20. štev. V Ljubljani, dne 21. oktobra 1899. IX. leto. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 60 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. ce se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se PoSiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba'4. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Na vrhuncu so. (Iz učiteljskih krogov.) Odkar je povabil ljubljanski škof (oziroma njegovi svetovalci} slovenske učitelje k duhovnim vajam, odkar so se zavedni slovenski učitelji odločno uprli tej zviti nakani klerikalne stranke, ki jih je hotela na ta način zvabiti v svoj tabor, zasejati med nje seme prepira in nesloge ter pomagati svojemu umirajočemu življenju k zdravju in moči, je vse naše klerikalno časopisje, ves klerikalni aparat v Živahnem gibanju in delu! Od očeta »Slovenca«, ki je v zadnjih številkah poln obrekovanja, sumničenja, zabavljanja, škoda-željnosti in nesramnega denunciranja slovenskih učiteljev, tja do kričečega paglavca »Domoljuba« — vsi ti umazani lističi so v poslednjem času polni infamnih člankov, listkov in notic, katerih besede kot ostrup-Ijene pušice frče v vrste onih učiteljev, ki se ne boje javno in brez hinavstva in hlinbe priznavati svojega svobodnega mišljenja in svoje gorečo ljubezni do svobodne šole. V tej vrsti Črnih naših sovražnikov seveda tudi vpije »Slovenski list«, ki ima kot suho strašilo na široki poljani in nervozno giblje svojo obrito brado. Vsa ta piškava vojska brusi orožje in se zaganja s strastno silo v naše vrste in v posameznike — v naše vrste zato, da bi jih raztrgala, v posameznike zato, da bi jim škodovala, pripravila ob ime 1 n spoštovanje in — če bi šlo — tudi ob kruh! Kako obrezujejo gosja peresa! Od Andreja Kalana do Antona Koblarja — Vsi večji in manjši, bolj ali manj brihtalni Politiki in politikuni — stikajo glave, drsajo po nedolžnem papirju, kujejo članke, pozvedujejo tuintam, kje bi se dobil kdo, ^a bi kaj izdal. Črne sence švigajo okolo redakcije klerikalnega časopisja, kujejo v6rigo in lanco, spone in jarme, da bi nas zakovali vanje, in naše učiteljstvo in šol-8tvo upregli v klerikalni voz! In šo več! Pri gospodu očetu Lenartu in katehetu Kržiču, ki na zlo sedita v deželnem šolskem svetu, podaja roka *9*j kljuko. Kako bi vender napravila ta **Va gospoda, da bi razgnala to liberalno ySiteljstvo! Treba bi hudičevih otokov, da in ee na njih pokorili liberalci — učitelji! Treba bi šole na Grintovcu, na Mangartu, n* Kleku, da bi poslali tamkaj v pregnanko one, ki se drznejo dvigniti glas proti likalnim lovcem! 'n kako znajo! Kar pišejo črni voj-j|kovodje, to hočejo podtakniti učiteljem, o atorih sanjajo, da so priskočili v njihov ^ 0r! A povemo jim tudi brez ovinkov, l*,ni ▼njihovem taboru niti onih ^deseterih, ki bo bili pri duhov- nih vajah, in če bi vedeli klerikalni gospodje, da so se udeležili nekateri duhovnih vaj iz vseh drugih namenov, nego iz prepričanja, potem bi se tudi več tako ne širokoustili in jih ne obkladali s »poštenimi, značajnimi in vernimi učitelji« — med tem, ko privoščijo nam, ki nismo hinavci, nazivek »podlih, surovih in neolikanih lib eralcev!« Gospoda, mi se prav dobro poznamo, in kot na dlani je naše slovensko učiteljstvo pred nami: A na vrhunec nesramnega, najpodlej-šega obrekovanja in najdebelejših laži se je pospel zadnji »Domoljub« — list, ki ga bero preprosti ljudje. »Domoljub« na prvih štirih straneh naravnost ščuje slovensko ljudstvo proti učitelj-stvu, ga hujska proti šoli in mu neti plamen sovraštva do šole in učitelj stva! Ta številka »Domoljuba« bi morala biti prav za prav zaplenjena, zakaj nikakor ni izključeno, da ne bo doseglo nje infamno pisarenje pri zaslepljenih kmetiških stariših uspeh, da bodo vohunili za učitelji, da bodo gledali na vsak njih korak, da bodo vse, kar store, imeli za slabo in zlo, da bodo v vsem delovanju njihovem videli grozno liberalno pošast, ki hoče požreti slovenskim šolam poštenje in vero, da bodo navajali k vohunstvu svojo deco, ki bo s hinavskim obrazom prežala v šoli na vsako učiteljevo besedo, na vsako njegovo kretnjo. »Slovenec« nas je imenoval dekle liberalne stranke, »Domoljub« nas imenuje našemu spolu primerno hlapce liberalne stranke in pravi, da kot taki razdiramo rodbinsko življenje, ne priznavamo katoliške vere, odgajamo deco v brezverstvu in uničujemo kmetiški in obrtni stan. Za Boga svetega, to smo hudiči, ne pa ljudje! A »Domoljubu« povemo v hinavsko lice, da laže kot cigan, da je tako pisanje falotsko in lumparsko! Da, to trdimo odločno in zavestno in ne bojimo se nikogar in ničesar. In vprašamo se, kako more pisati blagoslovljena roka take ostudne laži, kakor je trditev, da je »Zaveza« sovražnica krščanskega ljudstva, zlasti kmetiškega stanu, kako more taka roka pred oltarjem prijemati telo Kristusovo, ako piše tako vnebovpijoče laži! — Odgovorite! Pa tudi dokažite svojo trditev, gospoda! Veste, da se lahko vzame človeku čast in poštenje — zato znate lagati; a tudi morda veste, da so težko vrne, kar se vzame. Ogromno večino slovenskega učiteljstva ste zadeli v najsvetejša njegova čutila. Onemu narodu, med katerim deluje blagoslovljeno in srečonosno, ga kažete kot njegovega največjega sovražnika, ker mu hoče vaša laž iztrgati iz srca vero do Boga in ljubezen do naroda. A v resnici je slovensko učiteljstvo verno in s požrtvovalnimi silami deluje za blaginjo slovenskega ljudstva. In to ljudstvo huj-skate proti nam, hujskate ga na nečuven način! »Domoljub« piše: »Torej ne več po katoliški veri, ampak na »drug način« bodo sedaj učitelji vzgajali mladino! Ta drug način nam je znan: »Očitno brez-verstvo, sramotenje cerkve in »prosta ljubezen!« Kaj porečete vi na to, katoliški stariši, za to brezverski učitelj, ne vpraša!