽENSKA Lepo te je spet videti MOŠKI Ja lepo te je bilo videti
(Ženska in Molki se gledata, potem gresta vsaksebi.)
ŽENSKA (za Moškim, ki odhaja)
Ne hodi no Ker potem (kratek premor) ker potem
ja bom spet ostala čisto sama ob jutrih
zakaj bi potem sploh vstala PUNCA Tako sem sama
tako sama da sem brez obraza ŽENSKA Jaz nimam obraza Jaz ne vidim ničesar ni v meni da bi lahko videla Jaz nimam (se prekine)
PUNCA Ne maram hoditi ven ŽENSKA In nikogar drugega ni tam samo
(se kratko zasmeji)
samo jaz in kaj je to Nekdo ki tu sedi PUNCA Jaz nisem nič samo nekdo ki tu sedi ŽENSKA (za Moškim, ki je odšel)
Ne ne odhajaj Ne
ker potem
(Se prekine. Premor.)
Ne nič
Ne znam ničesar drugega Ničesar drugega nisem počela Ne slikam več
SESTRA (Vstopi, na sebi ima mrežaste nogavice, lakasto krilce, škornje z visokimi petkami.)
Jaz grem
PUNCA Kam greš SESTRA Ven PUNCA Ampak kam SESTRA Moraš vedeti PUNCA Ne (premor)
Ja kar pojdi kaj čakaš
SESTRA Pomislila sem samo da ti povem
PUNCA Ja hvala lepa
SESTRA Veš kje je mama
PUNCA Nimam pojma
SESTRA Veš kdaj je šla ven
PUNCA Ne
SESTRA No prav
PUNCA Kar pojdi
SESTRA Ja grem
(Ženska se usede v desni kot zofe in prižme noge obse. Punca in Ženska se gledata.)
ina Ivanišin, inča Lorenci
Prevod dramskega teksta Punca na Zofi je bil objavljen s finančno podporo NORLA-a.
N O R L A
Tatjana Doma
Moč neizrečenega se Iskriva v tišini
jDekleta, pri katerih se ne razvije občutje prave Sprejetosti in so tako glccie na svojo žensko in splošno človeško vrednost |nesamozavestne in negotove, vidijo včasih v spolnosti nadomestek za čustva, ki si jih tako želijo. S površnimi, neselektivnimi odnosi s fanti in pogostimi menjavami partnerjev si ustvarjajo utvaro, da so ljubljene. Ta obliž na rani samospoštovanja pa ne more prikriti vrzeli v njihovi sposobnosti za navezovanje trdnih, globokih in jtrajnejših čustvenih odnosov. Veliko raziskav spolnega
lin partnerskega vedenja [žensk, ki so odraščale brez ustreznega očetovskega (lika, kaže, da so te ženske bolj dovzetne za različne Imotnje pri doživljanju [spolnosti, da si večkrat [neustrezno izberejo Ipartnerja, da so pogosteje [erotično razočarana, da
imajo na splošno nižji prag za doživljanje frustracij v odnosih z drugim spolom. Zdrav razvoj spolnosti pri deklicah pospešuje oče s tem, da daje hčerki možnosti za zaupanje v njegov spol in za zadovoljstvo s svojim spolom.
Razen pri oblikovanju spolnosti imajo dekleta, ki so v razvoju prikrajšana za ustrezen očetov lik, težave tudi pri socialnem vedenju. Dekleta, ki so odraščala predvsem ob ženskih vzgojnih vplivih, pogosto težje obvladujejo afekte, njihova agresivnost pa se pogosto obrne navznoter, prosti njim samim. To se kaže bodisi v nagnjenosti k depresiji in samoobtoževanju ali v bolj ali manj izrazitem samokaznovalnem vedenju.
Drama Punca na zofi pred nas postavlja žensko, ki se bliža srednjim letom
|in poskuša narisati svoj portret. Razide se s partnerjem in se sooča in pripravlja na neizbežno smrt svoje matere, tako da se pogovarja z odraslo sestro in mrtvim očetom o preteklosti. Zazrta je v svojo mlajšo podobo, v punco na zofi. Ženska bolj živi svoje ustvarjalno življenje kot pa svoje privatno življenje. Vse nerazrešene konflikte iz privatnega življenja prelije v svoje ustvarjanje. Nenehno se sooča z dvomom v kvaliteto svojega ustvarjanja. Ženska je umetnica, ki se je za ceno umetnosti pripravljena odpovedati privatni sreči, ki je pripravljena razgaliti svojo intimo v umetniške namene. Njeno obračunavanje z lastno preteklostjo, z lastnimi [bolečinami in strahovi postane tako le še eden [izmed njenih umetniških [projektov. V svojem
umetniškem projektu ne najde več prostora niti za partnerja, saj je meja med njenim privatnim življenjem jn umetniškim projektom Medno težje določljiva.
