TEDNIK LETO Lil, št. 15 PTUJ, 15. APRIL 1999 CENA 120 tolarjev Svet brei politajev? Žal še ne! Letalski napadi zveze NA TO na cilje v ZRJ so znova opozo- rili in opomnili, da miru v naši soseščini še lep čas ne ho. Res pa je tudi, da to ne velja le za Balkan, tako je v večjem delu sveta. Prav nerazumljivo je, da smo si v obdobju izjemnega tehno- loškega in napredka nasploh tako različni v medsebojnih odno- sih, prav tako medčloveških. Reševanje sporov in usklajevanje različnosti po mirni poti je žal prej izjema kot pravilo. Kako to, da na pragu 20. stoletja o civilizacijskih odnosih marsikje ne moremo govoriti? Zato se ne gre čuditi razmeram, tako pri nas kot v bližnji in širši okolici. Nezmožnost ali nesposobnost, predvsem politikov in mnenjskih voditeljev, da bi z vzorom ka- zali pot razumevanja, pomoči in sodelovanja, žal vse prevečkrat za seboj potegne množice in potem smo tam, kjer ne bi želeli biti. In pri tem najbolj trpijo ljudje, ki jim drugi v imenu nekih idea- lov ali svojih interesov krojijo pogoje življenja in usodo. Se huje je, če so jim v napoto ljudje druge rase, veroizpovedi, prepričanja, naroda. Države lahko primerjamo z družino, kjer je lahko idilična har- monija, veliko medsebojne strpnosti in razumevanja, lahko pa tudi nestrpnosti, sovraštva, nerazumevanja in nespoštovanja drugačnosti. Nevmešavanje v družinske razmere drugih je eno osnovnih pravil obnašanja. Kaj pa če nekdo v tej družini trpinči družinske člane in sorodnike? Kaj pa v tem primeru? Naj pusti- mo, da nekdo, ki je močnejši, dela, kar hoče? Zagotovo ne, saj te pravice nima. Zato imamo v družbi policijo in druge službe, pač glede na stanje in vzroke. Kaj pa naj naredimo z državami ali družbami, v katerih nekateri delajo, kar hočejo, samo da dosežejo cilj? Mar naj v imenu nevmešavanja v notranje zadeve držav to dovolimo? Kdo rmj to ureja? Logično, da Združeni na- rodi, v katerih pa v Varnostnem svetu kroji odločitve famozna pravica veta, da odločitve niso sprejete. Še zlasti če gre za avto- matično postavljanje na drugo stran, kakršnakoli že je. In ker je še vedno tako, lahko nekateri po svetu še delajo, kar hočejo, saj so s strani nekaterih zaščiteni pred ukrepi. Samo spomnimo se dogodkov zadnjih let v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter sedaj Zvezni republiki Jugoslaviji. Žalostne plati naše novejše zgodovine ne smemo pozabiti, da se nam ne bo še kdaj ponovila. Res je, da slej ko prej vsak pride na svoje, žal pa do takrat najbolj i trpijo tisti, ki godlje niso zakuha- ^ ^ , / H. Upajmo, da tokrat in v pri- ^.^^^^,^^^^2^ Av^'^^^*^ hodnje ne bo več tako! \^ ODBOJKA / 1. DRŽAVNA LIGA Manel Ptuj - TPV Novo mesto 3:2 15:2, 9:15, 4:15, 15:9. 15:9 MARSEL PTUJ: Terbučevac, Prauharlova, Mohorkova, Žunkovičeva, Blažičeva, Pustoslemškova, Vindiševa, Frum- nova, Lipovčeva, Šeronova, Kirbiševa. Odbojkarice Marsela iz Ptuja so tudi v drugem srečanju za 3. mesto v 1. DOL za ženske pre- magale Novomeščanke. Zmaga v Novem mestu jim je dala krila, predvsem pa veliko optimizma. Gledalci so bili zadovoljni, saj so videli kakovostno, predvsem pa izredno borbeno in požrtvo- valno srečanje. V prvem nizu so igralke Marsela povsem prema- gale gostje, ki so delovale nekako nezainteresirano: dve točki so osvojili pri rezultatu 14:0 za domače. Potem pa se je pričelo zares. Drugi niz je ponudil iz- redno dobro ter izenačeno igro, kjer sta se ekipi izmenjevali v vodstvu do rezultata 9:9. Nato so v zaključku niza Ptujčanke nare- dile preveč napak. V tretjem nizu vsaj na začertku ni kazalo na slabšo igro domačih. Igralke iz Novega mesta so bile supe- riorne in so povedle. Marsikateri gledalec je mislil, da bo srečanja hitro konec, vendar pa so v četr- tem nizu domačinke dale vse od sebe in uspele dobiti igro ter re- zultat izenačiti. O zmagovalcu srečanja in uvrstitvi na tretje mesto je tako odločala peta, iz- redna igra obeh ekip, v kateri pa so več sreče in zbranosti imele domačinke in se na koncu zas- luženo veselile zmage in tretjega mesta. Danilo Klajnšek Odbojkarice Marsela - tretje v državi. Foto: Langerholc PTUJ / PRED ODPRTJEM 10. RAZSTA- VE DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Komisije imajo poine rolre deia Za sodelovanje na jubilejni, 10. razstavi Dobrote slovenskih kmetij se je odločilo 896 slovenskih kmetic in kmetov, ki so v ocenjevanje prijavili doslej največje število vzorcev, kar 1225. Priprave na odprtje razstave, ki bo 22. aprila, so v polnem teku. Te dni imajo največ dela ocenjevalne komisije, ki ocen- jujejo izdelke. Žganje so ocenili v Ptuju, mesne izdelke, olje, kis in suho sadje v Ljubljani na Biotehniški fakulteti - Oddelku za živilstvo, danes pa bodo v Ptuju ocenjevali vino. V torek bosta svoje delo opravili še zadnji komisiji - za ocenjevanje krušnih in mlečnih izdelkov, ki bosta prav tako delali v Ptuju. Po neuradnih podatkih naj bi bil slavnostni govornik na letošnji razstavi minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj. MG Pomlad v Halozah - pa vendar je dobro misliti že na naslednjo zimo ... Fofo: M. Ozmec 2 AKTUALNO Četrtek, 15. april 1999 - TEDNIH PTUJ / MERCATOR LANI IN LETOS Tudi letos za 15 odstotkov vetji dohiieA Delniška družba Mercator SVS Ptuj je lansko leto dosegla 31,5 milijarde tolarjev skupne realizacije. Med najpomem- bnejše dosežke tega obdobja štejejo obvladovanje stroškov, ki so kar za 18 odstotkov nižji kot leto prej. Gospodarjenje je bilo racional- no, temu primeren pa je bil poslovni izid, ki je celo presegel pričakovanja. V zadnjem četrt- letju lanskega leta so izvedli reorganizacijo družbe: iz šestih profitnih centrov so organizirali tri maloprodajna območja in skladiščno-distribucijski cen- ter. Bruto dobiček je dosegel 435 milijonov tolarjev in je za 15 odstotkov večji od načrtova- nega, za toliko pa so povečali tudi produktivnost. Izredno ve- lik je bil tudi naložbeni ciklus, in sicer 3,5 milijarde tolarjev. Polovico so namenili v nove in- vesticije, gradnjo hipermarke- tov, pridobili so okoli 5500 m^ novih prodajnih površin, drugo pa so porabili za akvizicije za nakupe družb Klas in Maxino Maribor. S finančnimi naložba- mi so bilančno vsoto na premo- ženjski strani bilance pove-čali za 3,3 milijone tolarjev. Tržni delež so povečali in na območju severovzhodne Slovenije je nji- hov delež med 25 in 27 odstotki. Kot je povedal predsednik up- rave delniške družbe Mercator SVS Ptuj Stanislav Brodnjak, bo letošnje leto eno težjih za trgovce in ga bo zaznamoval iz- redno hud konkurenčni boj, po- leg tega jim bo davek na dodano vrednost vsaj v začetnem obdobju vzel veliko likvid- nostnih resursov, opraviti pa bodo morali reinženiring blaga- jniške opreme, kar bo tudi precejšnja naložba. Ambiciozno so zastavili tudi funkcionalno izobraževanje zaposlenih. Na- daljavali bodo intenziven inves- ticijski ciklus. V Ptuju v tem trenutku obnavljajo staro Zelez- nino v Lackovi ulici, naložbo v železnino bodo izvedli tudi v Radgoni, polno se pripravljajo tudi na naložbo v novi super- market na Ptujski cesti v Mari- boru, supermarket pa bodo zgradili tudi na Pobrežju v Ma- riboru. Letos so že obnovili sa- mopostrežno prodajalno v Juršincih. V celoti bodo letos za naložbe namenili 1,5 milijarde tolarjev, nekaj sto milijonov pa bo šlo tudi za dologoročne fi- nančne naložbe. Osnovni cilji letošnejga poslo- vanja Mercatorja SVS Ptuj so, doseči načrtovani dobiček, povečati obseg prodaje v trgovi- ni na debelo, ohraniti tržni delež v trgovini na drobno, uresničiti investicijski program, v sodelo- vanju z družbo Mercator Klas pa prenoviti in posodobiti ta del maloprodajne mreže skladno s standardi Mercatorja, pridobiti nove lokacije ter nadaljevati akvizicije podjetij ob sodelovan- ju obeh uprav podjetij (prijazni prevzemi), omejevati rast stro- škov in doseči tudi druge načr- tovane parametre poslovanja. Prevzemi v slovenski trgovini se bodo nadaljevali. O tem je Stanislav Brodnjak povedal: "Mi se pogovarjamo na prijazen način, govorim o družbi Merca- tor SVS, projekt pa, ki se ga loti- mo, želimo čim hitreje in kvali- tetneje izpeljati. To lahko nare- dimo edino tako, da se z uprava- mi teh družb sporazumemo. Ne- kaj želez imamo v ognju. S tem se želimo na neki način še boljše pozicionirati v severovzhodni Sloveniji. Kar pa zadeva sovražni prevzem, pa bi rad re- kel le to, da je sovražni prevzem lahko le, če uprava z njim ne soglaša, ker to tudi pomeni, da je na neki način ogrožena ob predvidevanjih, da lahko pride do večinske lastnine. Klasičen primer sovražnega prevzema bi bil nakup družbe zaradi osvojit- ve tržnega deleža in njena kas- nejša ukinitev. Ob tej priložnos- ti bom samo ponovil besede, ki jih je pred kratkim izrekel predsednik uprave PS Mercator Zoran Jankovič, da nismo tako bogati, da bi družbe kupovali zato, da bi jih ukinjali. Ta ele- ment pri nas ni prisoten, zato se čudim tudi v drugih dejavnos- tih, kot primer lahko vzamemo Pivko in Perutnino, da se prevzem opredelujeje kot sovražen, čeprav je razvojno na- ravnan. Glede prevzema katere od ptujskih trgovskih družb ne morem povedati ničesar konk- retnega, ker takšnega predloga še nismo dobili. V Ptuju imamo relativno velik tržni delež, tak prevzem bi bil relativno proble- matičen, ker imamo trgovine drug ob drugem, kar bi ob prevzemu pomenilo, da bi kate- ro od prodajaln, ki danes še dela, morali zapreti. Ob ugodnih pogojih pa je o prevze- mu katere od ptujskih trgovskih družb mogoče razmišljati." TEDNIK: Zakaj je potrebno združevanje slovenske trgovi- ne? Nekateri temu močno nas- protujejo, kakšen pa je pogled oziroma stališče Mercatorja v zvezi s tem? "Tisti, ki tako mislijo oziroma ravnajo, ne poznajo razmer na evropskem trgu. Za razumevan- je naj navedem nekaj številk. Koncem Mercator kot celota bo po vseh izvedenih prevzemih imel dve milijardi mark oziro- ma dvesto milijard tolarjev rea- lizacije. Družbe v Evropi, ki ne- kaj pomenijo, ki imajo mini- malno ekonomijo obsega, imajo 45 milijard mark prometa na leto; mi torej pomenimo zelo malo - pet odstotkov znotraj take družbe. Ko bo padla ev- ropska meja, bomo tudi mi iska- li evropske verige, če bomo žele li preživeti. Govoriti o tem, di če bi bil Mercator vodilni trgovska družba, bi to pomenili monopol, je neumnost. V Slove niji bomo v kratkem imeli opra vek z veliko tuje trgovine, škrat ka konkurence. Če se hočem( kot slovenske firme upreti tuj kokurenci in posredno skrbet za to, da bo čim več slovenskegi blaga prišlo do kupca, na naši police, potem ob odločitvi, da ji slovenski trg prosto lovišče preprosto ne moremo več govo riti o tem, da je Mercator s svoji mi dvesto milijardami tolarje' realizacije kakršenkoli monopo list. S tem bo imel šele 25-, na jveč 30-odstotni tržni delež. Sli ka slovenske trgovine čez neka let pa bo približno takšna: veli ko tuje konkurence, pa Merca tor in družinske prodajalne, a bomo seveda naše načrte ures ničili. Verjamem pa, da jil bomo." V procesih povezovanja slo venske trgovine trgovci priča kujejo, da bo država lastnikon prepustila, da sami odločajo < svoji lastnini. V vseh teh proce sih bi morala predvsem vlad; ostati nevtralna, kar pomeni, di bi morala razpolagati s strategi jo razvoja trgovine kot tudi ; strategijami razvoja drugih pa nog in znotraj tega zagotoviti da bo Slovenija tudi od tegž imela največ. Člani uprave Mercatorja (od leve): mag. Marjana Olstrak, predsednik uprave Stanislav Brodnjak in