« — — Ogorčeni smo plunili pri teh besedah! Ali še nesramnejše je to, ker piše »Domoljub«, da smo bili proti onim učiteljem, ki so se udeležili duhovnih vaj zato, ker so prejeli pri duhovnih vajah sv. Rešnje telo ... Zahtevamo kar naravnost, da nam pove lažnivec »Domoljub«, kdaj smo to trdili, ali govorili, ali pisali? Dokler nam tega ne dokaže, mu ostane pečat lažnivosti,, podlosti in hudobnosti očito vtisnjen na čelu! Takrat, ko so si izmislili tiste duhovne vaje, smo brez ovinkov izrazili svoje mnenje in misli o njih in smo trdili, da so zgolj politiški eksperiment. Niti z eno črko se nismo dotaknili vere — no, pisali smo le, da vsak lahko opravlja duhovne vaje zase doma, da se ni treba kazati svetu kot farizejem, temveč da se ravnajmo po besedah Kristovih, ki je dejal, da so zapri v sobo in moli zase! — Tako je učil Bog, in božji nauk nam menda vendar še danes več veljaj, nego ukrepi in nastave vseh ljubljanskih doktorjev svetega pisma! Laž so tudi te besede: »Sicer so že (to smo mi »liberalci«) prej preganjali, sramotili in obrekovali one učitelje, ki so si ohranili katoliško zavest . . .« Samo en slučaj nam povejte, ki dokaže vašo trditev! Mi vam jih povemo lahko več, iz katerih jo razvidno, da so klerikalci preganjali učitelje, ki Be niso slepo vdali njih volji, in ki niso hoteli biti njih orodje. Ako> trdimo, da hoče klerikalstvo razdvojiti učiteljski stan, ne trdimo s tem, kakor piše »Domoljub«, da ga hoče razdvojiti katoliška cerkev, zakaj klerikalstvo ni bilo nikdar in ne bo identično s kato-^ liško cerkvijo. Naše klerikalBtvo, ki laže in obrekuje, ki izkorišča cerkev v politične namene, je v sramoto katoliški cerkvi! In proti takemu klerikalstvu smo, a ne proti Kristovi eerkvi. Ta združuje, a ne razdvaja, ta ljubi, a ne sovraži, ta vabi k sebi, a ne preganja. Naši klerikalci pa nas me-čejo iz oerkve, ker nas hočejo šiloma prepričati, da nimamo mi nič" več vere, ker nas primerjajo nasproti ljudstvu s po« gani, ki so preganjali kristjane, ker imenujejo našo oliko pagansko, ker pravijo, da hočemo iz šole odstraniti križ, odpraviti krščanski nauk iz šol, iztrgati mladini vero iz srca in jo pripravljati na krvavo prekucijo, ki bo odpravila cesarje, državo, cerkev, lastninsko pravico in zakramente svetega zakona! Pravijo tudi, da prepovedujemo duhovnikom pouk v šoli, dasi je resnično samo to, da mnogi duhovniki-kateheti ne opravljajo svojih dolžnosti! In tako dalje, in tako dalje . . . »Domoljub« zbuja sovraštvo do šole tudi s tem, da piše: »Krščanski stariši, ki ste po postavi prisiljeni izročati svojo mladino učiteljem . . . Naš državni zakon je že itak čuden, ker trga otroke sta-rišem iz hiše in ne povprašuje po istiniti potrebi . . . ker morate plačevati ... Vi pa odločno zahtevajte, da oni, ki hočejo od vas (kakor da smo kozji pastirji) imeti take plače, morajo tudi za vaše koristi delati! . ..« Povejte nam, kdaj, kje in kako smo delali zoper koristi ljudstva in mladine? Ali ni slovenske učiteljstvo docela izvrševalo svojih dolžnosti? Ali nismo vedno in povsod govorili in delali kot ljudski učitelji, kot katoliški učitelji? Ali smo do danes storili pri pouku, pri vzgoji kaj veri nasprotnega, s šolskimi zakoni in odredbami neskladnega? Ali poznate naše šolske knjige, iz katerih se uči mladina, in katere so spisali ljudski učitelji? — Ali po/nate te pobožne knjige? — Potem govorite, sicer molčite in ne dražite ljudstva! Dobro! Kdor je z vami, ne more biti z nami, in obratno! Imejte jih, saj jih ne bo dosti. Mi se bomo tem trdneje, v tem večji medsebojni tovariški ljubezni združili in z jasnim licem, s ponosno zročimi očmi bili boj, četudi žrtvujemo koga za svojo sveto stvar! Zlasti bomo govorili, delali in pisali z največjo brezobzirnostjo, kadar nam bo treba pobijati laži in obrekovanja. Najsi je tak boj težak, pa nas jači bolj in bolj, da bo končno naša vrsta močna in nepredorna, da si bo ob nji omajal in skrhal rožičke najhujši klerikalni kozel. A — kakor rečeno — kdor je slep, naj gre med vas. Učitelji, ki ljubimo svobodo, ne bomo klerikalni gardi hlapci, in mislimo, da bo tudi malo učiteljic, ki bi vam hotele služit za — dekle ! Luteranska doba na Slovenskem, V podrobni popis tisto dobe, ko je •cvetelo luteranstvo, se zaradi pomanjkanja prostora ne moremo spuščati, ali reči se mora, navdušenje za večjo omiko bilo je tedaj močnejše, kakor je zdaj v naši dobi. Dosti so morali slov. plemiči dati tudi svojega premoženja za vojno proti Turkom, ali davkov na dvor deželnega jkneza, ali vzlic temu so za slovenske knjigo, ustanovitev šol imeli zmiraj radodarne roke. Bil je za naš tedaj še precejšnji, vsaj pa toliki narod, kakor je bil madjarski, velik čas ; kdo vo, če bi ta čas ne bil popolnoma našo plemenitaše in meščane spravil do tega, da se popolnoma in trajno zavejo slovenskega svojega rodu ter bi, hranivši svoje dežele tako, da bi lahko naprej doma ostali, postavili naš in hrvaški narod na stališče, kakor ga. zavzemljejo danes Madjari. Imeli so v svoji sredi najboljše vojskovodje tedanje Avstrije, imeli v rokah denarne moči naših dežel, krepkega vojaka v slovenskem in hrvaškem kmetu, merodajni so bili v turških bojih, ali upogniti so se dali po deželnih knezih in njihovih svetovalcih, ko so Turki nehali prihajati v deželo, ko so kmeti se umirili. Največ vpliva v tem oziru pa je imel bavarski knežji dvor, iz katerega je bila soproga deželnega kneza Karola II. Ta Bavarka je bila duševni voditelj protireformacije, iz Bavarske so poslali jezuite v deželo, — ta kneginja je silila svojega soproga, da je preklical v verskem oziru luteranom dane obljube, po kojih so imeli plemenitaši in meščani prosto pot, si cerkve zidati in šole ter lu-teransko veroizpovedanje po augsburški konfesiji negovati. Legli so v grob Her-bart Auersperg, koncem 16. stoletja v junaškem boju pri Budački blizo dolenjske Vinice na Kolpi, Hans Ungnad na \Viir-temberškem in drugi trdni možje. Ko se je 16. stoletje proti koncu nagnilo, bili so stari naši boritelji za luteranizem že v grobeh, mlajši pa so le redko kakega pogumnega človeka v boj postavili. Tedaj je pri nas že moč plemenitaškega stanu precej pešala nasproti oblasti deželnih knezov, in da si ohranijo le-ti svoje gospodarsko stališče, so postali prijenljivi. In zraven so jim luteranski teologi, katere so za svet vprašali, kakor dr. Jakoba Andreja v Tu-bingu, ki jim je mej drugim pisal: »S silo se ne smejo gosposki zoperstavljati, ker, če se mora Boga več ubogati, kakor ljudi, je vendar po luteranski veri dolžnost, da se v vseh političnih stvareh gosposki pokorijo. V potrpežljivosti je trpeti vse hudo, resnico pa zmiraj kviško držati in to v očigled temu, da Turki večjo svobodo v verskih rečeh puščajo, nego papeževi prijatelji«. »V tem, — piše zgodovinar Lo-serth, — cla so ti ,dobrosrčni kristiani' v innerosterreichu te nauke od besede do besede jemali, leži tudi vzrok njihovega toliko zdajšnjim ljudem nesramnega propadanja in zatona.