Njeno privatno življenje ima smisel le še znotraj njenega umetniškega projekta. Ženska je ena tistih possejevih oseb, ki se ne knore spopasti s svojim vsakdanjikom. Se več, pred zunanjim svetom se prostovoljno zapira ter beži v svojo samoto, v isvoje spomine in v svojo umetnost. Ne more in ne zmore se realizirati ali osmisliti kot družbena (družinska) oseba niti s pomočjo svoje profesionalne funkcije - umetniškega Ustvarjanja. Njena edina identiteta tako postane njena hedejavnost, pasivnost, njen večni dvom, ki jo v celoti pogoltne in ji hkrati daje zagon za umetniško ustvarjanje.
Pomanjkanje kreativnega impulza, popolna blokada samoizražanja in nezmožnost, da bi se prebila preko dobesednega ter se dokopala do globljega vpogleda vase in osebne resnice postanejo razlog jza umetniško krizo. S tem ko se ženska ne more in noče prepustiti, razkriti in predati drugi osebi v nobenem razmerju, se zdi, da dilema drame postaja univerzalna. V tišine dialoga se prikrade zavedanje o neizrečenem, zavedanje b nezmožnosti osebne potrditve, ne glede na to, kolikokrat je izrečena beseda »ja«. V Punci na zofi osebe neprestano odgovarjajo z »ja«, ki zelo redko pomeni pritrditev. Neškodljiva havada odgovarjati z »ja« v dialogu povzroča protislovja lin ovire. Večkrat kot se ponovi, močneje sugerira neizgovorjeno. Fossejevi kratki in skopi stavki so
nabiti z nečim močnim,
Itako da nosijo pod svojim površjem vse tisto, kar je sicer nemogoče izreči. Zaradi svoje posebnosti, da zavrže vse nepotrebno, IFosseja označujejo celo kot poseben žanr. V svojih igrah je zavrgel toliko, da osebe večinoma nimajo niti imen. Poleg tega zavrže toliko replik, da mora vedno znova uporabljati ene in iste. Njegovi liki uporabljajo zelo malo besed, tiste pa kar naprej ponavljajo in s tem ustvarjajo skorajda hipnotičen učinek.
Tudi Punca na zofi je, tako kot ostala Fossejeva dramska besedila, jezikovno zelo vsakdanje in po izbiri besed enostavno besedilo, zapisano brez pik in vejic, v lomljenih vrsticah. Pomemben formalni sestavni del Fossejevega jezika niso le lomljene vrstice, ki »odpirajo« jezik
Tatjana Doma
Moč neizrečenega se skriva v tiiini
besed s kratkimi predahi, inenadnimi prekinitvami ali iz bliskovitimi menjavami teme, temveč tudi pavze. Pojavljajo se v vseh mogočih irazličicah — didaskalije narekujejo dolge, zelo dolge in kratke pavze, včasih pa preprosto samo pavze. Z njimi nastane čisti vakuum, za nekaj časa ne zastane (samo pogovor, temveč (vsa situacija. Fossejevi liki se večinoma zavedajo tišin. Prelomi vrstic, ki iso ena od zanesljivih iin vedno ponavljajočih se značilnosti njegovih iger. postanejo pavze za premislek, tudi pavze Inegotovosti, nebogljenosti ali celo tesnobna znamenja prekinitve in novega začetka mišljenja. Fossejeve pavze :delujejo kot ritmični jelementi, ki bistveno določajo glasbeno strukturo njegovih iger, zaradi katere njegovi teksti postanejo kot pesnitve brez rim.
Dialog otežuje dejstvo, da osebe ne zmorejo govoriti med sabo, zato replike pogosto spominjajo na niz vzporednih, prepletenih monologov. Replike zaznamujeta enostavno besedišče in slovnica, podobno kot pri Beckettu, poleg tega pa so polne ponovitev, premorov, prelomov, zaradi česar dajejo vtis monotonosti in staccata. Zato pogovori in problemi dramskih likov niso nič bolj preprosti, nasprotno - bolj preprosto ko zvenijo njihove izjave, bolj temeljne, bolj eksistencialne narave so.