Samo Gorjup, pred katerimi so tudi letos odgovorne naloge 1^ tretie je šlo gladko v Lenartu je bila 3. redna seja občinskega sveta, ki so jo morali zaradi nesklepčnosti konec marca prestaviti na ap- ril. Potekala je gladko, brez zapletov in v izjemno delovnem ozračju. To je ob koncu priznal celo župan Ivan Vogrin in se svetnikom zahvalil za kooperativnost ter menil, da bodo tudi v bodoče delali v dobro občine. Svetniki so med pobudami in vprašanji znova opozorili na ne- katera nerešena vprašanja med državno in občinsko upravo in predlagali, da naj župan na eno od prihodnjih sej povabi načelnika Upravne enote Jožeta Kranerja. Zavzeli so se tudi za odgovornejši odnos pri ravnanju z odpadki in opozorili na smeti tik ob vhodu v mesto Lenart. Predlagali so ureditvene načrte za ŠRC Pole- na, ureditev mladinskega kul- turnega centra, imenovanje od- bora za pripravo jubilejnega sil- vestrovanja na prehodu v leto 2000 in predlagali, da naj se ena od lenarških ulic poimenuje po Sokolskem društvu. V nadaljevanju seje so z manjšimi redakcijskimi dopol- nili potrdili in sprejeli statut preoblikovane občine Lenart, poslovnik o delovanju občinskega sveta in pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev ter nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in drugih delovnih teles in organov občine Lenart. Podprli so pobu- de za skrajno varčevanje in se strinjali z najnižjimi zneski, ki naj bi skupaj obsegali slab odstotek proračuna občine, ali zapisano v številkah, 7 milijo- nov tolarjev. Ob tem je zanimi- vo, da se je lenarški župan Ivan Vogrin odločil za nepoklicno opravljanje ftankcije župana. Dalj časa so se zadržali pri obravnavi zaključnega računa proračuna nekdanje skupne občine Lenart za minulo leto. Največ pripomb so imeli na račun spornih 13 milijonov ter- jatev, ki so bile slabo obrazložene in o katerih ni pripravil podrobnejšega poročila niti nadzorni odbor občine. Njegov predsednik Ludvik Matjašič je menil, da je bilo za takšno pripravo premalo časa, saj so bili sklicani v časov- ni stiski. Nekateri člani NO so tudi menili, da je to stvar pre- teklosti in da se s tem ne bodo ukvarjali. Večina svetnikov pa je menila drugače in naložila NO, da mora pripraviti temeljito poročilo o spornih terjatvah in njihovi revalorizaciji. Gre za sredstva, ki jih je leta 1994 občina vezala pri podjetju Even- tus. Šlo je za 20 milijonov tolar- jev, večji del tega zneska pa še vedno ni vrnjen. Zupan Ivan Vogrin je pojasnil, da sodni pos- topki tečejo in da jih nihče ni us- tavil. Svetniki so tudi predlagali, da naj se zadeva čimprej razčisti in spravi iz dnevnega reda. Potr- dili so tudi sklep o za-časnem fi- nanciranju proračunskih potreb do konca junija. Govorili so še o strokovnih podlagah za gradnjo na območju Radehove in menili, da je sicer treba ustvarjati primerne pogoje za reševanje stanovanjskih stisk mladih družin, da pa je treba hkrati skrbeti tudi za odgovor- no gospodarjenje z zemljišči. Kmalu naj bi pripravili odlok, po katerem bodo morali plačevati nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča na območju celotne preoblikovane občine Lenart. Podprli so tudi predlog o pripravah noveliranih pros- to rskoureditvenih pogojev v le- narški občini izven mesta Le- nart in krajevnih centrov. Naj ob koncu zapišemo še to, da so zaključni račun proračuna nekdanje skupne občine Lenart sprejeli in potrdili tudi občinski sveti v Benediktu, Cerkvenjaku in pri Sveti Ani. Marjan Toš GORISNICA / ZASEDAL JE OBČINSKI SVE"P Koliko nai bi zaslužil župan, koliko svetniki? V Gorišnici so člani tamkajšnjega občinskega sveta prejšnji teden najprej prisluhnili ko- mandirki Mejne policijske postaje Zavrč Otiliji Medved, ko je predstavila lanskoletne po- datke o varnosti na območju občin Gorišnica in Zavrč, ki niso vzpodbujajoči. Občinski svet potem ni več dolgo razpravljal o predlogu statuta občine in poslovnika občinskega sveta - oboje so soglasno potrdili, zanimivejša pa je že po pričakovanju bila razprava o os- nutku pravilnika, v katerega sodijo plače občinskih funkcionarjev, nagrade članov delov- nih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov. Koliko naj bi po prvih in- formacijah torej zaslužil gorišniški župan, koliko naj bi prejemali člani občinskega sveti in predsedniki ter člani odborov in komisij (v obliki nagrade), je najbolj zanimalo tudi občinski svet. i Po napovedih svetnika Igorja Horvata, ki je skupaj s komisijo pripravil osnutek pravilnika, naj bi županova plača po vseh izračunih znašala 223.000 tolar- jev, kar v netu znesku prinese 172.000 tolarjev, član občinske- ga sveta naj bi na sejo prejel 10.300 tolarjev (neto), na mesec pa bi mu lahko izplačali največ 25.900 tolarjev. Za vodenje od- bora ali komisije bi svetnik pre- jemal 6.400 tolarjev, član odbora 3.800, sejnina člana nadzornega odbora naj bi znašala 5.500 to- larjev, le nekaj odstotkov več bi dobival predsednik odbora, si- cer pa po besedah Horvata vsem funkcionarjem pripada še doda- tek na delovno dobo. Vendarle pa je bil to šele osnutek pravil- nika, nekoliko dopolnjenega naj bi pripravili do prihodnje seje, prav gotovo pa bodo svetniki o tem še razpravljali. PRORAČUNSKA VREČA TEŽKA VSAJ 529 MILIJONOV SIT? Na to vprašanje bi bilo težko odgovoriti, saj se je tudi predlog novega proračuna na mizi občinskega sveta znašel zgolj kot informacija, okrog njega pa svetniki pričakujejo podrobnejšo razlago. Župan Slavko Visenjak je sicer pove- dal, da letos v občini pričakujejo vsaj blizu 529 milijonov tolarjev prihodkov, od tega iz države dobrih 379 milijonov, obetajo pa si še nekaj dodatnih financ iz državne blagajne. Največ denar- ja bi po besedah župana Visenja- ka znova potrebovali za družbene dejavnosti, predvsem za otroško in socialno varstvo, nekoliko manj za kulturo, zdravstvo in šport, največ pa za področje izobraževanja (za pokritje šolske investicije v Gorišnici in dokončanje prizidka v Cirkulanah). Za gos- podarstvo, kmetijstvo in tu- rizem bi v tem letu potrebovali vsaj 30 milijonov tolarjev, za prostorski plan in razvoj 20 mi- lijonov, za individualno komu- nalno rabo 39 milijonov in za cestno dejavnost 43 milijonov. Vredno bi bilo omeniti še načrtovanih 15,7 milijonov SIT za zaščito in reševanje in 61,7 milijona tolarjev za upravo občine. Med člani občinskega sveta se je na proračunsko tematiko vezala takojšnja razprava. Tako je svetnik Jožef Kokot predla- gal, da naj bo prihodnjič osnu- tek natančnejši, saj iz prvega predloga vidi, da je za gospo- darstvo in turizem namenjeno premalo denarja, preveč pa za negospodarstvu. Ob tem je Ko- kot poudaril, da če že želijo kaj pridobiti na področju gospo- darstva, potem bi to vsekakor morali upoštevati. Tudi svetnili Stanislav Vojsk se s predlagani- mi proračunskimi številkami ni strinjal, ob tem pa spomnil na nedokončani projekt gorišniški šole in načrtovano gradnjo novt gorišniške vežice, ki sta tudi si- cer obljubi iz na pred leti izgla- sovanega samoprispevka. Svet- nik Davorin Kelenc pa je pred- lagal pripravo štiriletnega občinskega plana, v katerega b' lahko uvrstili vse potrebe i" predloge, saj bi tako lažj^ načrtovali in planirali razpo' ložljiva sredstva v letošnjem i" prihodnjih treh letih. Zadnjo besedo o novem prO" računu bodo rekli na eni pri' hodnjih zasedanj, do takrat P* bodo o predlogu razpravljali ^ odbori in komisije ter vašk^ skupnosti, potem pa bo odločit^* svetnikov prav gotovo lažja. T. MohorKO TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor; Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarit (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, --■ 041-669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK. p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; (062) 771-261, 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 to- larjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK. Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23:58-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za kate- rega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročeniti fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: wvm. radio-tednik.si. E-pošta: nabiralnikžradio-tednik.si tednikzamis.net I fgDNIK - Četrtek, 15. april 1999 POROČAMO, KOMENTIRAMO 3 SEMINAR o SIRARSTVU I Vorganizaciji Združenja malih sirarjev, Kmetijske svetovalne službe Slovenije in revije Sodobno kmetijstvo bo od 1 9. do 21. aprila v Ptuju tridnevni seminar pod naslovom Umetnost \ izdelave in prodaje domačih sirov. Potekal BO v prostorih šols- kega centra Ptuj, vodili pa ga bodo priznani domači in tuji strokovnjaki za sirarstvo.Poleg članov združenja malih sirarjev I organizatorji pričakujejo tudi trgovce in gostince, saj želijo j pospešiti porabo sirov in drugih mlečnih izdelkov v Sloveniji; i gre za zdrava živila, katerih večja poraba bo prav gotovo pris- j pevala h kvalitetnejši prehrani Slovencev. ŽENSKI VEČER $ KARMiN KLAVŽM Nocojšnji ptujski ženski večer je že 22. Gostja bo direktorica Založbe Krtina Karmen Klavžar, ki bo predstavila knjigo I Spol in upor, zbrana dela Angele Vode, pr^e slovenske femi- \ nistke in učiteljice. Večer se bo pričel ob 1 9. uri in bo v pros- | torih Slovenske vinske akademije. Z MODNIMI TRENDI V POMLAD '99 To soboto ob 1 7. uri bo v kulturnem domu v Velenju vseslo- venska prireditev za vse slovenske frizerje Z modnimi trendi I v pomlad '99, ki bo imela izključno slovenske izvajalce. Nasto- j i pili bodo slovenski frizerji iz različnih krajev Slovenije, vsak s ■ I koreografsko izdelanim nastopom. Prvi na seznamu nastopa- 1 jočih je ptujski frizer Sašo Fenos, ki bo s svojimi sodelavci ', poskrbel za resnično dobro multimedijsko predstavitev, v kate- ri je za viedospot poskrbel Stanko Zebec, oblačila bo prispeval butik In, glasbo bo v živo predvajal Aljoša Koltak, fotografinja bo Sandra Požun, svoje minute pa bo imela tudi plesna skupi- i na Mambo. Hip hop kolekcijo najnovejših frizerskih modnih | I trendov bodo predstavili modeli Katja, Tina, Barbara, Maja, I Nina in Janja. Predstavitev bo trajala 1 5 minut. Vodja ptujske i predstavitev Sašo Fenos pričakuje, da si bodo trendovske i frizerske revije ogledali tudi drugi ptujski frizerji, ki jih je trenut- j no v sekciji 63. MMAfi ¥ PTUJU o stojnici pred blagovnico Mercator se bo v soboto ob de- ■ :ietih pričela predstavitev turistične ponudbe mesta Uma- ! go, ki ga Ptujčoni že tradicionalno radi obiskujejo, letos pa za- : radi znanih rozmer pričakujejo še večji obisk. Predstavitev or- | ganizira TA Kurent. I V SOiOie NA PTUISKI TV ^ a programu je informativna oddaja o pomembnejših do- *^godkih v zadnjih štirinajstih dneh na širšem območju Ptuja. Okrožno sodišče Ptuj se je preselilo v nove prostore, v Zabo- vcih se je skupščina Območne obrtne zbornice Ptuj zavzela za odločen boj proti šušmarstvu, Lions klub Ptuj je pomagal pri i postavitvi prve zvočne naprave za slepe in slabovidnem na ; I ptujskem semaforju, v Šolskem centru je potekal seminar za i RTV serviserje, v osnovni šoli Olge Meglic so pripravili razstavo , I iz Babičine skrinje, v Markovcih je bila 40. območna revija I otroških pevskih zborov, v Ptuju se je 27. marca končal festival | j monodrame Ptuj '99, ogledali pa si bomo lahko tudi prispevek ,1 I o novem ptujskem prometnem režimu in medobčinskem I knjižnem kvizu. j 1^ Pripravila: MG BUl^i SE... ■MbA vsi, ki nas vzpodbu- do k pospešenemu nakupu še PXi'd