« — Avstrijsko deželne kneze je katoliška cerkev posebno podpirala, da zaduši luteranizem pred uhodom v Italijo in ti so to pomoč izrabljali v dosego absolutizma, t. j. njihovo neodvisnosti od deželnih stanov. Tako jo roka roko umivala. Deželni knezi so sedaj jezuitom dali prosto pot in ti so silo rabili. Povzročili so poulične pretepe mej katoliki in protestanti v Gradcu, Mariboru, Celji, da dobijo priložnost, deželnemu knezu svetovati, naj da zapreti luteranske cerkve; ovadjali so luterane, kar se je dalo, kot sovražnike kneževe. — Madjarski prote-stantovski plemenitaši (ti so bili Calvinisti, po Calvinu, švicarskem reformatorju tako imonovani in so imeli mej drugem verski nauk, po kojem se jo smelo nepravični gospodi v bran postaviti) so s Turki, ki so to stoletje seveda tudi v njihovo deželo prišli včasih, mir sklepali. Turki so se dali pogovoriti. Pod Bockav in Bethle-nom proti Rudolfu II. in papežu se je to storilo. Branili in ubranili so Madjari svoj protestantizem ter svojo politično konstitucijo proti španskemu absolutizmu kneza in papeža dalj časa. So danes je do H mi-liono protestantov na Madjarskem; ali kar je glavno, najboljše duševne moči tedanjega časa so ostalo doma in ni jim bilo se izseliti in tako ni moglo toliko tujih ljudi se privleči v madjarsko deželo. Vos čas naprej vidimo Madjare trdne in merodajne v svoji hiši in danes celo. Naši in drugi avstrijski plemenitaši so bili augsburške konfesije. Ta konfesija pa je učila, kakor smo gori citirali po dr. Andreatu popolno pokornost knezu. To so deželni knezi vedeli. Ali bojazen, da se tudi slovenski posvetni stanovi s Turki združijo, jih je napotila, da so še ojstrejše proti luteranom postopali in preklicali, kar so prej dovolili. Pa na Kranjskem bi še ne šlo tako hitro s pokatoličanjem, ko bi proti koncu 16. stoletja deželni knez ne bil Ljubljančanov si z novimi privilegiji pridobil , ki potem niso Tomažu Hrenu, tedajnemu ljubljanskemu škofu, v njegovem delu proti luteranstvu dosti ovir stavili. Ta Tomaž Hren je bil luteranskih starišev sin. Oče je bil bogat ljubljanski trgovec. Tomaž je bil do 24. leta sam luteran ter študiral posvetne nauke. A mož je hotel kaj veljati, uvidel je, da na Slovenskem zopet katolicizmu rože cveto, prestopil je h katolicizmu, postal bogo-slovec, in ker tedaj ni bilo kaj prida glav mej katoliškimi bogoslovci, postal je precej mlad škof. Hren je poklical jezuite na Kranjsko in proti luteranstvu silo rabil. Deželni knez ga je kolikor mogoče v tem podpiral. Razbil je sam oltar v luteranski špitalski cerkvi v Ljubljani. S silo je preganjal luteranske duhovnike ter šolnike, učitelje, in ko je videl, da se mu s silo od strani plemenitašev, meščanov ne odgovarja, — dobil je večjo korajžo, — zaprl je cerkve, sežgal luteranske prve slovenske knjige in zapiral žene in može, ki se niso dali pokatoličiti. Seveda, da ni pustil pokopati luterana na katoliškem pokopališču, da je luteranska pokopališča dal zakleniti, to se samo ob sebi razume. Tudi luteranski grobi so se odpirali in mrliči prosto metali. Metali so katoliški duhovniki, ko so zopet korajžo zadobili, luteranske mrliče čez zidovje pokopališč. To vse je še bilo milo. Drugod je protirefor-macija mesarila, jezuitje pa veselo zraven ploskali. (V tem boju jedne vere proti drugi so vidi, koliko je kaki veri na tem, kar o ljubezni do bližnjega, kar o tem uči, da se mora v miru in v spravljivosti živeti. Tista vera, ki ima več gospodarskih moči v svojih rokah, tista zmaga v tacih bojih). Tako v prvi polovici 17. stoletja pri nas na Slovenskem luteranizem tla zgubi. Cez 100 let bilo je Slovenstvo luteranske vere. Kmet, meščan, plemenitaš, bil je pri nas luteran. Malo število ljudi jo bilo katoliško ter malo število katoliških duhovnikov in ti še brez posla. Gorenjski kmet, danes vzor »katolika«, ki vso v farovž znese, bilje strasten luteran; nikjer drugod se ni prigodilo, da bi bil kmet rajši se izselil, kakor luteranstvo popustil; na Gorenjskem se je to dogodilo; dosti luteranskih gorenjskih kmetov je šlo v 17. stoletju na tuje. Pa tudi drugod je bil naš kmet vnet luteran. Čo se pomisli, da ta naš kmet dotlej ni imel nobene šole, kakor ono hudega življenja, potem jo to znamenje, da naš kmet tudi v verskih rečeh sam misli, če ga gospodarska reva misliti sili. Na Dolenjskem še danes zo* vejo Št. Jernej »lutoransko vas«. (Dalje prih.) Politični pregled. Državni zbor. Jezikovne naredbe za Češk o in Moravsko, ki so dale Nemcem pretvezo za njih obstrukcijo, so bile dne 17. t. m. razveljavljene. Za državno avtoriteto je to pravi Solferino ali Kraljevi Gradec. Naslednji dan se je sešel državni zbor. Vlada se mu je predstavila z izjavo, v kateri je obetala vsega vraga, v prvi vrsti pa to, da bo skušala vse Slovane vpreči v nemški jarem. Čehi so vlado jako neprijazno sprejeli. V dotični seji je bil izvoljen predsednikom dr. Fuchs. Za dru-zega podpredsednika je nastal velik boj. Nemci so hoteli odstraniti dr. Ferjančiča. Volitev podpredsednikov se je vršila v petek. Izvoljena sta bila poljski poslanec Pietak in rumunski poslanec Lupul. Demonstracije. Vsled jezikovnih na-redeb so bile te dni v Pragi in na Češkem velike demonstracije proti vladi. V Pragi se je zbralo na tisoče ljudij in prišlo je do izgredov. Policija je streljala mej demonstrante. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Zopet nove miljone zahteva vlada za vojaške namene. Nabaviti hoče novih kanon in za to potrebuje več sto miljonov, v tem, ko ljudje lakote umirajo. Vojna v južni Afriki. Mej Angleži in mej kmetsko republiko Transval v južni Afriki je nastala vojna. Angleži se hočejo Transvala polastiti, toda Puri so ne vdajo. Vojna se vodi na dveh straneh in doslej imajo Buri srečo. Angleži so bili doslej povsod tepeni in Buri upajo, da jih popolnoma preženo iz južne Afrike, s čimur bi svetovnemu gospodarstvu Angleške zadali smrtni udarec. Dopisi. Iz Zagorja ob Savi, dne IG. septembra. Blagoslovljeni dopisun iz našega kraja, ki deluje s pomočjo »pasjih bičev«v se jo zopet pokazal na površje in sicer v »Slovenskem listu« štev. 3G in v »Slovencu« štev. 229. V »Slov. listu« pisari: »Narodna Medvedova hiša je rojstni dom ,Sokolac in posojilnice«. Brez njo bi ne bilo o vsem tem in tudi ne o kraških ču-farjih, (toraj tudi o Vašem pristašu ne!!) ne duha no sluha v Zagorju. Zato vam hočem podati kratko črtico o rojstvu našega »Sokola«. Leta L889. seje rodila ideja (pa no v Medvedovi hiši) naj se ustanovi »Sokol«. In res so si potem prvoboritelji izbrali Medvedovo hišo. <> tem bi ga lahko najnoveidi pristaši poučili, da sla »Sokola« ustanovila gospa Milačeva in gosp. Brce, /upnik v Št. Lampertu. Dopisun tudi nadalje? nekako trdi, da smo so Medvedovega kruha menda preobjedli. Take infamne laži morajo samo od hinavca priti, nikakor pa ne od poštenjaka. No, vsaj znamo, kako »škerjančki žvrgole.« Danes kujejo gospo Medvedovo v zvezde, dajo previdna gospodinja itd. A svoj čas? No, takrat pa niso hoteli videti njenega plemenitega 8l*ea in njenih dobrih lastnosti, ampak 8o prav pošteno udrihali po previdni gospodinji. Samo da hi mi Vam H^dli na limanco, kaj ne gosp. kapelan? Potem bi bili zadovoljni, če bi bil »So-»Ol« zagojzda, s kojo bi ostale elomonte zbijali v blaženo klerikalstvo. — Kes izvrstno škofovo pridigo si upa kritikovati naš »lalirani šlu- flent«, ki ni vreden, da bi prah oblizal iz "kolbvih črovelj. Joj! Kljub različnim po- litičnim otročajem, vendar toliko razsodimo o škofovi res duhoviti pridigi, in čeprav nimamo lemenatarskih študij, vidimo vendar, da tu hočete izpirati rano, k o j a Vas boli. Marsikateremu bralcu »Rodoljuba« se je gotovo že primerilo, da je stri lep oreh, v katerem je mesto jadrca, kojega se je že veselil, našel le nekoliko puste črvojedine. In prav tako je z zadnjim kapelanovim dopisom v »Slovencu« št. 229. Stvarno odgovarjati na »Slovenski Narod« in »Rodoljub« ne more ta junak, zatorej jecljaje ponavlja nekaj izrazov iz navedenih listov, ter povzdiguje tukajšnjega postajenačelnika g. Sterleta; češ, da nadkriljuje z izobrazbo in skušnjami zagorske liberalce, in da ga ti črtijo, ker ni hotel z istimi izreči prokletstva (!!) nad Medvedovo hišo. — Kdo bi se temu ne smejal, g. Sterle in tudi drugi predobro vedo, v čem je iskati vzroka. Kapelan tudi vedno pisari o bojkotu Medvedove hiše. Zakaj pa njegov gori omenjeni pristaš hodi veliko rajši v drugo restavracijo, mesto k Medvedovi mami? V svojem dopisu, s katerim gotovo misli, da je razpršil peščico onih, ki svojega prepričanja, nočejo hinavsko zatajiti, se spodtika nad izleti »Sokola«, kateremu na čelu sta dva kraška čufarja, kojih surovosti in brezobzirnosti je že vse sito. Ko bi imel kapelan s svojim pristašom le trohico pojma o surovosti in brezobzirnosti, bi kaj tacega gotovo ne pisal. Moj namen ni, ju zagovarjati, toda vsakdo, ki ju pozna, mora nepristransko priznati, daje tako pisarenje nesramno obrekovanje. No, pa kaj se naš kaplan za to zmeni, četudi koga blati, samo da se prikupi svojim pristašem ali našim odpadnikom. — Hvali se kapelan tudi s tombolo kmetijske podružnice ter smeši nje osamelega predsednika. Gospod kapelan, zakaj pa nočete o seji nič omeniti, koja je bila avgusta meseca, ko ste Vi predlagali kmetijski družbi, oziroma nje centrali nezaupnico? Seveda, pred letom sta z gospodom Pireom, ravnateljem kmetijske družbe, jo oživotvorila in letos mu hočete pa že nezaupnico dati. — A častno so vrgli Vaš hinavski predlog. In tudi tu niste mogli rešiti svojo viteške časti, ampak ste ostali še nadalje »vitez p režal ost-nega spomina«. Tu smo videli, koliko zaupanja imate pri kmetih, in če boste še nadalje tako postopali, boste pa še pri onih par izgubili zaupanje, ki so še na Vaši strani. Res je, da je bilo pri tomboli zelo veliki) ljudi. Ali res je tudi, ko bi se Skerjanec no umešaval, bila bi podružnica v gmotnem oziru veliko na boljšem in ako je drušlvenikom kaj na tem ležeče, bodo gotovo potrebno ukrenili. Da pa kapelan zasmehuje domačine, posestnike, to ni več drzno, ampak in-I a m n o i n r ad 0 ve dni s mO, kako dolgo hode knezoškof to še trpel. G.Skerjanec, le tako naprej in število posestnikov, ki niso hoteli letos dati biro, se drugo leto gotovo izdatno pomnoži. Kapelan tudi predbaciva h e rače nje za »Narodni dom«. Od česa pa živi kaplan? Ali jo menda žo pozabil, da je tudi on po Zagorju beračil? Dalje, ali ne b e ra č i tudi njegov najvišji gospodar, knezoškof za nebo d iga treba »konvikt«. To naj si kapelan za tak no na klobuk. Prizanesel ni ta junak tudi poštarju in njegovemu upravniku. Očita jima nekako kršenje uradne tajnosti. Tudi teh dveh gospodov ne bodem zagovarjal, ker za to so poklicani drugi, ki bodo o tem razsojevali, toliko pa vendar morem reči, ako bi Skerjanec in njegova najnovejša pristaša vedela o kakovem neredu na tukajšnjem poštnem uradu, ne bi bila čakala »Slovenca« št. 229, ampak nesel bi bil eden, ki ga vožnja nič ne stane vse pritožbe osebno v Trst. Najbolj pa kapelančka peče posojilnica. Ako bi se bilo posrečilo njegovim pristašem jo dobiti v svoje roke, ustanovil bi bil Skerjanec lahko konsumno društvo, in