Navidez preprosta zgodba Punce na zofi, kjer zunanjega dogajanja skoraj ni, kjer je vse, kar se zgodi, ždenje na zofi in samospraševanje jo kvaliteti umetniškega ustvarjanja, je kompleksna drama o osamljenosti in samoti, o krhkosti medsebojnih odnosov.
ki zaznamujejo življenje posameznih oseb. Kot rad pove avtor sam. Punca na zofi pred nas postavlja »preproste ljudi v ne preveč preprostem svetu«.
Viri
Cilcilališki list Noč poje pesmi svoje, SNG Drama Ljubljana, Mala drama, sezona 2002/2003, uprizoritev 8
Espcn Stucland, About Jon Fosse, http:// www.litcrature2000.0rg/bcrgen/eng/j0n/ om-fosse.htm
Knut Ovc Arntzcn, Med tradicijo in invencijo: Mladi norveški dramatiki, Maska, letnik XVI, št. 5-6, 2001
Martina Zmuc - Tomori, Klic po očetu, Cankarjeva založba, Ljubljana 1988
Nina Ivanišin, Minca Lorenci
Darko Čuden
Portretist človekovega notranjega boja
n Fosse se je rodil 29. septembra 1959 v Haugesundu, zdaj živi v Bergnu.
Literarna veda ga uvršča med norveške postmoderniste.
Je eden najživahnejših sodobnih evropskih dramatikov, njegove igre uprizarjajo po vsem svetu, prevedene so bile v več kot štirideset jezikov, na rodnem Norveškem pa je poleg Ibsena najpogosteje uprizarjani dramatik.
|V glavnem piše v inovonorveščini. Morda ne bo odveč, če povemo,
|da ima Norveška dve uradni norveščini: bokmal ijdobesedno: knjižni jezik) in ;nynorsk (dobesedno: nova norveščina), vendar sta oba izraza zavajajoča, kajti oba [jezika sta tako govorjena kot pisana in tudi po starosti ni tolikšne razlike, da bi bil
pridevnik nov upravičen. Spričo zapletenega jezikovnega vprašanja na Norveškem se tujci (pa včasih tudi Norvežani sami) pogosto sprašujejo, ali nista za ogromno državo in sorazmerno malo število prebivalcev dva uradna jezika kar malce prevelik luksuz.
jon Fosse je debitiral leta 1983 z romanom Raudt, svart (Rdeče, črno), leta 1986 je izdal pesniško zbirko Engei med vatn i augene (Angel z vodo v očeh), leta 1989 otroško knjigo Uendelig seint (Neskončno pozno)
- zanjo je dobil nagrado za novonorveško otroško literaturo. Tej nagradi sledi prava plejada drugih nagrad in priznanj, od katerih bomo nekatere našteli v nadaljevanju.
Prvo gledališko igro Og \aldri skal vi skiljast (In midva nikdar ne bova se ločila) je napisal leta 1994. Krstna izvedba se je zgodila v gledališču Den Nationale Scene v Bergnu. Igro Namnet (Ime) so posneli na filmski trak.
Z drugim priznanim norveškim piscem Janom Kjterstadom je leta 1994 ustanovil in uredoval zelo kakovostno revijo Bok.
V zvezi z imenom revije beremo leta 2006 v tedniku Ny Tid naslednje misli o knjižni jeseni oz. knjižni žetvi:
Če mislite, da jeseni mrgoli knjig zato, ker naj bi založbe z njimi zaslužile, se motite. Knjižna jesen ni slučajna. Knjige se izdajajo, ker se bo drevje obletelo. In listje odpada z vej, odkar ve, da bodo iz debla nastale knjige.
Brez dreves ni knjig. Če ni knjig, je dreves veliko. Zato sta Jan Kjarstad in Jon Fosse izdala zdaj nič več obstoječo revijo Bok: Kajti presečišče med en bok (= ena knjiga) in Jlere baker (= več knjig) je bok. Knjiga si in v knjige Še povrneš. (Bok pa pomeni hkrati tudi bukev; tu se tudi slovenska knjiga in bukev bz. bukva lepo ujemata, izato bi se slovenski prevod literarne revije mogel glasiti Bukev oz. Bukve. Op.: D.
p.)
Med letoma 1989 in (1993 je bil član Sveta za literaturo v Norveškem društvu pisateljev, bil Je tudi član komisije za izbiro najboljšega eseja pri Norveškem svetu za kulturo.
Poleg romanov, novel, pesniških zbirk, esejev, knjig za otroke in filmskih scenarijev se v zadnjem
času posveča predvsem gledališkim igram.
