v
Čenče iz Ljubljane.
Spisuje narodni postopač.
1. epistel.
„Kaj je novega v Ljubljani ?" — prašajo povsod človeka, ki pride iz glavnega mesta Slovenije, in komaj se je nekoliko oddahnil, že mora pripovedovati. Gorje mu, če nič ne ve! Brž zagleda krog sebe obraze kisle, iz katerih je zginila vsa prijaznost.
Tudi „Novice" so tak „pot", ki vsak teden po enkrat prihaja z Ljubljane. Da-si prineso poln koš novic z vsega sveta, jih prinašajo nekaterim bralcem morda vendar-le premalo z Ljubljane. Vsem tem bom skušal vstrezati jaz; zato sem najel si za dragi denar vsake vrste ljudi, moške in ženske, in si osnoval „kundschafts-bureau", da mi donašajo vsakovrstno robo, ki jo bom potem svojim bralcem zastonj prodajal, zadovoljen 8 tem, če čenče moje namen svoj dosežejo.
Začnem naj z velikansko slovesnim pogrebom, o katerem še zdaj vse govori, čeravno ni pel pri njem veliki zvon. Pokopan je bil velik mogočnež, ki je več ko pol Ljubljane vodil za nos, njemu na čast se je potrosilo veliko denarja. Zato je bil pa tudi pogreb njegov sijajen tako, da ne vem, če bo kateri izmed Dunajskih in Peštanskih ministrov takega imel. Menim, da vsak ve, da govorim o pustu. Brez mene se v Ljubljani ne sme nič zgoditi, zato sem šel tudi v čitalnico, kjer so se po „Sokoluu pozvani zbrali pogrebci tega mogočnega norca. Krasotic ženskih ne morem popisovati , ker imam za cenitev ženskih noš toliko spomina in uma, kakor na pr. dr. Schaffer o slovenski literaturi; samo to naj povem, da se mi je čudno zdelo toliko repatic ali kometov videti, o katerih pa nobena pratika nič ne pove, meni so bili najbolj všeč oni Ma-gjarski „softe", ki so prinesli Kerim-paši sabljo; to res je bila prav prilična pustna burka. Iz kaka je bila ta sablja? — Bila je — iz rlecta", s katero bi se slavni Turški zelo trebušni vojskovodja med tem , ko se njegove čete bojujejo, v svojem šotoru mirno ležeč jako delektiral , ko bi jo kos za kosom jedel. ^Magjarski softe" čitalnični po takem gotovo bolj vedo , kaj je za Turškega junaka primerno, nego oni v Pesti.
Med pogrebci videl si tudi več Turkov, celo sultan se jim je pridružil, a v taki podobi, da je bil mož res usmiljenja vreden — posebno potem , ko ga je za nos prijel rak. Rak je res prava podoba sedan^ga časa, a ne le v Carigradu, ampak tudi pri nas, kjer gre vse ,,rakovo pot" in skoro vse novejše naprave in ustanove imajo v želodcu raka. Zato Diogen, ki je tudi bil med puatnimi pogrebci, s svetilnico svojo ne bi našel §. 19. osnovnih državljanskih pravic „volkswirthschaft-iichen Aufschwung", resničnih liberalcev in nelažilibe-ralcev itd. Težko bi mu bilo tudi najti pravih ministrov za Avstrijo iu Magjarijo, čeravno stavim, da je v Ljubljani toliko ministerskih kandidatov, kolikor -ustavover-nih petelinov. Le prašaj jih od najvišega dol do kamnoseka Petra Tbomana.
Slovenci so se pustni torek zabavali v čitalnici tako, kakor znajo, pošteno, živahno. Kako pa je bilo pri maškaradi nemškega gledišča? Z neko natakarico so kulturonosci vpričo vsega občinstva take nespodobnosti uganjali, da je morala policija spodmakniti objekt
   63   
njihovih salonskih in finih burk. To ni malo, Če se pomisli , da ima policija dela čez glavo drugje — in posebno pri slovenskih časnikih.
V kratkem bomo imeli ravs in kavs po ulicah in pred „rotovžem", ker bodemo skušali zopet par narodnjakov vsiliti med mestno starešinstvo. Jaz gotovo ne zavidam teh revežev na starešinskih stolih ; govoriti sicer smejo, tudi interpelacij staviti na cente, al dozdaj menda še ni ne eden njihovih važnejših predlogov zadobil večine. Pač, da se ne lažem. Z enim predlogom so prodrli , da se bodo namreč ulice , ki imajo postati med Kozlerjevo in poštno hišo, imenovale „Knaffelnove ulice" po onem dobrotniku , ki je na Dunaji s svojo ustanovo toliko Kranjcem pripomogel do vseučiiiščnega izobraženja. Se ve, da blagi mož ne more zato, da se po njegovi pomoči tudi marsikater Kranjskih sinov naleze tam tudi takih naukov, kateri niso piškavega oreha vredni. Ker ravno o imenu nove ulice govorim, naj povem, da ni upanja, da bi mi, ki zdaj živimo v Ljubljani, se seznanili z novimi imeni uličnimi. Nekatera nova imena pa res zaslužijo patent na originalno znajdbo. Poprej je Ljubljanski škof stanoval v svoji palači na stolnem trgu, zdaj pa škof dr. PogaČar biva ,,pred škofijo", nekako ironično, kakor da bi v škofijo ne smel.    Kdor tega ne verjame, naj gre brat!
V „Tagblattu" se je unidan „contra K lun" oglasil nek „deficientenpriester" iz Beča, rekši, da ma-lefice ne zaslužijo benefice. Jaz poznam tegatička; ker se pa Bam imenuje ,,deficienta" — ali na telesu ali na umu? — tega ni dostavil, zato mu dam absolucijo in ga ,,Tagblattu" še le prav priporočam, da si ga vdinja za stalnega korespondenta.
     64