uvedbo davka na dodano ^dnost, radi dodali predvsem ^ SVOJ žep. DA ni razloga za preplah pred DD V, ko pa ugotavljamo, je naša nova (dodana) "^rednost zelo majhna. - DA se je državi javilo več davčnih in trošarinskih za- "^^zancev, kot je pričakovala, in zastal je nov problem: treba bo pnfečati firoračun. ... DA državne storitve po no- vem ne bodo obdavčene. Morda tudi zakonodajalec meni, da niso nič vredne. ... DA prvoaprilskih Arabcev v Ptuju in Sloveniji res ni bilo. So pa zato prileteli Američani. ... DA smo po zatrjevanju mi- nistra lanskoletno zamudo na evropski avtobus že odpravili. Sedaj začenjamo Evropo prehi- tevati. ... DA 50 se v zgodovini boje- vali z mlini na veter, Ptujčani pa se bojujejo z valji (prometni- mi) na elektriko. ... DA o grehih županov ni zadnje čase nič slišati. Kdor dela, ta greši; kdor ne greši,... ... DA se svetniki v občinah zaenkrat še ne ukvarjajo z raz- vojnimi željami volivcev. Tre- nutno so v ospredju njihove se- jnine. VIDEM / POMLADNO UREJANJE IN ČIŠČENJE OKOLJA Čistilna alaiia 17. aprila Tudi v občini v Videm se bodo poklonili dnevu zemlje, saj bodo to soboto, 17. aprila, sodelovali v vseslovenskem spomla- danskem urejanju in čiščenju okolja. Čiščenje bo potekala pod geslom Od izvira do morja, organizira jo poseben odbor ses- tavljen iz predstavnikov posameznih krajevnih skupnosti in društev, vodi pa ga predsednik odbora mag. Ivan Božičko. Čistilno akcijo bodo v občini Videm pričeli v soboto ob 8. uri, zbi- rališča in potek čiščenja bodo določili po posameznih KS, akcija pa naj bi trajala do 12. uri. Okrog 12.30 ure bodo organizatorji pripra- vili tiskovno konferenco v prostorih občine Videm, na kateri bodo predstavili rezultate čiščenja. Mag. Božičko je povedal, da želijo v prvi vrsti očistiti nabrežine vodotokov m počistiti tiste predele, ki so sicer najbolj onesnaženi. Podjetje Čisto mesto je prispevalo vreče za smeti in bo poskrbelo tudi za brezplačen odvoz odpadkov, organizatorji pa pričakujejo, da se bo v čistilno akcijo vključilo blizu 200 občanov. TM PTUJ / Z OBČNEGA ZBORA SLEPIH IN SLABOVIDNIH Novi žvptmi pozabl/cf/o na socicifo v Narodnem domu v Ptuju je bil 10. aprila občni zbor me- dobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki združuje 185 članov z območja petnajstih občin na Ptujskem in Ormoža. Osnovni cilj delovanja društva, ki je invalidsko-hu- manitarna organizacija, je pomoč slepim in slabovidnim ose- bam zaradi njihovih posebnih potreb pri vsakodnevnem življenju in delu. V tem okviru so v lanskem letu izvajali po- sebne socialne in druge programe. Največ članov, 60, ima društvo v mestni občini Ptuj, s katero tudi najbolj zgledno so- deluje. Zbor se ji je za ta prizadevanja še posebej zahvalil. V drugih novo nastalih občinah v večini nimajo takšnega posluha za socialnovarstvena vprašanja, čeprav bi ga morala imeti vsaka urejena družba. Kako je s tem, na- jbolje pove struktura prihodkov društva v lanskem letu, ki kaže, da je za svoje delovanje dobilo od državne zveze nekaj nad 61 odstot- kov sredstev, sponzorji in donator- ji so prispevali nad milijon 563 tisoč tolarjev, le nekaj deset tisočakov več pa je znašal prispe- vek omenjenih občin, od tega je ptujska prispevala skoraj devetsto tisoč, preostale občine pa 709 tisoč tolarjev. Med gosti občnega zbora me- dobčinskega društva slepih in sla- bovidnih Ptuj je bil tudi profesor Milan Bobinski, član upravnega odbora Zveze društev slepih in sla- bovidnih Slovenije in predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor. Posebej je pohvalil dosedanje delo ptujskega društva in njihovega vodstva ter njegove bodoče načrte, pri čemer se je zavzel, da bi nekatere progra- me izvajali skupaj, kar bi prispeva- lo k večji kvaliteti in zmanjšanju stroškov. Program medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj je vsebinsko tako bogat, da ga društvo samo ne bo moglo ures- ničiti, zato bo nujno sodelovanje z zvezo društev slepih in slabovid- nih Slovenije, občinami in inva- lidsko fundacijo, potrebno pa bo vključiti tudi vse člane. Na občnem zboru so pregledali delo in finančno poslovanje v lanskem letu ter sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos, ki je vreden okrog deset milijonov tolarjev. Potrdili so tudi spremem- be pravil društvenega delovanja, ki se nanašajo na spremembe v lokal- ni samoupravi na Ptujskem. V lanskem letu so uspešno izvedli vse programe oziroma potrebne storitve, da so se lahko slepi in sla- bovidni na tem območju čim bolj neodvisno in enakopravno vključevali v življenje in delo. Pri pregledu dela za lansko leto, ki je bilo izredno bogato, so še posebej poudarili prizadevanja za ohrani- tev pridobljenih pravic. Pri tem je predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Anton Žerak še posebej poudaril, da jih splošni zakon o društvih pri delu omejuje, ker ne upošteva spe- cifičnosti dela invalidskih organi- zacij. Zato je razveseljivo, da je v pripravi nov zakon o invalidskih organizacijah, ki bo to področje primerneje uredil. Udeleženci občnega zbora pa so podprli tudi prizadevanja Antona Žeraka za enakomernejšo razdelitev sredstev Zveze društev slepih in slabovid- nih Slovenije za investicije. Med pomembnimi pridobitvami društva je tudi pridobitev statusa, da delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva. Pri- dobili so ga 16. marca letos. Slepi in slabovidni so se občnem zboru zavzeli tudi za to, da bi jim družba bolj kot v zadnjem času prisluhni- la pri zaposlovanju, pri čemer so poudarili, da je njihova skrb, da njihovi člani dobijo najvišjo možno izobrazbo, država pa je tis- ta, ki jim mora zagotoviti zaposli- tev. Več pa bi morala narediti tudi pri reševanju njihovih stano- vanjskih vprašanj. Udeleženci občnega zbora me- doobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj so se s pri- ložnostnim darilom spomnili življenjskega jubileja enega svojih najstarejših članov, Rudija Rakuše, ki je pred dnevi praznoval 90. rojstni dan in ki je v sliki in besedi trajno zabeležil marsikateri društveni dogodek. Vlasta Muršec pa jih je seznanila z vključevanjem ptujskega kluba Lions v prizade- vanja za premagovanje ovir slepih in slabovidnih. MG PODGORCI / PRIČAKUJEJO ODLIČNA VINA Praznik vina in domaiih jedi Podgani 99 Program tradicionalnega 23. praznika vina in domačih jedi Podgorci 99 bo letos razširjen. Osrednja vsebina prireditve, ki je presegla lokalni nivo, bo ocenjevanje vin domačih proiz- vajalcev ter tistih iz sosednjih regij v soboto, 17., in nedeljo, 18. aprila, od 9. ure dalje. Sadna vina bodo ocenjevali dan prej, v petek, 16. aprila, od 16. ure dalje. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi razstavo domačih jedi (otvoritev bo v so- boto, 1. maja, ob 15. uri) ter prisostvovali otvoritvi vinske ces- te v nedeljo, 2. maja, ob 10. uri. Tokrat bodo ocenjevali mirna vina vseh kakovosti in stopenj, peneča vina vseh kakovosti in sto- penj ter sadna vina, kot so ribezo- vo, višnjevo in druga. Ocenjevala bo komisija priznanih slovenskih strokovnjakov, ločeno za vsako ka- tegorijo. V sredo, 7. aprila, ob 10. uri je potekala v vinoteki Vinski am- bient Bombek v Podgorcih tiskov- na konferenca, na kateri so organi- zatorji predstavili vsebinski del prireditve. Zbrane so pozdravili dr. Jože Bešvir, predsednik Društva vinogradnikov Ljuto- mersko-ormoških goric "Jeruza- lem", Franc Lah, predsednik Tu- rističnega društva Podgorci, ter Cvetka Krabonja, predsednica Ak- tiva žena Podgorci. Predsednik odbora za okolje pri TD Podgorci Franc Hergula je predstavil plan urejanja okolja v krajevni skup- nosti. Od petka, 16., do nedelje, 18. ap- rila, bo potekalo ocenjevanje sadnih vin, mirnih vin ter mirnih in penečih vin. V petek zvečer bo potekalo pregledno ocenjevanja lanskega letnika šipona v organi- zaciji Kluba šipon. Prireditev bo interna za člane kluba. V soboto in nedeljo bo od 9. ure dalje potekalo javno ocenjevanje ob prisotnosti publike. Vzporedno s strokovno komisijo bo vina ocenjevala tudi posebna komisija "Krožka degus- tatorjev". Pridelovalce in druge ljubitelje žlahtne kapljice vabijo, da se ocenjevanja udeležijo. Ocen- jevanje vina v Podgorcih slovi po visoko strokovni sestavi ocenjeval- ne komisije, strokovnem in profe- sionalnem pristopu, objektivnosti, anonimnosti, poštenosti ocenje- vanja ter kvaliteti vina. Lahko se primerja s tistim na radgonskem sejmu. Predsednik sedemčlanske komisije bo tudi tokrat magister Jože Protner. Na ocenjevanje pri- hajajo vzorci vinogradnikov izven regijskih okvirov. Presežen je lo- kalni in tudi regijski nivo. Lani so sodelovali vinogradniki iz 18 različnih občin. Razglasitev rezultatov in svečana podelitev priznanj bo zaradi kvali- tetnejše promocije 14 dni po ocen- jevanju vina - v soboto, l.maja. Or- ganizatorji so se letos še posebno potrudili pri nagradah za ocenjena vina. Poleg številnih medalj in kristalnih pokalov prejme najvišje ocenjeno vipo med vsemi vzorci vin naslov "šampion praznika vina Podgorci 99" in veliko kristalno amforo. Posebej bodo nagrajeni vi- nogradniki, ki stanujejo na območju KS Podgorci. Za sadna vina bodo ocene objavljene v kata- logu, ki ga dobi vsak pridelovalec. Predstavitev ocenjenega vina in podelitev nagrad bodo spremljale tudi druge prireditve. Turistična zveza Slovenije je leto 1999 razgla- sila za leto hrane in vina v turiz- mu. Vsebina 23. praznika vina in domačih jedi sovpada z geslom - dvig kvalitete pridelave grozdja in kletarjenja. V soboto, 1. maja, bo ob 15. uri otvoritev kulinarične razstave z bogato ponudbo hladnih in toplih jedi, ki jih bodo pripravili domači kuharji ter aktiv žena Podgorci. Ob 20. uri pa se bo svečana podeli- tev priznanj nadaljevala z glasbo in plesom. Program se bo v nedel- jo, 2. maja, pričel ob 10. uri s svečano otvoritvijo vinske ceste VTC 14. Oba dneva bodo priznani vinski strokovnjaki vodili degus- tacije vin. Generalna pokrovitelja prireditve bosta tudi tokrat Občina Ormož in Tovarna sladkorja, d.d., Ormož. Maida Fridi POGOJI SODELOVANJA Vzorce vina lahko dajo na ocenjevanje vinogradniki, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina z vinorodnih območij Slovenije in sosednjih pokrajin. Na ocenjevanje sadnih vin se lahko prijavi vsak pridelovalec sadja. Vinogradnik, ki daje vzorce vina na ocenjevanje, mora imeti ista vina na zalogi tudi za prodajo. Vzorec vina predstavlja pet steklenic vina s čitljivo izpisanimi podatki o sorti in lastniku. Štiri steklenice so namenjene za oceno ter ena za analizo. Za predikatna vina (pozne trgatve, izbori itd.) je potrebno na prijavni list izpisati številko odločbe pooblaščene institucije. Vsak vinogradnik za res- ničnost podatkov odgovarja moralno in materialno. Prispevek za vzo- rec vina je 3.000, za vzorec sadnega vina pa 2000 tolarjev. Zbiranje vzorcev vina bo potekalo v četrtek, 15.4., v dvorani v Podgorcih od 15.00 do 20.00 ure ter na ostalih osmih zbirnih mestih, ki so bila te dni objavljena na plakatih ter na radiu. 