zidal hišice. Zato si misli, tudi to morem počiti. O zavodu, o katerem se do danes še nikdar nič slabega ni slišalo, in ki uživa popolno zaupanje, katero tudi povsem zasluži, piše kapelan, da nazaduje. Od kod pa to on ve? Pogleda v knjigo nima, javno splošno mnenje je dobro, torej — laže! — Sram ga bilo! S posebnim ponosom zabelil je svoj ričet z zabelo, ki se zove »stavbinsko društvo«. Kakor da je že vse ugnal, naznanja, da je »stavbinsko društvo« kupilo zemljišče za 3200 gl. Res je, društvo kupilo je ta prostor, a dalo na račun samo 1000, reci entisoč goldinarjev, ostanek je obljubilo plačati po novem letu. Toraj že pri prostoru plan ter „puf." Kaj še bode! Kapelan vidi druge, ki agitujejo, a ne vidi sebe, ki mu tudi teče znoj z lic in zraven še kolo trpi, deloma ker oblazi vse, kjer čuti le kakov stotak, ki naj bi pomagal detetu skobacati se iz plenic, deloma ker mora revež prosjačiti podpore pri rudniku, na katerega je nedavno še grozno udrihal. { Predbaciva liberalcem, »Sokolom« in drugim, da jim je »stavb, društvo« trn v peti. ! To ni res. Vsi, kateri vidijo kakove zanjke ; nastavljate ubogemu trpinu, ki se more ', boriti ob potu svojega obraza za vsakdanji kruh in od te pičle plače, ki mora še celo i zraven stradati, se morajo protiviti Vašemu načrtu, ker delavec nima, da bi se zanje še pritrgoval! Ali imate srce zaiz-sesanega delavca?? Kot krščanska blaga duša, se ne smilijo te uboge žrtve, koje boste prej ali pozneje materiolno uničili. Še enkrat vas, delavce opozarjamo: bodite previdni in ne verjemite sladkim besedam, čeravno prihajajo z ust dušnega pastirja. Dokazali smo vam že v »Slovenskem »Narodu« in »Rodoljubu« št. 13 s številkami, n. pr. če bi hišica stala tisoč goldinarjev itd. Zakaj pa tu molči kakor zid, vaš kapelan vse to javno prezira, kakor da hi njemu prav nič mar ne šlo? — Tu — odgovarjajte g. Skerjanec in dokažite nam, da smo »izdajalci« in »ob reko valci« naroda. Dobro veste, da to Vam ni mogoče, zato pa tolažite svoje verne ovčice. »Ej, piše se lahko kar hoče, vsaj papir je potrpežljiv«. A, nas pa ne pomirite s tem. Zato pa delavci, kateri imate kaj premoženja, ne razpolagajte z denarjem, vsaj lahko uvidite, da drugi s kapelanom vred nimajo kaj izgubiti. Zatorej gospod kapelan, ne bodite kakor sraka, ki se ponaša s pavovim perjem, ampak ostanite »Skerjanec« ali magari »krokar«, kar Vam bode gotovo še najbolj pristojalo. »Radikalec«. Domače in razne novice. Občni zbor kranjske kmetijske družbe nadaljeval se bo dne 2 6. oktobra t. 1. Ta dan pride do odločitve o usodi cvetočega, srečonosnega zavoda, ta dan se pokaže, bodo li kmetijski družbi gospodovali kmetovalci ali svedrci, bo li ta družba še nadalje kmetijska družba ali konsumno društvo. Svarimo vse napredne kmetovalce, naj se po agitacijskih manevrih ne dajo preslepiti, vse somišljenike pa opozarjamo, naj ljudstvo pouče o pogubnosti klerikalnih naklepov, in naj delujejo na kar možno najštevilnejšo udeležbo. Našim somišljenikom bo to toliko laglje, ker imajo za dokaz pogubnosti klerikalnih naklepov najprepričevalnejše dokaze. Treba se jim je samo sklicevati na dosedanje delovanje kmetijske družbe, na čudovite, o\l prvih strokovnjakov v državi priznane njene uspehe. Nas veseli napredek našega kmetijstva, in kdor ima količkaj razsodnosti, bo spoznal, da bi bil neodpusten greh in usodenosen udarec za vso deželo, zlasti pa za kmetski stan, ako bi se kmetijsko družbo odtujilo njenemu namenu in postavila v službo politične klike. Ako pride družba v roke klerikalcev, pomeni to popoln preobrat. Družba bo potem središče konsum-nih društev, iz družbenih sredstev se bode pokrivala izguba teh ničvrednih zadrug in škodo bo imel kmet, toliko večjo škodo, ker v konsumno društvo spremenjena kmetijska družba gotovo ne bo več deležna tistih velikih podpor, katere zdaj uživa. Beračenje brez konca in kraja! Zadnji pastirski list ljubljanskega knezo-škofa je vso deželo silno presenetil. Kaj tacega še nismo doživeli! Škofovi harač, ki znaša »za vsako glavo po dva novčića na četrt leta«, se kakor znano ni ohnesel. Ljubljenci gospoda knezoškofa »v ogromni večini« so se novega davka kaj hitro naveličali, in zadnji čas krajcarčki za škofove zavode niti kapljati niso več hoteli. Tu in tam po farah, kakor v fari Raški na Dolenjskem, so se sicer vsakega četrt leta prikazovali škofovi eksekutorji, pobožni stari fantje, ki k nobeni devici več priti ne morejo, ter so posamezne gospodarje, ki dostikrat nimajo za sol, tirjali za »škofov denar«. Tem pobožnim fantom pa se je jelo jako slabo goditi, ker pri mnogi hiši dobili so mesto denarja — pikrih besed, o kojih se pa potem ni poročalo knezo-škofu Antonu Bonaventuri! Virček, ki od pričetka ni posebno bogato tekel, je vsa-boval in zatorej je bilo treba — pastirskega lista. Prečitavši ta pastirski list, spominjali smo se nehote nadležnih beračev, ki z znanimi ranami na umazanih udih skušajo vpljivati na človeško rahločutnost. Ubogi narod, sedaj te bodo stiskali, kakor se stisne grozdje v preši; izsesavali to bodo, kakor izsesejo kobilice zeleno tratino v puščavi, in leta in leta bodeš plačeval svoj harač, kot ga je pla če vala tlačena raja v skalnati Hercegovini turškim pašam! Ostudna je ta »fehtarija« in tako visokega cerkvenega dostojanstvenika kot je škof ljubljanski naravnost nevredna! Lepa perspektiva se nam tu odpira: razvilo so bo zistematično odiranje, in cerkvena oblast se bode zlorabljala v to, da se bode nižje našo ljudstvo kakor pravimo, iz kože devalo! Kaj tacega bi se niti v Španiji ne dopuščalo. Samo dva krajcarja na četrt leta! S tem izrekom je hotel knezoškof Anton Bonaventura svoje zavode opravičiti, češ, vsaj se gre le za malenkost. Temu pa ni tako. Došli so nam od raznih strani dopisi, da so se po mnogih farah zadnjo nedeljo organizirali škofovi prosjaški uradi. Imena škofovih eksekutorjev naznanjala so se z lec z do-stavkom, da bodo ti »možje pobiravci« škofove groše pobirali! Pri tacih