Jon Fosse je v vseh svojih delih odličen portretist človekovega notranjega boja. Znak odličnosti si je zaslužil z lastno definicijo razmerja med obliko in vsebino literarnega dela:
Zame sta oblika in vsebina eno in isto. Kar imam povedati, povem z obliko, oblika pa nastaja s tem, kar pripovedujem.
V romanih in gledaliških igrah ne vrvi ravno junakov, junaki se bolj ali manj vrtijo okrog enega zgoščenega konflikta. Fossov paradoks se kaže v tem, da je ta konflikt težko opisljiv, a vendar bralcu in gledalcu jia očeh. Vtis je, da se protagonisti na vse kriplje jn pretege trudijo, da bi se Ujeli, da bi se spoznali, da
bi hodili vštric. A dejanja kot da ne morejo pognati Iv tek, nič se ne izcimi, Izčrpavajo se v obupnem, a jalovem poskusu, da bi preskočili vse preglobok in preširok sporazumevalni prepad. K tej podobi komunikacijske vrzeli silovito prispeva Fossov jezik. Tako enostaven je in tako presunljivo globok. Skladnja je oskubljena do obisti, ločil malodane ni, premori in zamolki tulijo. Upovedovalni tok je na videz pogosto nepovezan, misli se razvezujejo in prepletajo, se cefrajo, se fecljajo, pa spet pobezljajo - in tako v nedogled.
S ponavljanjem besed in besednih zvez ter stavkov zadobi Fossova pisava himničen poprh in psalmičen oplesk. Vsakdanjik in izkušnja sveta se izrisujeta kot medčloveška za(s)trtost,
A\*
arko čuden
Portretist človekovega stranjega boja
Itrohnobna negibnost, lenobno lebdenje v času in prostoru. Najpomembneje se ne izreče, gledalec sam mora razvozlati zapletena razmerja, razgaljenost in ranljivost junakov za gledalca in bralca nista vedno lagodni. Fossov jezikovni postopek, ta oskubek, kakor da zna razkrivati vse skrivnosti tega
Jon Fosse je prejel številne nagrade in priznanja. (Naštejmo jih samo nekaj: nagrada za novonorveško
otroško literaturo (1989), (Ibsenova nagrada (1998), Nestroveva nagrada (2000), (2003 postane Chevalier de 1’ordre National du (Merite, je komtur reda Sv. (Olava, častni član Društva (norveških dramatikov, (nordijska nagrada Švedske akademije (2007).
Na spletni strani se sam (Fosse marca 2000 sprašuje:
Jon Fosse? Kdo je Jon Fosse? Jon Fosse ima v vsakem primeru tri razsežnosti: je običajen človek, javna oseba
(ristijan Guček, Ijoša Koltak, lario Selih, arbara Vidovič, inča Lorenci, lagoda
\in pisatelj. Običajen človek je kot večina drugih, z malim, bolj ali manj srečnim življenjem; javna oseba, ki jo poznal in o kateri imaš zato nek vtis, ali pa je ne poznaš in zato o njej nimaš nobenega vtisa, pisatelj pa je nekaj, kar pripada sebi — to nekaj je mogoče prej aktivnost kot identiteta in se verjetno ne pokriva niti z običajnim človekom niti z Jonom Fossejem kot javno osebo. Ampak kdo sem potem, kdo bi utegnil biti Jon Fosse?
Nina Ivanišin
Študentka četrtega letnika AGRFT na oddelku za dramsko igro in umetniško besedo. Nastopila je v naslednjih študentskih vlogah: Maša (M. Zupančič Vladimir, 3. semester, režiserka Tatjana Peršuh), Liza (F. M. Dostojevski Odlomki iz Bratov Karamazovih, avtor dramatizacije Mile Korun, 4. semester, režiserka Tatjana Peršuh), Norec (W. Shakespeare Kralj Lear,
5. semester, režiserka Tatjana Peršuh), Dr. Mathilde von Zahnd (F. Durrenmatt Fiziki, 6. semester, režiserka Tatjana Peršuh). Trenutno pripravlja vlogo Susn (H. Achternbusch Susn, 7. semester, režiser Miha Golob). Nastopila je tudi v različnih vlogah akademijske B-produkcije: Punca (avtorski projekt Človek, ne jezi se, avtorica koncepta in režiserka Nika Leskovšek, 2006), Vgraine in Bellangere (M. Maeterlinck Tintagilesova smrt, režiser Juraj Flubinak, 2006), Punca (avtorski projekt Samo en grižljaj... mi daj!, avtorica koncepta in režiserka Vulia Roschina, 2007). V drami SNG Maribor je nastopila v zboru žensk iz Argosa (Evripid Orest, režiser Hansgunther Fleyme, sezona 2006/2007).