4^ KULTURA, IZOBKAZEVAMSB Četrtek, 15. april 1999 - TEDN« PTUJ / VEC DENARJA ZA MALI GRAD Preselitev kniižnke do konca leta? Investicya v Mali grad v Ptuju traja že petnajst let; takrat so namreč pričeli naročati projekte, začetek gradbenih del pa sega v leto 1989, ko so se pričela pripravljalna dela. Prejšnja velika in sedanja manjša občina je v obno- vo tega spomenika na koncu Prešernove ulice vložila veli- ko sredstev, ker je Mali grad razglašen za spomenik. Velik zalogaj je bil že sam na- kup nadomestnih stanovanj in pozneje začetek obnove celotnega kompleksa za potrebe knjižnice Ivana Potrča. Finančna injekcija ministrstva za kulturo v višini 224 milijonov naj bi pospešila njeno dokončanje še v letošnjem letu. Doslej je bilo v Mali grad vloženih že 470 milijonov tolar- jev, v letih 1996, 1997 in 1998 je država za obnovo prispevala sku- paj 67 milijonov, od tega lani 44 milijonov. Brez opreme bo celot- na investicija stala okrog 800 mili- jonov tolarjev. "Informacija ministrstva za kul- turo, ki je v javnost prišla v predzadnjem marčevskem tednu, da bo iz posebnega zakona kultur- nega tolarja pokrilo dokončanje investicije Malega gradu, nas je izjemno razveselila. Po toliko le- tih čakanja in prizadevanj ter na- porov je za nas velik uspeh, da je v teh kriznih časih investicija "vzdržala", saj se je doslej zanjo denar vsako leto sproti le zago- tavljal. Vsi smo izjemno veseli, da se nam sedaj cilj resnično približuje," je to razveseljivo novi- co komentirala Lidija Majnik, ravnateljica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. To je še toliko bolj razveseljivo, ker se kljub prizade- vanjem niso nadejali, da bodo že letos za dokončanje Malega gradu dobili kompleten znesek, ki je bil za to investicijo predviden v kul- turnem tolarju v obdobju več let. K takšni odločitvi je po vsej ver- jetnosti prispevalo tudi povsem enako stališče ministrstva za kul- turo in Ptujčanov do investicije, da je najprej potrebno dokončati že začete investicije, šele potem se lahko pričnejo odpirati nove. V dosedanji obnovi je bila na Malem gradu izvedena celotna sa- nacija. Lansko leto so bile z de- narjem proračuna mestne občine in državnimi sredstvi izvedene vse grobe instalacije, ometi in op- ravljena druga dela, da se bodo lahko izvedla zaključna dela. V tem času poteka vstavljanje oken, stavbnega pohištva, z denarjem, ki bo prišel sedaj, pa bodo lahko obnovo v celoti zaključili. Lidija Majnik pravi, da bo verjetno del denarja še ostal in ga bodo lahko uporabili za nakup opreme. Bo pa oprema velik zalogaj, ker je bodo lahko s stare lokacije preselili le majhen del. Ker gre v glavnem za depoje in prostore, kjer je prost pristop, je nujna nova oprema, saj stara ni več uporabna. Kot je povedala Lidija Majnik, se v knjižnici na preselitev pripravljajo že nekaj časa s tem, da intenzivirajo obdelavo gradiva. Problem pa je v tem, da jim kro- nično primanjkuje kadra: glede na obseg dela imajo 16 delavcev premalo, priprave na selitev pa zahtevajo še dodatne moči. Ker v knjižnici niso dovoljene nove za- poslitve, enostavno vsega tega dela ne zmorejo, zato se tudi sa- mega načrta preselitve niso čisto resno lotili. Že prva dela pri tem so pokazala, da gre za izredno ve- lik zalogaj in si v tem trenutku niti ne znajo predstavljati, kako bo vse to potekalo. "Ne gre samo za golo preselitev z ene police na drugo, z ene loka- cije na drugo, gre za to, da ob se- litvi združujemo dva oddelka, štu- dijski oddelek, ki ima drugačno postavitev gradiva, in ljudski od- delek, ki ima gradivo postavljeno na prost pristop. Poleg tega bo v Malem gradu veliko več gradiva v prostem pristopu. Depojska ure- ditev še vedno ostaja. V študijskih sobah pa je predvidena postavitev posebnih zbirk, posebnih donacij. Vsem uporabnikom knjižnice želimo končno predstaviti komp- letne zbirke, ki smo jih dobili ali z donacijo ali z zapuščino ali z od- kupom. To so predvsem zbirke našega starega gradiva: stara Fer- kova knjižnica, kompletna zapuščina dr. Štefke Cobelj, od- kupljena knjižnica profesorja Ar- harja, zapuščina, ki jo še vedno dobivamo po pokojnem pisatelju Ivanu Potrču. Ob tem je še nekaj specialnih zbirk, ki jih prav tako želimo predstaviti in za katere smo se pri darilnih in donacijskih pogodbah ali odkupih s pogodba- mi obvezali, da bodo stale skupaj kot zaključene celote v spomin na tiste, ki so nam zbirke darovali. To je naša obveza in jo bomo v malem gradu lahko končno tudi izpolnili," je med drugim poudari- la Lidija Majnik, ko je govorila o načrtovani dokončni preselitvi knjižnice v Mali grad, ki naj bi se zgodila v najboljšem primeru do konca leta, sicer pa naslednjo pomlad. Delo bo na stari lokaciji vse do preselitve kljub obsežnim pripra- vam nanjo potekalo normalno. Za letos načrtujejo še nekaj razstav, srečanj, literarnih večerov oziro- ma vse tisto, kar so delali tudi že doslej. Resnično pa si želijo še ne- kaj novih sodelavcev, da bi vse te obsežne naloge, ki jih letos še čakajo, lahko kvalitetno izpeljali v zadovoljstvo uporabnikov in v svoje zadovoljstvo. MG Investicija v mali grad naj bi biia končana do Iconca lota, _ _____________ ______ ^ Fotgcjčitomir Goznik L.J.!!IIIM';.lN'IIM.imir^ Ko dobi Bog zadnjo priložnost vprašanje o takšni aii drugačni božji prisotnosti se siejkoprej zavrta v vsako mislečo glavo. Božja pravičnost in vsemogo- čnost je sleherni dan na veliki preizkušnji: le kako je narejen ta svet, da se je raznovrstno gorje tako udomačilo na njem? Če je to vprašanje večna uganka od- raslih, kako nedoumljivo je vse skupaj šele otrokom! Pomagaj- te sebi in njim z imenitnima knji- žnima novostima, ki ju pred- stavljam v današnji knjigarnici. Dam ti še zadnjo priložnost, bog! Kratek roman je namenjen učencem od tretjega razreda osnovne šole naprej. Nemško pisateljico Gudrun Pausevvang slovenski mladi bralci že pozna- jo, saj jih je navdušila njena eko- loška zgodba Oblak (MK,1998, Sinji galeb; 294). Glavna juna- kinja nove prevedene knjige je osemletna Nina; ta živi z mamo, prodajalko klobasic v kiosku, ki je z deklico zelo stroga in ne trpi nobenega ugovarjanja. Na poti iz šole se Nina navdušuje nad grafiti z bližnjega zidu ob poko- pališču. Še posebej ji ugaja po- doba rozastega pujska. Tako ji je všeč, da pomisli: takšen je gotovo prašičji bog. Ob tem se spomni slike Boga, ki ji ga po- kazala preminula babica. Njeno ■ razmišljanje prekine muca z mladičem na sredi cestišča. Ni- nina prošnja Bogu, naj se mu- cam ne zgodi nesreča, ostane neuslišana. Mamo muco avto hudo poškoduje in Bog je tudi ne ozdravi. Ninina stiska se povečuje, saj se muca muči v smrtnem objemu, mladiček pa neutolažljivo cvili. Deklica, razočarana nad človeškim Bo- gom, pomoli še k prašičjemu. Končno muca izdihne, ko ji Nina na priporočilo bližnjih komunal- nih delavcev obljubi, da bo skrbela za mladička. Vrtnarja ji pomagata zakopati muco, Nino pa že skrbi stroga mama, ki ne mara živali. In res, m.ama muce ne sprejme, zato Nina pobegne od doma in ostane zunaj pozno v noč. Zavetje najde pri prijazni črnski družini, nekoliko si odpočije v cerkvi, a se z duhov- nikom noče pogovarjati. Nočno potepanje pripelje Nino z muckom do znanega zidu z gra- fiti, kjer sreča avtorja zidnih po- dob in misli. Fant ji izjemno lepo pojasni vprašanja, ki mučijo Nino. Konca te imenitne, nežne in ljubeče zgodbe vam ne iz- dam. Knjiga ima osemindevet- deset strani, ilustrirala jo je Uschi Schneider, prevedla pa Urša Vogrinc. V Ogledalu, v uganki Jostein Gaarder je norveški avtor, mladi profesor filozofije in religije, ki je svetovno slavo do- segel s knjigo za srednješolce Zofijin svet: roman o zgodovini filozofije (Maribor, 1997). Tudi knjiga V ogledalu, v uganki sko- zi literarno pripoved razmišlja o enostranskem življenju ter večnih vprašanjih bivanja. Cecilija je majhno dekletce, ki jo je težka, neozdravljive bolezen priklenila na posteljo. Vse doga- janje je postavljeno v Cecilijino domačo bolniško sobo, kjer se v božičnem času sreča z ange- lom. Celotna zgodba je dialog med angelom in deklico, ki ji očitno ni dana daljša zemeljska prisotnost. Preianjena, žalostna zgodba, ki pomaga odhajati, je namenjena mladim bralcem od četrtega razreda dalje. Hkrati je to knjiga, ki jo toplo priporočam vsem odrasli. Novost Josteina Gaardeerja irna dvesto pet stra- ni, ilustrirala jo je Martina Štirn, iz norveščine jo je prevedla Maja Casreman, knjiga pa je izšla pri založbi Vale-Novak v zbirki Knjige iz Peglezna. Ulfanti Klemencli FILMSKI KOTIČEK Čalia te pošta (You've Gol Mail) Ptički in čebelice so že v primernem vzdušju, zakaj se torej ne bi (če že ne zaljubili) vživeli v pomlad vi? Priložnost za to vam ponuja film Čaka te pošta s svojo romatično vsebino. Prijetna lastnica otroške knjigarnice (Meg Ryan) ter zakrknjen poslovnež (Tom Hanks) se zaljubita, vendar le preko elektronske pošte. Ka- kor se zdita preko pisem ustvarjena druga za drugega, tako sta iz oči v oči vse prej kot to. Tekmeca v resničnem življenju, ljubimca po pošti - rezultal tega tragičnega zapleta si je vredno ogledati, Meg Ryan je imela težave s spanjem že v Seatt- lu, kjer se je zaljubila preko radia. Po idejni vsebini zelo podoben film je pred vami - če vam je bil všeč prejšnji, ni razloga, da bi se zmrdovali nad sedanjim. Nekoliko moteča je le, da Meg Ryan kljub očitnim namigom ne more povezati fantomskega dopisovalca in poslovnega rivala v isto osebo. Verjetno bi prej odkrila skrivnost al- gebre kot pravo identiteto elektronskega prijatel- ja, zato ji njen usodni nasprotnik, ki se mu pos- veti že mnogo prej, prijazno pomaga. Čeprav je celoten film naslonjen na elektronsko pošto, pomena novodobne komunikacije ne poudarja. Če že imate svoje "elektronske" dopi- sovalce, si ne delajte iluzij, da si film zaradi tega morate ogledati - prej se bodo v njem našle prodajalke knjig in preveč sentimentalne najstnice kot pa vi. Tipičen film za tipično spomladansko vzdušje - film o ljubezni v času za ljubezen. Še sreča, da v naši odtujeni družbi kaj takega sploh obstaja, zato si vzemite čas za oboje. Nataša Žuran MARIBOR / ŠTUDENTSKA ORGANI- ZACIJA O POKOJNINSKI REFORMI Pesfecffce fiocfo nosHI mlacfl stališče mladine pri vprašanju reforme sistema poko- jnin sliega in invalidskega zavarovanja je pomembno, saj bodo posledice sprememb doletele prav nas. Predstavniki Študentske organizacije univerze v Mariboru in Dijaške skupnosti Maribor se zavedamo nujnosti čim hitrejšega sprejema novega pokojninskega zakona. Ker bomo mladi nosili največje posledice, smo pripravili nas- lednje predloge: - takojšen začetek pokojninske reforme, ker je nujno, da se stabi- lizirajo javne finance. Zavedamo se tudi pomena varčevanja za na- rodnogospodarski napredek; - krajši čas uvajanja novega za- kona o pokojninskem in inva- lidskem zavarovanju. Za to se zavzemamo, ker menimo, da bomo breme počasnega uvajanja zakona nosili predvsem mladi oz. zavarovanci, ki šele stopamo na pot zavarovanja. Hkrati pa meni- mo, da bi hiter prehod omogočil veljavo novega zakona v celoti in na ta način bi se hitro pokazali njegovi pozitivni učinki; - drugi obvezen steber dodatne- ga zavarovanja, v katerega bi vsi vplačevali in si zagotovili eksis- tenco oz. mirno življenje v obdob- ju pokoja. Zavarovancem, ki so že daljše obdobje zavarovani po se- danjem zakonu, pa mora država omogočiti ugodnejše pogoje pri obveznem dodatnem zavarovanju, da bodo hitreje nadoknadili čas, ko so bili zavarovani po prejšnjem zakonu; - zastopati interese mladih na pogajanjih med socialnimi partnerji in in vlado RS, ker predstavljamo večino mlade po- pulacije, ki želi aktivno sodelovati pri oblikovanju novega zakona o pokojninskem in invalidskem za- varovanju. Pozivamo vse organizacije in združenja, ki zastopajo interese mladih, da se aktivno vključijo v proces sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Slo- veniji. Od