razmerah je prav lahko mogoče, da postane vsaj prva leta kakih 300.000 oseb žrtev škofovega davka. Ta davek prinašal bi na leto celih 24.000 g ld. Ogromna svota, ki bi se sestavljala s krajcarjev, na kojem vsakem visi znoj najrevnejšega ljudstva! In kje so oporoke, za kojim se bodo naši kapelani kakor lačne hijene drvili! Kdor ima srce za narod, naj se temu odiranju vpre. Somišljenike po deželi pa prosimo, da ljudstvo poučujejo inje do prepričanja privedo, da je v resnici Bogu dopadljivo delo, če se škofovi eksekutorji mečejo pri veznih vratih na plan zunaj hiše! Klerikalni požari, ludi v kmetskih občinah se je v zadnjem času začelo prav veselo gibanje, celo v krajih, koder od stvarjenja sveta pa do naših dni niti vedeli niso, kaj so liberalci in kaj so klerikalci. Tak kraj je Brezovica pri Ljubljani. Do zadnjega časa je bila ta vas klerikalna. Toda duhovniško nasilstvo je postalo neznosno in tako je prišlo do razpora. Te dni so se vršile občinske volitve. Stali so klerikalci proti liberalcem. Ljubljanski škof je poslal svojega suhega bratca v to občino agitirat in glasovat mesto škofa, ki ima tam nekaj travnikov in je torej volilec. Pa vsa duhovniška agitacija ni ničesar pomagala in tudi škofov bratec ni ničesar opravil. Klerikalci so bili v drugem in v tretjem razredu premagani. Liberalci so zmagali z velikansko večino, a tudi prvi razred bi bili dobili, če bi ne bil brezoviški učitelj malo poprej šel v pokoj. — Ravno tako lepo ali še lepšo zmago je napredna narodna stranka dosegla v Slavini na Notranjskem. Zmagala je v vseh treh razredih in tako je Slavina, ki je bila dolgo časa klerikalna, poslala zopet narodna trdnjava. — Tretji poraz v tem mesecu je zadel klerikalno stranko na Trati v Poljanski dolini. Pri občinskih volitvah so klerikalci v tretjem razredu zmagali, v drugem pa propadli. V prvem razredu so spravili dva svoja v občinski zastop. Pri volitvi župana so prvič za en glas pogoreli. Pritoževali so se na vso strani, pa ni pomagalo. Pri drugi volitvi sploh niso hoteli voliti. Pri tretji so bili primorani voliti, a dasi je tisti mož, ki so ga hoteli imeti za župana, sam zase glasoval, so spravili le osem glasov skupaj, in je bil izvoljen vrli in spoštovani narodni mož Martin Brenee v Gorenji vasi za župana. Ubogi klerikalci! Roparski umor. Dno 10. oktobra so našli ljudje pri dobravskem mostu blizu Kamne gorico mesarja Blaža Zvana iz Gorij abHega in oropanega. Orožniki so dobili sled za morilcem in jeden orožnikov se je pripeljal v Ljubljano, kjer so je s pomočjo mestne policije posrečilo dognati, da je hišni posestnik in gostilničar Blaž Ravnik tisti, na katerega leti sum. Ravnik je doma iz Bohinjske Bele in 29 let star. Njegova preteklost je zelo sumljiva in kaže se, da ima na vesti že precejšnje število hudodelstev. Preiskava, tekom katere je bil Ravnik peljan na Gorenjsko, je dognala, da je bil Ravnik v resnici tamkaj v družbi z Zvanom in da se je še isti večer pripeljal domov, dognala je pa tudi, da je Ravnik, ko mu je bila policija za petami, poskušal železniškega sprevodnika Jugovica podkupiti, naj bi pričal, da za devni dan ni bil na Gorenjskem. Vsled izpovedi prič ni dvomov v Ravnikovi krivdi. Predrzen župnik. Iz Čemšenika se nam poroča, da se drzne ondotni župnik konfiscirati naš list. To je nesramnost, in dotičnik, kateremu se je to zgodilo, naj to naznani sodniji. Takim predrznim popom je treba na noge stopiti. Kdor komu kaj vzame, pa bodi tudi le »Rodoljub«, ne da bi lastnik dovolil, stori tatvino in spada v luknjo. »Tukaj«. V novejšem času so prepovedali oglaševati se pri kontrolnih shodih s slovensko besedo »Tukaj«. Zahteva se, da se morajo reservisti oglaševati z nemško besedo »gir«. Kdor se slovenski oglasi, tistega kaznujejo brezobzirno. Kadar bo vojska, takrat bodo pa milo beračili, naj slovensko ljudstvo pomaga in takrat bodo dobro znali slovenski. Znorel je kapelan pri D. M. v Polju g. \Vruss. Svoj čas je bil ta siromak jako imeniten dečko, ali pozneje je postal ter-cialec. Menda se mu je že tedaj začelo mešati. Lepa policija. Pred celjskim sodiščem se vrše zadnji čas skoro vsak dan obravnave radi izgredov povodom obiska cehov v Celju in radi napadov in žaljenj Slovencev in Cehov. Pri teh obravnavah se je postopanje celjske policije in celjskega magistrata postavilo v pravo luč. Pri teh obravnavah so bili namreč mej drugimi obsojeni županov sin, razni mestni uradniki in tudi nekateri policaji. Upamo, da spravijo slovenski poslanci to stvar v drž. zboru na razgovor. Nesreča. Dne 7. t. m. našli so na potu od Škofje Loke k Sv. Katarini 561et-nega posestnika Florjančiča mrtvega. Ker je Žvanov morilec Kavnik sorodnik Flor-jančičeve žene, so sumi, da je Ravnik morda tudi temu možu pomagal na oni svet. Kdor kaj ve o tej stvari, naj se oglasi pri sodniji. »Lovec je zajčka ustrelil«. V stanovanju gozdnarja Antona .Tedličko na graščini llerberstein pri Sv. Ivanu na Štajerskem sta se igrala gozdarjev deček in hčerka neko sosede »lovec in zajček«. Na-krat je počil strel. Ko sta prihiteli materi v sobo, je ležala deklica s prestreljeno glavo sredi sobe mrtva, 7lctni deček pa je držal v roki še kadečo se puško. »Lovec« je ustrelil »zajčka!