Nastopila je tudi v študentskih filmih: Bordo rdeča (scenarist in režiser Nejc Gazvoda, 3. letnik filmske in TV režije, 2007),
Ne prva ne zadnja (scenarist in režiser Slobodan Maksimovič, 4. letnik filmske in TV režije, 2007) ter v manjših vlogah v filmih Moj sin seksualni manijak (režiser Goran Vojnovič) in Instalacija ljubezni (režiserka Maja Weis). Vloga Sestre v Fossejevi drami Punca na zofi je njena prva večja vloga na profesionalnem gledališkem odru.

Miro Podjed
^ #** f Nagrada za najljubšega igralca v sezoni 2006/2007 po
J izboru gledalcev SLG Celje in bralcev ter poslušalcev NT RC v
■HjH H	HH HHH


skupnem projektu Za zaveso.
r

Tjaša Železnik
’ Nagrada za najljubšo igralko v sezoni 2006/2007 po izboru
H gledalcev SLG Celje in bralcev ter poslušalcev NT RC v
skupnem projektu Za zaveso.

Avtorski projekt Željka Vukmirice in igralcev SLG Celje
BORZA SLOVENSKIH RAKTERIEV
Idelovni naslov)
Krstna uprizoritev Režiser
Željko Vukmirica
Tako vidimo sebe in kako nas vidijo drugi? Vrhunski hrvaški gledališki igralec in režiser Željko Vukmirica bo z igralci SLG Celje raziskoval stereotipne lastnosti Slovencev, vse tisto, zaradi česar se zdimo smešni drugim in nenazadnje tudi sami sebi. Projekt bo temeljil na metodi »Chorus« (po Mariu Gonzalesu), ki izhaja iz commedie delFarte, kar prinaša v slovenski gledališki prostor nekaj popolnoma novega in svežega.
Premiera februarja 2008
900000000000000000000000 900000000000000000000000 900000000000000000000000 900000000000000000000000 900000000000000000000000 900000000000000000000000 900000000000000000000000 900000000000000000000000 900000000000000000000000 900000000000000000000000 900000000000000000000000 900000000000000000000000 ___________ooooooooooooooo
(ik-tlališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje
^ w L^nik^j, ^Aona 200^/2008, številka ^ OOOOOOOOOOOOOO
Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje.
. Vjjcpravic^Hdrif^nc.^ ftft000000000000000
r,	nrt/%r>oOOOOOOOOOOOO
V skladu s 13. točko prvega odstavka z6. člena Zakona o DDV davek ni obračunan. ^
“““““'•OOOOOOOOOOOOOOOOOO
“ IzdEJatcija Tina Ko9 OOOOOOOOOOOOOOOOO
Urednica Tatjana Doma
Fotograf Damjan Švare OOOOOOOOOOOOOOOOO Oblikovalec Matjaž Tomažič/Kontrastika
Avtor fotomontaže na naslovnici Jasmin Talundžič OOOOOOOOOOOO l isk Grafika Craccr
^	^ Naklada 1.000 izvodov OOOOOOOOOOOOOOOOO
Celje, Slovenija, november 2007
wwwwrwwwOOOOOOOOOOOOOOOO
SLC« Celje si pridržuje pravico do
onockcVcifeeoOOOOOOOOOOOOOOO
spremembe programa.
Igralci na fotografijah ne kadijo tobačnih izdelkov.
o ooooooooooooooooooooooo
Sezona 2007/2008
REPERTOAR
Richard Bean
EVROFILIJA
Režiser Boris Kobal premiera 21. septembra 2007
Jon Fosse
PUNCA NA ZOFI
Kc/iscrka I ijana /anajic premiera 30. novembra 2007
Avtorski projekt Željka Vukmirice in igralcev SI.C j Celje
BORZA SLOVENSKI H KARAKTERJEV
Režiser Željko Vukmirica premiera februarja 200S
Eugene Ionesco
STOLI
Režiser Miha Golob premiera marca 2008
John Steinbeck
LJUDJE IN MIŠI
Režiser Samo M. Strelec premiera maja 2008
in za otrobe Kajetan Kovič
MAČEK MURI
Avtorica dramatizacije Romana ErcegoviČ Režiser Matjaž Latin Skladatelj Jerko Novak premiera 6. oktobra 2007