države pa tudi zahtevamo, da v zakon vključi programe, s ka- terimi bo aktivno zaposlovala mlade, ki še niso imeli prve zapos- litve, saj je večina brezposelnih in prijavljenih na zavodu za zaposlo- vanje prav takih. S primernimi programi je potrebno zaposliti trajno nezaposljive ljudi, to je de- lavce, ki so starejši od 45 let in so brezposelni, saj ti predstavljajo največjo breme, ki ga bomo mora- li nositi prav mladi zavarovanci. Ne strinjamo se, da v predlogu zakona študentje izrednega študi- ja, ki niso zaposleni, iskalci zapos- litve ali prijavljeni na zavodu za zaposlovanje niso izenačeni s štu- denti rednega študija pri dokupu delovne dobe, kar je po ostali za- konodaji izenačeno. Minili so časo, ko smo po končanem šolanju imeli zago- tovljeno zaposlitev in ko nismo razmišljali o svoji prihodnosti, kaj šele pokoju. Prijatelji, dijaki in študentje, stopimo skupaj in od- nesimo naše ideje na vrh slo- venske "piramide". MIlan Kra\nt PTUJ / ŠTIRIDESET LET MLADINSKIH PEVSKIH REVIJ šdi iantie ne zna/o peti? v petek je v dvorani Narodnega doma na Ptuju potekala jubilejna, že štirideseta revija mladinskih pevskih zborov. V dveh delih revije smo prisluhnili desetim mladinskim osnovnošolskim zborom. Nastopili so mladinski zbori iz naslednjih šol: Cirkovce z zboro- vodjem Marjanom Krajncem, Juršinci pod vodstvom Katje Stošič, Majšperk s Stanko Erja- vec, Gorišnica s Slavico Cvita- nič, Olge Miglič iz Ptuja z Magdo Damiš, Hajdina z Marijo Mek- lav, Mladika iz Ptuja z Jasno Drobne, Destrnik z Natašo Žemljic, Markovci z Jerneje Bombek-Gobec in Videm pri Ptuju s Sonjo Winkler. Vsak zbor je zapel tri pesmi, večina zborov je vsaj eno pesem zapela ob spremljavi klavirja. Re- vijo je spremljala svetovalka za zborovodstvo pri Zavodu^ za šolstvo Slovenije Dragica Zvar, ki je nastope zborov ocenila kot zelo dobre in ptujsko revijo posta- vila na vrh mladinskih pevskih revij v Sloveniji. Novi trendi v mladinskem zbo- rovstvu (enoglasno petje s spremljavo klavirja, priredbe po- pularnih ameriških pesmi) med mladimi morda res zbujajo večji interes do petja, programsko pa pevske revije vendarle postavljajo na nižji nivo, kot so že bile. Na re- viji smo pogrešali tudi večji odsto- tek deških glasov. Žal smo pogrešali tudi mladinske zbore mnogih (tudi večjih) popolnih os- novnih šol, ki se revije niso ude- ležile. Program je povezovala Neven- ka Gerl, pozdravne besede pa sta ob jubileju izrekla predsednik ZKD Ptuj Franc Lačen in podžupan Mestne občine Ptuj Er- vin Hojker. ti Po nekajletnem odmoru je ponovno nastopil zbor iz ptujske Mladike. Foto: Langerholc fCDNIK - Četrtek, 15. april 1999 KULTURA 5 ! pTOJ/ POGOVOR S PLESALCEM DUŠANOM TEROPŠIČEM »Ples k l^a Ptuju se že več kot dvajset let srečujemo s sodobnim ali ,nodernim plesom, kot ga nekateri imenujejo. Prva, ki je to 2vrst plesa prinesla na Ptuj, je bila Mira Mijačevič. Leta 1976 se je preselila iz Zagreba, kjer je plesala v Komornem ansam- l)|u sodobnega plesa pod vodstvom priznane koreografinje Mi- lane Broš. Prva skupina mladih je bila znana po izredni ust- varjalnost in izrazni moči, kar se je kot značilnost ptujskih plesalcev sodobnega • izraznega plesa ohranilo do dandanes. Konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let je skupina veljala za nekaj posebnega v slovenskem prostoru. Od leta 1987 je pedagoško delo s skupino odraščajočih plesalk prev- zela Majda Fridl. Skupina, ki je že od začetka delovala v okvi- ru Kluba mladih Ptuj, se je kot ena najkvalitetnejših pri nas redno uvrščala na Dneve plesa v Cankarjevem domu. Tradicija se nadaljuje. Današnji plesalci delujejo pod okriljem DPD Svoboda Ptuj kot sekcija za sodobni ples. V zadnjih dveh letih se intenzivno izobražujejo na po- dročju sodobnih plesnih tehnik. Še vedno pa gojijo ustvarjalnost in izraznost kot osrednjo vrednoto. Dva vikenda v marcu so gostili plesalca in plesnega pedagoga Dušana Teropšiča iz Kranja. TEDNIK: Bi nam lahko pove- dali nekaj več o načinu dela na seminarju? "Poučujem predvsem kontakt plesno tehniko in kontakt impro- vizacije. Izvor obeh je v fizičnem gledališču. Pomemben je odnos med plesalci. Veliko se dela v paru, značilni so skoki in padci ter skoki v paru. Plesalci medsebojno sode- lujejo in skozi improvizacijo sami ustvarijo manjšo koreografijo na osnovi elementov, ki smo se jih naučili na delavnici." TEDNIK: Na Ptuj smo vas po- vabili predvsem zato, ker se ukvarjate s fizičnim teatrom, ki je zelo energičen. Od plesalca zahteva veliko fizične spretnosti in moči. To, kar smo pričakovali od seminarja, ste nam tudi dali, plesalci so navdušeni. Kako pa ste vi doživeli ptujske plesalke in plesalce? "Zelo sem bil presenečen. Zme- raj, ko pridem v manjši kraj, kot je Ptuj, me na novo preseneti, da imajo ljudje takšno voljo in željo po nečem novem Vedo, zakaj pri- dejo na delavnico, in jo tudi mak- simalno izkoristijo. Tudi jaz sem zadovoljen, ko vidim, da ljudje res želijo nekaj zvedeti od mene. To je intenzivno učenje, veliko se naučijo. So zelo ustvarjalna skupi- na, hitro se naučijo novega Zelo so mi všeč, tako da bi z njimi rad sodeloval tudi v bodoče." TEDNIK: Situacija plesalcev sodobnega plesa v Sloveniji ni rožnata, malo je tistih, ki se pro- fesionalno ukvarjajo s tem de- lom. Kakšen je vaš status? "Že dve leti in pol imam status samostojnega delavca v ktilturi. To pomeni, da si moram sam poiskati vse možne oblike zaslužka. Plešem pri plesni skupini FORKLOR - fi- zikal teater Braneta Potočana Do sedaj sem naredil tudi dve samos- tojni predstavi. Na dramski šoli Barice Blenkuš v Ljubljani učim odrski gib. Izvajam mini koreo- grafeke delavnice in delavnice kontakt plesne tehnike ter video plesa. Če hočeš preživet, delaš tudi predstave, ki ti niso najbliže. Igram tudi v gledališču Glej v Ljubljani. Na podoben način se preživljajo tudi drugi plesalci. Če ne dobiš vloge v predstavi, pa delaš druga dela. Sam poučujem tudi fi- ziko in matematiko." TEDNIK: Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste postali plesalec? "S plesom sem se začel ukvarjati zelo pozno, šele pri 21 letih. Plesna skupina Nova iz mojega domačega kraja Kranja je potrebovala fante, povabili so me k sodelovanju in ples mi je bil vedno bliže. Spoznal sem, da je ples tisto, kar me zares veseli, da je to moja oblika zado- voljstva in preživetja." TEDNIK: V Sloveniji šole za sodobni ples še ni. Pripravljajo se osnutki programov za plesno izobraževanje osnovnošolske po- pulacije. Ponekod že imajo od- delke za sodobni ples pri ^asbe- nih šolah. Na Ptuju in v Ormožu teh oddelkov nimamo. Kakšne so možnosti formalnega in nefor- malnega izobraževanja sloven- skih plesalcev? "S šolskim letom 1999/2000 bo v Ljubljani začela delati srednja šola za sodobni oz. moderni ples, dru- gače pa obstaja več oblik neformal- nega izobraževanja. Plesne semi- narja že tradicionalno organizirata Sklad RS za ljubiteljske kultiune dejavnosti ter ZKD Slovenije. Sam sem se izobraževal tudi na se- minarjih, ki jih je organizira Ple- sni studio In takt v Ljubljani ter Plesni teater Ljubljana. Nekateri se izobražujejo v tujini, na semi- narjih ali formalno priznanih ple- snih šolah - akademijah in fakidte- tah." TEDNIK: Na Ptuju sodobni ples finančno podpira predvsem Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - izpostava Ptuj in ZKD Ptuj. Kdo so tisti, ki po tvojih izkušnjah podpirajo so- dobni ples v Sloveniji? "Poleg omenjenih še ministrstvo za kulturo RS, v Ljubljani v veliki meri tudi mestna občina Ljublja- na. Sponzorje je za sodobni ples težko dobiti, ker se razlikuje od zabavnega plesa. Manj je poznan, zato sponzorji vanj manj vlagajo." TEDNIK: Moških je v sodob- nem plesu malo. Kaj pomeni biti plesalec med množico plesalk? "Na 20 plesalk pride v sodobnem plesu 1 plesalec. Ker nas je malo, smo v privilegiranem položaju, imamo več možnosti napredovan- ja in uspeha kot ženske." TEDNIK: V skupini Braneta Potočana ste sami moški. Verjet- no ste tudi zaradi tega publiki še zanimivejši. "Trenutno smo res sami moški, vendar to ni pravilo. V tej skupini so plesalke že sodelovale in bodo še v prihodnosti. Na vajah je zara- di tega dolgčas. Upam, da se nam bo v kratkem pridružilo še kakšno dekle." TEDNIK: Ples je umetnost, energija, pot izražanja čustev, ima izpovedno moč. Kaj je za vas ples? "Zame je to način življenja, moj način razmišljanja in delovanja. Spremlja me že 10 let in me bo najbrž še v bodoče." TEDNIK: Kaj menite o Ptuju? "Ptuj se mi zdi zelo lep. Sam sem iz Kranja in všeč so mi takšna mala mesta, kjer so ljudje radoživi, odprti in iskreni." Trenutno je v vrstah mladih ptujskih plesalcev kar nekaj talen- tov, predvsem pa je veliko tistih, ki želijo z gibom in plesom, povedati nekaj o sebi in o svojem dojemanju sveta. S plesalcem Dušanom Te- ropšičem se bodo srečali še v apri- lu in maju. Najkasneje junija ali jtilija pa načrtujejo samostojen plesni večer kot rezultat celoletne- ga dela Malda Fridl Na seminarju v Ptuju PTUJ / SAMOSTOJNA RAZSTAVA OBLIKOVALKE TEKSTILA DARJE MIKLAUŽIČ Tekstil Jrof razstavni predmet MIHEUČEVA GALERIJA PTUJ OD 15. APRILA DO 2. MAJA Ptujski Pokrajinski muzej nadaljuje razstavni program Miheličeve galerije z razstavo poti- skanih tekstilov in osnutkov tekstilnih vzorcev Darje MIklaužič, diplomirane oblikovalke tekstillj in oblačil, samostojne kulturne delavke iz Ljubljane, ki v tem času na oddelku za tekstilstvo ljubljanske x\TF končuje podiplomski specialistični študij tekstilnega obliko- vaii^a. Njene predstavitve v javnosti, ki jim sledimo že od leta 1992, so povezane predvsem z udeležbo na modnih revijah v Ljubljani (K4, Narodni mtizej, Cankarjev dom), Portorožu, Opatiji, Ptuju in sku- pinskih razstavah (Maribor, Ptuj, Portorož). Skup- ne usode anonimnosti, v katero potonejo tekstilni vzorci samostojnih industrijskih oblikovalcev, so pa deležni njeni prispevki za kolekciji jesen-zima 1999 in pomlad-poletje 2000, izvedeni v Svili Mari- bor in sodelovanja z drugimi izdelovalci izvirnega tekstila Na Ptuju bo tokrat pripravila samostojno razstavo ročno potiskanih tekstilov iz let 1994/95 in serijo računalniško izvedenih tekstilnih osnutkov. Razstava sitotiskov na platnu in tekstilnih osnut- kov Darje Miklaužič razgalja dva temeljna, na videz različna, pa kljub temu v enotni jezik ustvarjalne konceptualizacije povezana pogleda na obUkovanje tekstilu^ va^rca. V istem prostoru so razstavljeni neponovljivi in kakor abstraktne podobe v sebi zaključeni veliki kosi potiskanega platna in z računalniško tehnologijo na papir odtisnjeni frag- menti v neskončnost razprostirajočih se slik. Prvi so nekakšna minimalistična, s popolnim prezrtjem naracije in metafore zgrajena, in z robom formata definirana, slikovna polja. Ta dela, kljub temu da nosijo ime "tekstih", daleč presegajo pojem tako imenovanega unikatnega tekstilnega oblikovanja, katerega zimanja pojavna oblika se zvečine manifes- tira v ročno poslikanih kosih tkanine. Kasnejša dela, z uporabo računalniške tehnologi- je iz\'edeni prototipi, se v velikem številu, a vendar kot ena sama slika razprostirajo po dominantni ste- ni galerije in še stopnjujejo vtis povezave med prej zaznanimi osnovnimi principi minimalizma, lo se zdaj vmeščajo v kontekst prezentacije ob vključevanju galerijskega prostora kot polja interfe- rence med tmietnikom in gledalcem. Otvoritev razstave bo IS. aprila oh 18. uri. Ur CIRKOVCE / SKUPŠČINA PROSVETNEGA DRUŠTVA Zadnjo marčevsko soboto so se na letni skupščini v prostorih turistične kmetije Medved v Zgornjih Jablanah sestali člani PD Cirkovce. Pregledali so delo v lanskem letu, sprejeli pro- gram dela s finančnim načrtom za letos, izvolili novo vodstvo in se ob zvokih glasbe ter pesmi poveselili pozno v noč. Dose- danji predsednik Jani Baštevc je predal vodenje društva Jan- ku Čelofigi, tajnica je postala INežika Drevenšek, blagaj- ničarka pa Marjana Vesenjak. Izvolili so tudi nov upravni od- bor, v katerem so tudi vsi predsedniki sekcij in carica fašenka Štefka Dobič. Prosvetno društvo Cirkovce, ki letos slavi 78-letnico, je bilo s svo- jimi sekcijami in drugimi dejav- nostmi, ki jih vključuje, tudi lan- sko leto zelo aktivno. Največ nas- topov, okrog 40, je imela folklorna skupina Vinka Koržeta, s 30 nas- topi ji sledi tambiuaški orkester, veliko so nastopale tudi Vesele Po- lanke, ljudski pevci, pevski zbor, ljudske pevke Žanjice in druge skupine v dništvu. Vseh nastopov sekcije je bilo krepko čez sto. V društvo so vključeni tudi knjižnica, likovna sekcija, ansam- bel Idila, ročk skupina Razzle Dazzle in nekateri drugi. Aktivnih članov v sekcijah je okrog 120, vseh članov pa ima društvo čez 300. Kot smo po letni skupščini izve- deli od vodje vaj folklorne skupine Liljane Brglez, ki je bila aktivna plesalka celih 25 let in zapleše tudi še danes, če je potrebno, je lansko leto ponovno pričel delovati pev- ski zbor, ki ga vodi Danilo Jeza. Pomembno je tudi, da so folklorno skupino pomladili z novimi člani. Ta se sedaj pripravlja na nastop na občinski reviji in na Dobrotah slo- venskih kmetij. Med pomemb- nejše letošnje aktivnosti PD Cir- kovce sodi tudi izdelava predsta- vitvene videokasete, ki bo v sliki in besedi zajela delovanje vseh sekcij društva. Letos želijo oživiti tudi poletni oder, nadaljevali bodo tudi prireditev na binkoštno jutro, ki so jo prvič izvedli pred dvema letoma. 23. maja bodo sodelovali na srečanju oldtimerjev, ki ga sponzorira občina Kidričevo. Lil- jana Brglez je tudi povedala, da upajo, da bodo lahko sekcije kljub oteženim pogojem financiranja v celoti izvedle bogat program, ki so ga napovedale za letos, predvsem pa, da jim bo ob že znanih spon- zorjih stala ob strani tudi občina Kidričevo z županom na čelu. MG mjU^^ICTORINO^E^n^PRim??^^^^^ Znani psiholog pokojni Anton Trstenjak je bil Prlek, tako rekoč naš rojak, ter je bil eden vrhunskih slovenskih psiholo- gov. Seveda, če bi se ozrli v preteklost, bi med znanimi psiho- logi odkrili tudi Središčana dr. Karola Ozvalda. Manj pa je znano, da je po Trstenjakovi smrti eden najpomembnejših psihologov prav tako naš rojak, in sicer dr. Janek Musek, kije bil rojen 1945. leta v Dravinjskem Vrhu pri Vidmu - na obrob- ju Haloz ter Ptuiskega polia. Janek je diplomiral ter 1. 1975 tudi doktoriral iz psihologije. Je redni profesor na ljubljanski filo- zofski fakulteti. Več let je urejal re- vijo Anthropos in pozneje revijo Psihološka obzorja. Že od začetka je preučeval psi- hologijo osebnosti, simbolike ter vrednot, tako da tudi predavanje, ki bo ga imel v Ptujii, ustreza temu njegovemu izboru. Že samo našte- vanje del, ki jih je izdal bodisi sa- mostojno bodisi kot soavtor, kaže njegovo strokovno preokupacijo: Psihologija osebnosti (Lj 1977), Obča psihologija (Lj. 1977), Osno- ve psihologije osebnosti (Lj. 1977), Simbolizem v odnosu do osebnostnih lastnosti (Lj. 1977), Uvod v psihološko metodologijo (M 1981), Osebnost (Lj. 1982), skupaj z Vidom Pečjakom učbenik Psihologija (1984, 1986, 1988, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996), Teorija osebnosti (Lj. 1988), Simboli, kultura, ljudje (Lj. 1990), Znanstvena podoba oseb- nosti (Lj. 1993), Osebnost in vred- note (Lj. 1993), Osebnost pod jlrobnogledom (Mb 1993), Psiho- logija: človek in družbeno okolje. I Popr. izd. (Lj. 1993; 1994), Psi- hološki portret Slovencev (Lj. ^994), skupaj 2 Gabi Čačinovič- Vogrinčič ter z Vidom Pečjakom Psihološki vidiki nesreč (Lj. 1994), Neznanke duha: psihologi- ja okultizma (Lj. 1995), Ljubezen, družina, vrednote (Lj. 1995), Znanstvena podoba osebnosti (Lj. 1997), Človek kot celostno bitje (Lj. 1998). Ob tem pregledu opazi- mo naslonitev in nadaljevanje Trstenjakovega "človeka" ter psi- hološki portreti Slovencev, kot jih že srečamo ravno tako pri Trsten- jaku kot Vidu Pečjaku. Kot prevajalec se je Musek lotil Wemerja Schiebeka Sporočila z onostranstva (Lj. 1991) ter knjige Vera gore premika (Lj. 1991), da ne govorimo še o spremnih bese- dah v številnih slovenskih in tujih delih s "parapsihološko" tematiko (na primer uvod v knjigo Elisa- beth Kiibler-Ross O smrti in živl- jenju po njej, Mitje Peruša Vse v enem, eno v vsem; Zdenke Zalo- kar-Divjak Vzgoja je-ni znanost idr.). Pod njegovim vodstvom je potekala tudi raziskovalna tema "Ali verjamete v nadnaravne sile?" v Nedeljskem dnevniku, kjer je so- deloval tudi znani slovenski psev- dozgodovinar in šarlatan France Susman, s čimer jemljejo raziskave verodostojnost tudi samemu Mu- sku. Pod njegovim mentorstvom je doktoriral zlasti v Družini znani pisec družinsko psiholoških tem p. Kristijan Gostečnik. O Slovencih, slovenskem značaju sta govorila in pisala že, kot smo rekli, Anton Trstenjak ter Vid Pečjak, pa tudi Janek Mtisek in novinarji so z tižitkom trgali iz njegovega dela slovenske lastnosti, ki bi naj bile nevoščljivost, agre- sivnost ter zapnost vase. Ključne besede Slovenca pa so MATI, SA- MOMOR, NEVOŠČLJIVOST in MAJHNOST. Musku je priznati, da ne izhaja s piedestala znanstvenika in "stro- kovnjaka", ki bi z eno kretnjo od- pravil vsa duhovna gibanja, stara in nova, temveč se skuša vanje do- kopati s ponotranjenim odnosom, tako da sprejema svet, kot so ga sprejemali nekoč klasični filozofi: z začudenjem ter z vedenjem, da nič ne ve ter se lahko vedno znova uči, vedno znova odkriva nova sve- tovja (Neznanke ditha), ki govore o življenju "onkraj" človekovih iz- kustev. Ker pa živimo v konkret- nem prostoru s konkretnimi ljud- mi, s konkretno politično in du- hovno orientacijo, je nujno, da se med nami pojavlja nov vrednostni sistem vrednot, o čemer govore mnoga njegova dela in kar, mis- lim, bo tudi tema njegovega ptuj- skega razpravljanja. Srečanje z dr. Janekom Muskom bo v petek, 16. aprila, ob 19.30 v refektoriju minoritskega sam-osta- na Ptuj. Za glasbeni utnnek bo nastopil godalni orkester glasbene šole Ptuj pod vodstvom prof Mete Gregi Trop. ............... , 6 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Četrtek, 15. april 1999 - TEDNI! SLOVENSKA BISTRICA / NA OBMOČNO SREČANJE DVE GLEDALIŠKI PREDSTAVI "Cvetie" na zaietku, "Maffčelr" za Ironec Gledališke skupine kulturno-umetniških društev na bistriškem območju so letošnjo sezono postavile na oder tri gledališka dela: Lihnartovega "Matička" na Spodnji Polskavi, "Škandal pri Bartletovih" na Zgornji Polskavi, skupina DPD Svoboda Slovenska Bistrica pa "Cvetje hvaležno odklanjamo". Pri gledališki skupini KUD Alo- jza Avžnerja z Zgornje Ložnice so premiero (zaradi smrti) preložili za nekaj mesecev. Selektorja Rado Pavalec pri Bistričanih in Bojan Maroševič pri Spodnjepolskavčanih nista imela težkega dela, saj so bili oboji nadvse dobri. Zato odločitev, da se iz občine Slo- venska Bistrica letošnjega območnega srečanju ljubi- teljskih gledaliških skupin (pod okriljem ZKD Pesnica, Šentilj in Kungota bo potekalo med 16. in 21. aprilom) uvrstita prav ti gledališki skupini, ni bila prese- nečenje. Bistričani bodo s svojo igro na sporedu v začetku letošnjega območnega srečanja, sklenili pa ga bodo Spodnjepols- kavčani. Na Spodnji Polskavi, pred leti so tod veliko igrali in imeli celo svoj dom kulture, so se letos loti- li Linhartovega "Matička" in us- peli. Delali so v resnično skromnih razmerah, saj je oder večnamenskega prostora na ta- mkajšnji osnovni šoli vse prej kot primeren za gledališke upri- zoritve. Režijo, izbor glasbe in sceno je imela v rokah Herta Žagar, vsem prostorskim stis- kam navkljub pa so celotno igro odigrali brezhibno. Kljub temu da so bili vsi igralci dobri, je potrebno izpostaviti igro Nežke (Mateja Leskovar), Matička (Bogdan Samastur) ter gospe baronove (Vlasta Jeza). Seveda so ob koncu vsi poželi obilen ap- lavz številnega občinstva, ki je na Spodnjo Polskavo prišlo tudi od drugod. Gledališka skupina DPD Svo- boda iz Slovenske Bistrice je domačemu in tujemo občinstvu znana že dolga leta, na območnem srečanju ljubi- teljskih gledaliških skupin pa že vrsto let uspešno zastopa občinske barve. Ko so se pred skoraj dvema letoma odselili iz sedanjega Slomškovega kultur- nega doma v kinodvorano, so se njihove možnosti igranja množičnih prizorov zmanjšale, zato se že drugo leto lotevajo gle- daliških del z manj igralci in skromnejšo sceno. Letos so se odločili za komedijo, ki je pri občinstvu najbolj priljubljen žanr. "Cvetje hvaležno odklanja- mo" (tekst Norman Barrash - CarroU Moore) je režiral Bojan Maroševič, komedija pa na šaljiv način prikazuje vsakodnevno življenje v družini in bližnji so- seski. Občinstvo je igro dobro sprejelo, nekaterim je tekst celo tako zlezel pod kožo, da so pri tem poskušali sodelovati. Kljub temu da je bila igralska ekipa kot celota odlična in nadvse prepričljiva, pa sta izstopala Jana Jeglič (Judy) in Jože Mo- horko (Georg). Vida Tepolovet Spodnjepolskavčani z Linhartovim IS^atičkom Prizor iz uprizoritve "Cvetje hvaležno odklanjamo' DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Foto: M. Cerič PTUJ / POWER DANCERS PRVIČ Z BALADO Po novi Imidž v Pf vi Na prvo pomladno nedeljo so se pevke skupine Po^er Dan- cers prvič pokazale v novi podobi - z večernimi oblačili, ki jih je zanje skreirala ptujska modna kreatorka Barbara Plaveč in so jih zašili v butiku Sonja. Nov imidž sodi k novi pesmi, ki je drugačna od vseh dosedan- jih. Kot je povedala Natka gre za prvo otožno balado v njihovem repertoarju z naslovom Brez tebe, ki se v teh dneh že vrti na radijskih valovih in je posvečena njihovemu dobremu prijatelju in sodelavcu, ki ga žal ni več med živimi. Z njo napovedujejo že svoj četrti album, ki bo izšel v drugi polovici letošnjega leta. Glasba je delo Zvoneta Tomaca, besedilo pa je prispevala Cveta- na. Sicer pa tako delajo že od vsega začetka, da k vsaki novi pesmi poskrbijo za drugačen imidž. Pri tej pesmi tudi ne plešejo, ampak stojijo ob klavir- ju, razen Cvetane, ki sedi. Za ptujsko kreatorko se niso odločile po naključju. Želele so mlado, že uveljavljeno kreator- ko, ki bo znala prisluhniti tudi njihovim idejam. Na koncu so bile vse zadovoljne. V živo bomo lahko njihov novi imidž občudo- vali 4. aprila, ko se bodo pokaza- le v oddaji Zoom, do takrat pa se moramo zadovoljiti s fotografijo, ki pa ima tudi svojo vrednost, ker je prva z njihovo novo podo- bo. Letošnje leto bo za dekleta skupine Power Dancers izredno naporno, čaka jih veliko dela, ve- liko uživanja in upajo, da tudi včasih malo več spanja. Pričaku- jejo pa tudi kakšno novo povabi- lo iz Ptuja. MG Prva fotografija skupine Power Dancers v novi podobi; manjka Sergeja, ki so jo zadržale študijske obveznosti. Foto: Črtomir Goznik Z optimamom rfo čosf/f/fiViA /ei v Pongrcah 21 živi najstarejša občanka občine Kidričevo, 98-letna Marija Unuk, ki je kljub častitljivi starosti še vedno zelo dobre volje in predvsem polna optimizma. Rodila se je 15. marca 1901 v Pleterjah, poroka pa jo je pripel- jala