« VojaAki beguni. V Borovnici so orožniki dne 8. t. m. prijeli tri fante, ki so hoteli odriniti v Ameriko, no da bi bili prej deležni največje radosti tega življenja, vojaškega službovanja. Orožniki so fante izročili ljubljanskemu sodišču. Kupčevalcc z deklicami. Prejšnji teden so ujoli v Trstu Jos. Schneiderja, ki so jo izdajal za železniškega inženerja iz Švedske. Ta je kupčoval z dokloti; pri njeni so našli precojšnjo svoto denarja-I »oklice, ena iz Švice in dve Korošici, k1 so ga spremljale, in katero je hotel Schnei' der odposlati v Jalto, so dobilo zopet svojo prostost. Ljubavna tragedija v Kast?u. Blizu Kastva službujoči učitelj g. H. Milneršič 86 je bil zaljubil v kastovsko učiteljico Sow. Gospč. šepićeva in njene spremljevalke so se Milneršiča tako prestrašile, ^a so glasno kričeč zbežale. Milneršič je stekel za gospč. Šepieevo, jo zgrabil za r°ko in kličoč »Kad nećeš, da budeš moja, nećeg biti ni za drugoga« ustrelil nanjo trikrat iz revolverja. Težko ranjeno dekle Je Milneršič pustil ležati v prahu sredi ceste in je pobegnil. Teta in prijateljici ^srečne učiteljice so se za nekaj časa ^ftile in našle gospč. Šepieevo brez zajesti ležati v prahu in v krvi. Odnesle so ■J° v Kastav, kjer je zdravnik dr. Stebasta jj°nstatiral, da sta dve krogli zadeli gdč. ePićevo. Jedna kroglja bi bila postala Sn*rtonosna, a je na srečo zadela ob kost Modrca. Ranjeno dekle so pronesli v bol-^'co na Roko. Primarii dr. Gorsić je na-eonja dneva srečno odstranil oba pro-J^ktila, ki sta zadela gospč. Šepieevo, in **Pa) da jo reši smrti. Milneršič se je po atentatu sam oglasil pri orožnikih in jim ^nanil storjeno hudodelstvo. Peljali so Jja„ v ^olosko, od koder ga jo okrajno so-«če odpravilo k deželnemu sodišču v ^st. ^ Grozen samomor. Nad Rojanom proti ^ Plinarn našli so nedavno mrtvega 541et-^ 8a pekovskega mojstra Josipa Pečenka ^ Ifsta. Mož si je bil obleko polil s pe-r°lojem in jo potom užgal. Našli so ga J°Polnoma zgorelega. Kaj je Pečenka al° v smrt, še ni pojasnjeno. l Leska umetniška razstava. »Jod-la umelcu vytvarnych« priredi v Pragi '^efilr** °^toDra ,1(> 21. novembra razstavo kih obra/ovalnih umetnikov. Doslej je tulr nih ''° 90 Razstavo se udeleže bel ^JVa^' umetnosti, llvnais, Mysl- *ed' em^e^ 'n Pirner. V spomladi pri-Jv * češki umetniki zopet voliko razstavo, dat ^e^m umetnikov si hoče sezi-sv ' 8VoJ dom, v katerem bode prirejalo ru/'stilV('- Češki umetniki so jako de-£6 1,1 in vztrajni ter so vsled tega dosegli v°Uk uspeh. A kako je pri — nas? fye pijana opica. V neki žganjariji v or^u j° imol lastnik privezano opico pPa^re<'OJ dolgem lancu. Ta opica je bila ■ 4j> tovariš pijancev, ki so postajali v in k^!jr'Ji ln j® tudi ž njimi vred popijala gost 11 norco- Nekega dne je pa jeden iu if?;V I)re^aleč tiral »tovarišijo« z živalijo ati tovariš pijancev, ki so postajali v • sanjariji : ila n ;v pre„. 'Wt ■ lMVVl',Y' opojne pijače. Žival se je ,ganila, potem pa zgrabila po neki stekle-Uk t0r lul;u'ila ž njo svojega »prijatelja« lR 0 .^očno po glavi, da so je ta kar * Gospodar jo priskočil in hotel let !l0v.ati opico, pa tudi v njega so jo žago *a ,n ga oklestila s steklenico. Drugi ir^ 0J0 80 hoteli pomiriti živah a ogrizla 8e t^^kala jo vso do krvi. Šele policiji ^kr0fP.0srefin°i P'jano opico zvozati in jo Varn ' Na tem slučaju se vidi, kako noje opico puščati do žganja! sk0 ap4*pa'll'cazh Crtgpflevim Hinom Rim-H na- .Vn° pravdništvo je izdalo tiralnico T>redf,0Jjtar<>iftim sinom bivšega ministra-je 8 ni.ka,OriHpija,Ludo vikom Oispijem, }ef0 Kpm °mu °^otl* pripravil io marsika-lllakor i ko ur<>- Leta 1892. ga jo dal oče, Ovoljuje to itaLianski zakonik* ne- kaj mesecev zapreti. Ko so ga izpustili iz zapora, se je seznanil z neko rimsko grofico. Poslednji so leta 1896. na nepoznan način izginili vsi — dijamanti. Preiskava je dokazala, da je javno mnenje morda imelo prav, ko je metalo sum na mladega Crispija, da je provzročitelj tatvine. Vsled takih neprijetnosti je zapustil domovino ter se nastanil v Argentiniji, kjer je dobil mesto v neki italijanski banki. Malo potem je zbežal z ženo svojega šefa v Urugnav, kjer jo je pustil na cedilu, ko ni bilo več cvenka. Sedaj je skoraj dokazano, da je bil mladi Crispi zapleten v tatvino pri grofici Cellere. Vsled tega se je izdala tiralnica. 93letna grofica — prosjačicrt. V Temešvaru je živela dolgo vrsto let ženica, ki se je živila doslej s pranjem in šivanjem. Danes pa ima že 93 let in je skoraj slepa. Zato se je obrnila do magistrata s prošnjo, naj jo podpira, da bo mogla živeti. In iz te prošnje pa je magistrat izvedel, da je prosilka vdova grofa Ivana Wichnerja, ter da je rodom pl. Szabo. Omožena je bila dvakrat. Prvi njen mož je bil trgovec, ki pa je kmalu umrl. Ker je bila krasotica, se je zaljubil vanjo poročnik pri kirasirjih, grof Wichner. Toda njegov oče, poveljnik kirasirskega polka, ni dovolil, da bi se oženil z vdovo. Ker je nastala takrat vojna, je šla mlada vdova kot marketendarica z zaročnikom v vojno. To je toli ganilo zaročnikovega očeta, da jima je dovolil poročiti se. In vojaški duhovnik ju je poročil z veliko vojaško slovesnostjo v taborišču. Toda sreča novopo-ročencev ni trajala dolgo. Že malo tednov pozneje sta bila v vojni ubita oče in sin, tako da je postala mlada žena drugič vdova. Potrta na duši in telesu seje vrnila v Temešvar ter si služila kruh s pranjem in šivanjem doslej, ko jo 93Ietna starka. Konec sveta so pričakovali te dni ljudje v angleškem mestu Winton. Sekta »Christadelpbiancev« se je pripravila že na »potovanje v Jeruzalem«. Ljudje niso hoteli nič več delati, nego so le čakali konca sveta. Trgovci naročil niso več sprejemali. V mestu je vladala v nekaterih neomikanih krogih groza, in ljudje so molili kakor blazni. No, sveta le še noče biti konec, in Wintočani so zopet poto-laženi. Inteligenca delavstva. O napredku tovarniških delavcev v Ameriki, poroča se nekemu dunajskemu časopisu, da so v različnih tovarnah onkraj Oceana jeli razpisovati nagrade delavcem za vsako dobro idejo, ki se tiče zboljšanja in pospeševanja izdelkov dotične tovarne. Uredili pa so tovarnarji stvar na jako praktičen način. Delavec namreč zapiše misel, ki so mu zdi dobra, na papir s svojim podpisom in jo vrže v to odmerjeni prostor. Kar so jo v teku vsakega meseca nabralo v nabiralniku, preuči in preskusi v to voljeni odbor, seveda, veščakov, in potem določi tudi nagrade, ki so dotičnim delavcem javno in častno izročijo. Kako je to sredstvo za delodajalce in delavce koristno in plodonosno, v i < 1 i se najbolj iz dejstva, da jo že samo v eni tovarni bilo v teku leta vporabljenih 1291 raznih večjih in manjših nasvetov delavcev. V drugih zopet je bilo vpošte-vanih 579, od katerih so jih praktično