v Pongrce. Tri hčerke, s ka- terimi se izredno dobro razume, so jo razveselile s tremi vnuki in tremi pravnuki. Vdova je že od leta 1951. V službi ni bila, je pa po najboljših močeh skrbela za dom. Čeprav ji ni bilo vedno z rožicami postlano, je znala ohra- niti veder duh, tudi zato ji je us- pelo premagati marsikatero življenjsko oviro; doslej je niti bolezni, ki jih ni bilo malo, niso uspele streti. Zelo rada spremlja televizijski program, od časopisov pa bere vse po vrsti. Zelo je vesela vsake- ga obiska, še posebej predstavni- kov RK Cirkovce in Pongrce, predstavnikov društva upoko- jencev, vaščanov in vseh drugih, ki ji želijo dobro. Predstavniki RK Cirkovce in vasi Pongrce so jo obiskali tudi ob letošnjem prazniku. Veliko ji pomeni vsa- koletni božični in novoletni obisk župana občine Kidričevo Alojza Špraha. Tudi ob letošnjem materinskem dnevu so se je Kidričani spomnili s šopkom. MG Marija Unuk, najstarejša občanka občine Kidričevo. Foto: Franc Trčko ifCDNIK - Četrtek, 15. april 1999 IZOBKAieVAMiB 7 VIDEM PRI PTUJU / EKSPERIMENTALNO - LABORATORIJSKO DELO NA ŠOLI V središiu dogalonlo so včencf >Dober učitelj daje učencem znanje, s katerim bo ople- menitil njihovo človeško naravo. Učence mora učiti ljubezni do narave in življenja, da se bodo odprli v pričak- ovanju lepega, preden jih previdno spozna s temnimi stranmi sveta,« je zapisala prof. Majda IVaji, v praksi pa se tega poslužuje tudi predmetna učiteljica biologije in kemije na OŠ Videm Darja Petek. Na šoli je pri pouku kemije (pa tudi biologije) uvedla skupinsko eksperimen- talno delo učencev, ob tem združila svoje delovne izkušnje in znanje ter učence postavila v dominantno vlogo. Skozi svoje delo je postala uspešna, opažena v širši slovenski javnosti, sledila je njena predstavitev na Dnevih sloven- skega izobraževanja, vodila je delavnice in seminarje za učitelje, skratka njeno delo je rodilo sadove. "Moje vodilo pri pouku," pravi Darja Petek, "je z aktivnimi me- todami dela postaviti učenca v središče učnega procesa in mu dati dominantno vlogo, da lahko razvija svoje sposobnosti, inter- ese in nagnjenja. Tako učenec sam pridobi novo znanje ter utr- juje že znane vsebine. Vse skupaj se na naši šoli začenja že v 5. razredu, pri predmetu spozna- vanja narave. Že takrat se učenci srečajo z osnovami eksperimen- talnega dela, naučijo se, kako pravilno pristopiti k eksperime- talnemu delu, potem pa do konca osnovne šole to nadgraju- jejo in si širijo obzorje znanja. Kemija je eksperimentalna znanost, zato sem prepričana, da je nujo potrebno vnašati v pouk eksperimentalno delo, učenci tako lažje dojame kemijske vse- bine. Pri svojem delu upoštevam didaktična načela postopnosti, sistematičnosti, individuali- zacije, diferenciacije, vzgojnosti in aktualizacije. Skupinska oblika pouka potem omogoča uresničitev številnih ciljev, vzpostavi se neka komunikacija med učenci, ti postajajo strpnejši, znajo sprejemati mnenje drugega, se prilagajati in na koncu uveljaviti. Za pravilen potek dela je vsekakor potrebno poudariti medsebojno organizi- ranost, delovno disciplino, upo- rabo navodil za delo, spreje- manje sprememb, zapisovanje sprememb in pisanje laboratori- jskega poročila. Po vsakem praktičnem delu in pripravi laboratorijskega poročila, kjer želim računalniški izpis, sledi predstavitev skupin kot ena izmed najpomembnejših metod pouka. Vmes ocenjujem delovno disciplino, učenci podkrepijo predstavitve z raznimi demon- stracijami zanimivih poskusov, razstavami, plakati, pripravo križank, rebusov, kvizov... Moč govorjene besede je na- jvažnejša, premalo je samo spret- nost. Učenec si lahko pomaga s strokovno literaturo, pri ocen- jevanju pa mi pomagajo tudi učenci sami, saj se dobro po- znajo med seboj in hkrati veliko delajo na govorništvu. Pri delu se seveda ubadamo tudi z ne- katerimi problemi, vendar jih zaenkrat uspešno premagujemo. Sicer pa je taka oblika podajanja snovi trend novega sistema pre- novljene šole in strokovnjaki s področja naravoslovja si prizade- vajo za eksperimentalno delo.« UČITELJICA PONOSNA NA SVOJE UČENCE Znanje in nabrane izkušnje videmski učenci znajo dobro »vnovčiti« na tekmovanjih, kjer zadnja leta ravno pri kemiji do- segajo odlične rezultate. Učite- ljica Darja Petek je ponosna nanje, zaupa jim in vsa ta leta, kot sama pravi, je še niso razočarali. Skupaj gradijo na medsebojnih odnosih, v štirih letih, ko so skupaj z njo, se želijo kai koristnega naučiti in doseči želeni cilj, brez prizadevanja učencev pa učiteljici prav gotovo ne bi uspelo. Poleg eksperimen- talnega dela, kjer učenci sproti dobivajo ocene, morajo nekaj- krat na leto svoje znanje pre- veriti še na testih in tudi tam so rezultati dobri, pravi Petkova, saj se učenci trudijo in vedno znova utrjujejo znanje tako pri kemiji kot tudi pri biologiji. Če je zadovoljna učiteljica, so zadovoljni tudi učenci; o tem sem se zares prepričala, ko sem obiskala 8. A razred in jih zmo- tila pri kemijskem poizkusu (na vrsti je bilo estrenje). Učenci so bili zatopljeni v delo, si delali zapiske, poslušali svoje sošolke, opazovali potek poizkusa in prisluhnili tudi učiteljici. Osmošolka Urška, ki je bila med najzgovornejšimi, je povedala: »Tako tudi sami nekaj naredimo, preprosto pa te tako delo pri pouku zamika. Še preden naredimo kak preizkus pred razredom, moramo veliko vaditi v labora- toriju, kjer imamo dobro po- goje za delo. Na koncu je treba narediti poročilo, v vse to pa je vloženega veliko truda. Tako delo nam je zelo všeč.« Zgodba o uspehu Darje Petek se je šele začela in njeno delo so skozi predavaje in pedagoško de- lavnico že lahko spoznali udeleženci na Dnevih sloven- skega izobraževanja v Ljubljani, Zavod za šolstvo jo je povabil, da pripravi seminar za učitelje bi- ologije in kemije iz cele Slovenije, dobila je povabilo k sodelovanju pisanja učbenika za bodočo devetletko kot soavto- rica in prišlo je tudi povabilo v sosednjo Avstrijo. Ob tem Petkova ne pozablja, da ima na šoli v Vidmu čudovite pogoje za delo, veliko posluha in razumevanja pri ravnateljici Mariji Smigoc, ki ji omogoča izobraževanje, da lahko sama naprej širi tudi svoje znanje. In ne nazadnje so tukaj še vsebine okoljske vzoje, ki jih Petkova poskuša vnašati v učno-vzgojni proces, saj je to tudi osnovni moto evropskega projekta EKO šole kot načina življenja, v katerega je že vključena videm- ska šola. Tatjana Mohorke »Svoje učence spoštujem. Ponosna sem na njihove rezultate, do katerih prihajajo pod mojim mentor- stvom,« pravi Darja Petek. Foto: TM V osmem razredu so učenci že vešči v eksperimentalnem laboratorijskem delu pri pouku kemije. Takole so učenke pokazale poizkus estrenja. 8 PO NMIH KRAJIH Četrtek, 15. april 1999 - TEDNIK TEDNIKOV KLEPET Z IGRALKO MILENO MUHIC "Vaje so režiserjeve, predstava igralieva!" Kje drugje naj bi nastal pogovor s priznano igralko, ki ima; 40-letno igralsko kariero, kot v gledališki garderobi! Gar-| derobe so tisto posvečeno mesto v gledališču, kjer so igral- i ci pristni sami s seboj, s svojo stisko, tremo ali v evfo-^ ričnem razpoloženju svojega uspeha. Vanjo se vrnejo izpod i sija odrskih luči, ko jim v ušesih še donijo močni aplavzi! gledalcev. Ko zrem v obraz Milene Muhič, se v mojem spominu odvije nekaj njenih vlog, ki sem jih osebno uspela videti. Toda najbolj jasna in izrazita ter prepoznavna je v vlogi Lizi- ke, ki jo je napisal Tone Partljič. Milena Muhič je bila predsednica strokovne komi- sije na festivalu monodrame, ki je bil prejšnji teden v ptujskem gledališču. Najprej me zanima, ali se je v vseh teh letih v gledališču in poslanstvu igralca samega veli- ko spremenilo. Milena Muhič malce pomisli in odgovori: "Moram povedati, da se ni spremenilo pravzaprav nič. Kot igralka čutim vsak tre- nutek enako vznemirjenost in napetost, kot sem ju pred toliko leti. Spremenilo se je to, da je iz- bor predstav in njihova kvalite- ta, če se omejiva samo na mono- dramo, doživel velik pozitiven preskok. Takrat, ko sem jaz začela z monodramo, nas je bilo le nekaj; začel je Stane Sever s svojo monodramo Gledališče enega, potem je bil Polde Bibič in Skof ... in jaz. Igralci so vedno imeli pred monodramo strah. In veliko se je spremenilo prav tu - danes se igralci loteva- jo tudi monodram." TEDNIK: Igralec je na odru sam; po eni strani je to zanj ve- lik izziv, po drugi strani pa ima zelo veliko nalogo. Kaj je bil pri vas izziv, da sta se odločili za monodramo? Milena Muhič: "Zame je bil izziv občutek, da sem sposobna in zmožna držati v napetosti gledalce popolnoma sama tudi uro ali več. Vem, da so nekateri moji kolegi tudi poskušali in da so imeli samo tri predstave, tri ponovitve, da nekako niso vzdržali. Spet drugi kolegi pa odigrajo več kot sto predstav, tudi 150, 200. Jaz sem Liziko odigrala 350-krat in zato sem srečna, na to sem ponosna." TEDNIK: Predstavo ste ver- jetno odigrali pred različno publiko? Kako ste jo začutili? Milena Muhič: "Zelo različno. Obvladovati sem mo- rala tudi do tisoč gledalcev po tovarnah, pa v univerzitetnih knjižnicah, na fakultetah ... To je bil večno nov izziv, saj sem se morala vedno prilagajati in imp- rovizirati glede na občinstvo, ki me je gledalo. Vsaka predstava je bila drugačna od prejšnje. Vsak gledalec, ne glede na to, ali je predstavo gledal intelektualec ali kmečka ženica, je našel nekaj zase in na to sem zelo ponosna." TEDNIK: Se spomnite kakšnega smešnega, nenačrto- vanega dogodka? Milena Muhič: "Na to bom odgovorila kot igralka: vaje so režiserjeve, predstave so pa naše. Bilo je veliko, veliko izjemnih trenutkov, izredno smešnih, ko je bilo potrebno improvizirati, direktnih kon- taktov; pogovarjati sem se mo- rala s posmezniki, ki so se isto- vetili z Liziko, ki je pravzaprav zelo preprosta ženica. Tako smo se velikokrat pogovarjali mimo teksta, da sem jim odgovorila na vprašanja, ki so jih želeli od mene." TEDNIK: Če vas mlajši igralski kolega vpraša za nas- vet, kaj mu poveste? V čem je skrivnost uspeha? Milena Muhič: "Veliko ga- ranja, veliko vaj, veliko psiho- fizične kondicije, predvsem pa veliko spoštovanja do občinstva, do slehernega, ki sedi v dvorani. Ni važno, ali jih je sedem, sto ali tisoč. Vsakemu je potrebno dati srce in dušo ter vse, kar znaš in zmoreš. In mnogi mladi igralci to znajo. Zelo sem srečna in po- nosna na te svoje mlade kolege, ki zdaj, kot vidim, delajo izjem- no dobro. To dokazuje tudi ta festival." TEDNIK: Lahko igralcu ugasne žar, zanos in vse, s čimer napolni svojo dušo, ure in ure vaj, vloženih v predsta- vo, ki se konča v eni uri ali pa še manj? Milena Muhič: "Na to vprašanje je zelo težko odgovo- riti. Ne bi rada pretiravala o stvareh, pa vendarle vam mo- ram povedati, da je to izjemjio garaško delo. Utrujeni igralec, ki pride ves izčrpan in izmučen. ko porabi zadnjo kapljico svoje energije, ko izprazni vse bateri- je, je popolnoma osamljen. Tako osamljen in prekleto sam, čeravno je še pred pol ure stal pred tisoč ali več ljudmi. Takrat je potrebno zbrati moč in to sa- moto premagati. To moč pa ti daje ljubezen do našega poklica. Nič drugega. Za to si rojen ali nisi." TEDNIK: Lahko ima tako uspešen igralec, ki ima, tako kot vi, za seboj več kot 40 let igralske kariere, urejeno za- sebno življenje, družino? Milena Muhič: "Ne vidim nobenega razloga, da ne bi tudi igralec užival v svojem za- sebnem življenju kot vsi drugi. Včasih so rekli, da je naš poklic privilegirana stroka. Ni