zamegli porabiti 372. Da so delavci dotičnih tovarn lahko ponosni na svoje uspehe, se razume. Kako s ponosom zre delavec na stroj, ob katerem dela že vrsto let, in ki v eni ali drugi napravi in popravi nosi znak inteligehtnega duha njegovega! In pri nas? Kako marsikateri nadarjeni delavec se molče sedaj mora dati vporabljati za stroj brez lastne volje in sodbe, in nima niti toliko pravico na splošnem delu, da bi smel izreči svojo misel. Kako radostno bi mu zasvetilo oko, ako bi videl vpošte-vano po možnosti eno ali drugo idejo, ki bi služila v izboljšanje izdelkov in morda pripomogla tudi njemu do kakega pri-boljška. In vendar kako pristne misli ima n»š slovenski delavec včasih zares, da se nehote vpraša, kako je to, da mi večinoma še hlapc'ujrmo z delom svojih rok tujcu, mesto da bi vladali z duhom svoje delo. Zavraten atentat žene na moža. V noči od 9. na 10. t. m. je ustrelil neki neznanec skozi okno mlina na mlinarja Avg. Ferenčiča v Stenjevcu. Mlinar je bežal močno poškodovan v stranski prostor. Drugi dan je žandarmerija začela preiskavo, ki je dognala, da je zločinec položil na okno mlina dinamit, hoteč razrušiti mlin in ubiti mlinarja. Na sumu je žena mli-narjeva, Ema Ferenčič, ter njen ljubimec Štefan Jež, katera je oblastvo odpeljalo v zapor ter izročilo sodnemu dvoru. Jedna poskusnja zadostuje, da se prepričamo, kako nevarna sovražnica našim živcem in na&emu *rcu more biti bobova kava. Preiskave najznamenitejših poznavateljev človeškega teles*,, in zdravnikov so dokazale, da povzroča neki po* sebni kavini strup, zlasti, ako se jednakomernO po malo uživa, počasno, gotovo oslabljenje živcev in srčnega toka. In vendar se more prav lahko odpraviti ta velika nevarnost za življenje in zdravje. Bobovi kavi naj se primeša spočetka jedna tretjina Kathreiner - Kneippove sladne kave, pozneje naj se vzame polovico bobove in polovico Kathreiner-jeve sladne kave, in kava postane s to primesjo ne le okusnejša, milejša in prijetnejša, ker ima Kathreinerjeva sladna kava sama duh po bobovi kavi, temveč z njo se odpravijo popolnoma vse zdravju škodljive lastnosti bobove kave. Poskusnja se napravi prav kmalu. Kdor je pil le nekaj časa Kathreinerjevo sladno kavo namešano z bobovo kavo, ne more sploh nič več prenašati bobove kave, skuhane na kak drug način. Ustavlja se temu odločno človeško telo, ki se je odvadilo ka-vinega strupa. Največji živčni nemir, bijenje srca in nesposobnost spanja so določna znamenja, kako silna nevarnost je tukaj skrita, in kateri izpostavljati se gotovo nihče več noče, ako je enkrat že to poskusil. Loterijske srečke. Gradeo, 14. oktobra. 37, 26, 80, 41, 27, Lino, 7. oktobra. Brno, 18. oktobra. Dunaj. 14 oktobra. Trst, 7. oktobra. Praga, 11. oktobra. 7, 39, 53, 1, 58. 45, 21, 56, 6, 59. 67, 51, 64, 82, 72. 59, 17, 85, 6, 86. 5, 61, 71, 85, 64. Tržne cene v Ljubljani 14. oktobra 1899. Pšenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ Koruza, „ Krompir, Leča, hktl., Grah, „ Fižol i Maslo, kgr. i Mast, „ I Špeh svež, „ Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo ,, „ Piščanec . . . . ■ Golob...... Seno, 100 kilo . Slama, „ „ . . Drva trda, klftr. . „ mehka, „ . Kmetijska mmh zadruga v Vodnjann v Istri (Dignano, c. kr. drž. železnica) priporoča pristna vina i/ iitMdiiii i inoKrniloi. in sicer: rriia in lieln % imi. rrfoHkiil, miiMkuf«'le. rakijo v množini čez 3000 hektolitrov od 18 kr. in višje, postavljeno na postajo Vodnjan (Dignano). Xa iflcir/j-i' po iloKovoru <'«-nejMe. Kn |»rlatiioMt In Moliilno poMtrežbo «« Jamoi. Za ravnateljstvo : Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registr. zadruga z neomejeno zavezo pisarna v Šelenburgovih ulicah hiš. štev. 3 v 10 ubijani sprejema in izplačuje večjo hranilne vloge po 4Vj°/o obresti od dne do dne brez odbitka in brez odpovedi. Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago. Ilranilno knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. Hudnlk, predsednik. Postranski zaslužek trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod 9,t.?9&u Gradec, poste restante. Suhe gobe fižol, želod, razna žita in druge deželne pridelke kupuje po najvišji ceni Ivan jVIo jcli<5 v Kranju. Kava družbe sv. Cirila ln Metoda! Cenjena gospodinja! Ne daite si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". ocar XDo"brsrst se povsod.! tsjq Glavna zaloga pri: lir. Jebačinu v Ljubljani. Sladna kava družbe »v. Olrila ln Metoda! Moja notarska pisarna ne nahaja se več na Križev-niškem (Valvazorjevem trgu), temveč na Rimski cesti št. 7 I. nadstropje, nasproti gostilni Lojzeta Zajca. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899. Ivan Plantan, e. kr. notar. 1 1 * * ^^L^S ^f^^C^K wwwwwwwww Vožnje karte in tovorni listi v AMERIKO* Kralj, belgijski poštni parnik Red Slar Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesionirana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno Red Star Linic Dunaj IV., VViednerg-Urtel št. 20 ali pa Anton Rebek Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani* Zmešano lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Businaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10, (fcŽŠT* Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. oooooooooooooooooooo Naznanilo otvoritve nove trgovine. tt1 tu Slavnemu občinstvu dajem naj uljudne je na znanje, da sem odprl na novo še jedno prodajalnico na drobno m gTrazxfe»iixx "blagoxxx \ Spitalskili ulicah tik frančiškanskega mosta, ravno nasproti svoje prve že obstoječe trgovine. Isto sem bogato založil s prav dobrim, lepim in povse frišnim blagom, katerega bodem po najnižji ceni prodajal. Zagotavljajoč, da se bodem vedno potrudil vse svoje častite odjemalce v njih popolno zadovoljnost postreči, prosim da me slavno občinstvo s svojim obilnim obiskom počastiti blagovoli. Z velespoštovanjem 51_ £5555553 ^ m w Pf W W W i Je C. Mayer. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tiaek .Narodne Tiskarne* v M0'