res. To je poklic kot vsi drugi. Vendar imamo igralci to srečo, da je naš poklic istočasno naš hobi, če le znaš ločiti odrsko življenje od zasebnega. Vsi tega ne zmorejo, mnogim pa to zelo uspeva." TEDNIK: Mnogokrat slišimo, da je življenje oder in igra vsakega posameznika? Milena Muhič: "Strinjam se, da je življenje igra in oder. Pa ne igralčev, ampak vsakega izmed nas: trgovke, kmetice, univerzi- tetnega profesorja ... Vsi se v ne- kih trenutkih nekako spreneve- damo, skušamo igrati. Edini privilegij igralcev je ta, da na odru igramo, v zasebnem življenju pa smo to, kar smo. Snamemo masko in odidemo. Zato nikoli nisem imela občutka, da bi se morala o pustu maskirati, ker polovico življenja nosim masko. Tu smo si vsi po- polnoma enaki in vsak nosi v sebi potrebo za igranje, ne gle- de, ali to zavestno čuti ali ne. V življenju vsi igramo." TEDNIK: Kako pa občutite slavo, "zvezdništvo"? Milena Muhič: "Seveda je to vse v narekovajih, saj v Sloveni- ji zvedništva in slave ni. Je samo to, da te ljudje na cesti spoznajo, na tržnici dobiš boljša jabolka ali pri mesarju malo boljši kos mesa ... To je ta privilegij. Srečna sem, da v javnosti nisem gospa Milena Muhič, ampak sem po toliko letih samo Mile- na, pa ni važno, kam pridem, ali v Ljubljano ali kam drugam. To je veliko sreča in kvaliteta." TEDNIK: Ali igralci čutite razliko med majhnimi in veli- kimi gledališči? Milena Muhič: "Po vsebini ta festival sploh ni majhen, ampak je velik. Tako jaz kot moji kole- gi ne čutimo razlike, ali pride- mo igrat v majhno ali veliko gle- dališče. Veliko sem igrala po svetu v velikih gledališčih, pred 1800 ali več gledalci, in po pra- vici vam povem, da je v tako majhnem gledališču, kot je ptujsko, izziv za igralca in trema mnogo večja kot v velikih. In z vsem spoštovanjem in še z večjim veseljem zaigraš v majh- nem gledališču." TEDNIK: Še naprej vam želim toliko življenjske energi- je in dobrih predstav ter hvala za pogovor. Milena Muhič: "Tudi vam hvala. Rada bi povedala še to: nisem Ptujčanka, toda vseeno čutim neke vrste pripadnost, saj je pred mnogimi leti tukaj delal moj oče kot sodnik. Še to bi vam rada položila na srce: pojdite v teater, ljubezen teh ljudi je nezi- merna in uživali boste z njimi." Marija Siodniak Igralka Milena Muhič je bila predsednica komisije na pravkar minulem Festivalu monodrame v Ptuju Šola - središče glasbene dejtivnosti Po polstoletnem delovanju slovenjebistriške glasbene šole premorejo učenci in učitelji končno le svoje, lepe in fun- kcionalne prostore, nastale iz nekdanjega skladišča v Ozki ulici 1, kar jim je ob tej častitljivi obletnici brez dvoma najlepše darilo. V zgradbi nove glasbene šole v velikosti 500 kvadratnih metrov, kar zadostujejo njihovim potre- bam, je enajst individualnih učilnic, učilnica za nauk o glasbi in večnamenska dvorana, namenjena ne samo inter- nim produkcijam glasbene šole in koncertom, temveč tudi baletni dejavnosti in sprejme več kot 100 obiskovalcev. K vsemu omenjenemu sodijo še spremljajoči prostori, potrebni za funkcioniranje šole. Več kot 5000 učencev, kolikor jih je bistriško glasbeno šolo v pol stoletja uspešno končalo, številni profesorji glasbe, ki so izšli iz te šole in poučujejo v Slo- venski Bistrici ter tudi drugje, mnoga priznanja in nagrade, prestižna prva mesta ne samo na regijskem ali državnem, temveč tudi na mednarodnih tekmo- vanjih - vse to pove veliko. Danes izobražuje 346 učencev z oddelkoma v Poljčanah in Op- lotnici osemnajst redno zaposle- nih in sedem pogodbenih peda- goških delavcev, ki poučujejo igranje na klavir, harmoniko, violino, kitaro, blokflavto, fla- vto, klarinet, saksofon, troben- to, pozavno, rog in tolkala. Začetki glasbene šole v Slo- venski Bistrici segajo v leto 1949, ko je bil razpisan tečaj za sprejem v prvi in drugi letnik glasbene šole. Njen ustanovitelj in prvi ravnatelj je bil Oskar Stakul, kasneje vodja glasbene šole; to delo je opravljal vse do 1978. leta. Leto pozneje je vo- denje dislociranega oddelka Srednje glasbene in baletne šole Maribor v Slovenski Bistrici prevzel Milan Mlakar, vendar je bolezen prehitro sklenila njego- vo življenjsko pot. Od 1991. leta pa vse do danes opravlja to delo Ignac Pančič. Sprva je slovenjebistriška glasbena šola delovala pod ok- riljem DPD Svoboda, šele kas- neje je postala samostojna. 1974. leta se je kot organizacijska eno- ta priključila Centru za glas- beno vzgojo Maribor. Zaradi kadrovskih težav se je sestava učiteljskega zbora nenehno menjavala. Učenci so se v začet- nih letih lahko učili igrati kla- vir, violino, trobento, harmoni- ko, klarinet, blokflavto in se izobraževali v solo petju, pote- kal pa je tudi skupinski pouk glasbene teorije. Pod okriljem šole so delovali oddelki v Poljčanah, na Zgornji Polskavi, Zgornji Ložnici in Tinju. 1980. leta se je glasbeni pridružila še baletna šola pod mentorstvom Olje Ilič. Baletni pouk je sprva potekal v prostorih osnovne šole Pohorski odred, naslednje leto pa se je baletna šola preselila v kulturni - sedanji Slomškov dom. Zaradi kadrovskih težav je bil oddelek 1985. leta ukinjen, a je 1992. pod vodstvom Mateje Brečko ponovno oživel. Kot smo ob odprtju novih prostorov šole lahko slišali, so se v prejšnjih časih pogosto ukvar- jali s prostorskimi problemi, saj so se cesto selili, pa tudi sama dejavnost je potekala na različnih krajih in tako je glas- bena šola svoje prostore zamen- jala kar dvakrat. V šolskem letu 1984/85 se je iz tedanjega kul- turnega doma, ko so stari pros- tori postali pretesni, preselila v prostore osnovne šole v Vošnja- kovi ulici. Tam je delovala do leta 1989, ko ji je občina dodeli- la najemne prostore v drugem nadstropju bistriškega gradu. Kljub vsemu pa celotne de- javnosti niso mogli opravljati na enem mestu. Baletke in plesalke so imele svoj prostor v nekdan- jih prostorih Ljudske univerze, plesale pa so tudi v Slomškovem domu ali celo v Mariboru. Ni bilo koncertne dvorane in učenci so svoje zanje lahko predstaviti občinstvu v viteški dvorani v gradu, pa tudi učilnic v gradu je bilo premalo. V neka- terih učilnicah sta se izmenjava- la tudi po dva pedagoga in uskladitev urnika ni bila brez težav. Pouk je potekal tudi v pi- sarni vodje šole ter v predpros- toru učilnice in v sami učilnici za pihalni orkester. "V novih prostorih v Ozki uli- ci 1, kamor smo se vselili kmalu po letošnjem slovenskem kul- turnem prazniku, bo ne na- zadnje zaradi sodobne opreme in koncertnega klavirja Schim- mel, ki ju je financirala SGBŠ Maribor, del sredstev pa so pris- pevali še razni sponzorji, naše delo mnogo lažje, njegovi rezul- tati pa boljši, saj se bomo na tak način izognili neštetim težavam," so delavci glasbene šole zapisali v posebnem jubile- jnem biltenu. Naložba v nove prostore glasbene šole je veljala nekaj nad 70 milijonov tolarjev, od tega je 59,5 milijona prispe- vala občina iz sredstev, namen- jenih za tekoče in investicijsko vzdrževanje glasbene šole. Odprtja nove glasbene šole v Slovenski Bistrici sta se ob Bist- ričanih, gostih, nekdanjih učiteljih in učencih šole, župa- nu ter drugih predstavnikih občine, ravnatelju Srednje glas- bene in baletne šole Maribor prof Antonu Gorjancu ude- ležila še mag. Matevž Vrčko, sekretar za infrastrukturo v šolstvu ministrstva za šolstvo in šport, ter mag.Franci Okorn, svetovalec v vladi Slovenije za glasbeno dejavnost. Svečanost so z nastopi popestrili nekateri nekdanji in sedanji učenci slo- venjebistriške glasbene šole. Vida Topoleve« Ob odprtju šole se je zbralo veliko obiskovalcev. Na fotografiji notranjost večnamenske dvorane. Od leve proti desni: Ignac Pančič, vodja dislociranega od- delka SGBŠ Maribor v Slovenski Bistrici, ob njem ravnatelj SGBŠ Maribor prof. Anton Gorjanc, župan dr. Ivan Žagar z ženo ter mag. Matevž Vrčko, sekre- tar za infrastrukturo v šolstvu pri ministrstvu za šolstvo in šport. Foto; M. Čerič Zunanjost nove glasbene šole v Slovenski Bistrici. ......._______......________________ .....^............._ Foto: VIL TEDNIK - Četrtek, 15. april 1999 PO HASIH KRAJIH 9 SLOVENSKA BISTRICA / V SOBOTO ODPRTJE RAZSTA- VE SODOBNE JAPONSKE KERAMIKE Velik Imitumo- premocl/sirl dogodek Na novinarski konferenci minuli petek so predstavili razstavo sodobne Japonske keramike. Gre za 48 kosov ke- ramike prefinjenih oblik velike umetniške vrednosti, ki je našla prostor v novih galerijskih prostorih bistriškega gra- du. Za Javnost bo odprta med 17. aprilom in 16. majem. Od prvih zamisli do postavitve Je minilo leto dni. V tem času je bilo potrebno ve- liko postoriti, je povedal ravna- telj Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Stane Gradišnik, ki je tokrat na kratko predstavil delo- vanja zavoda in predstavil tudi druge, stalne zbirke v bistriškem gradu. V pripravi na razstavo so na- jprej uredili galerijske prostore. Danes je skoraj 300 kvadratnih metrov pripravljenih, razstava je v njih že postavljena in po nje- nem zaprtju bodo služili tudi za druge namene, saj ima Zavod za kulturo do konca letošnjega leta načrtovane še druge razstave. Razstava z ureditvijo prostorov bo veljala med 8 in 9 milijoni to- larjev. Od tega bodo pri mi- nistrstvu za kulturo dobili okoli 2,8 milijona tolarjev, nekaj pričakujejo od ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, tudi iz letošnjega proračuna bo občina še primaknila nekaj več denarja, okoli milijon je prispe- valo bistriško gospodarstvo in ravno toliko glavni sponzor Ljubljanska banka. Da bi pokrili vsaj manjše izdatke, so se odločili za vstopnino 500 tolar- jev, pričakujejo pa, da jih bo v mesecu dni, kolikor bo razstava po streho bistriškega gradu, obiskalo med 4 do 5 tisoč obis- kovalcev. Pričakujejo številne šolske obiske, o razstavi pa so seznanjene vse domače in tudi tuje turistične agancije. Odprtje razstave bo v soboto, 17. aprila, ob 17. uri ob prisot- nosti številnih domačih in tujih gostov. Omenimo Mileno Cerar z ministrstva za kulturo ter Ko- joka Moramada, kulturnega atašeja pri japonskem veleposla- ništvu na Dunaju. Razstavo bo odprl župan dr. Ivan Žagar, v kulturnem delu pa bo med dru- gimi sodeloval operni pevec Emil Baronik. Vida Topofovec PTUJ / 46. LETNI KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA ZBO- Bocfo v Mariboru znov« srebrni? v četrtek, 8. aprila Je imel komorni moški zbor v Na- rodnem domu na Ptuju svoj 46. letni koncert. Koncertni spored Je imel vsaj dva poudarka. Zaradi skorajšnjega so- delovanja zbora na Naši pesmi v Mariboru smo poslušali vse štiri pesmi, s katerimi bo zbor tekmoval. Druga pozor- nost pa Je bila (nekoliko zapoznelo) namei^Jena prvemu zborovodji komornikov in starosti zborovskih dirigentov na Slovenskem Jožetu Gregorcu z izvedbo njegovih sedmih skladb. Ostali program razen ene skladbe (Mokranjac) ni bil ambiciozen, kar Je tudi razumljivo, saj Je zbor pred kratkim končal intenzivne priprave in si Je sedaj zaslužil malo zatišja pred tekmovanjem. Zborovodja Franc Lačen letos praznuje tudi neke vrste jubilej, saj uspešno vodi zbor že dvajseto sezono. Naj najprej predstavim "mari- borski" tekmovalni program, ki so ga pevci izvedli z veliko odgo- vornostjo in zavzetostjo. Prvi je bil dvozborni motet Jakoba Gal- lusa O magnum mysterium, ki pa ga je zborovodja predstavil v načinu odmeva (ad modum echo). Veličasten božični motet je posebno manjši zbor (odmev) odpel zelo jasno in muzikalno. Druga skladba je avtorsko delo Idričana Alda Kumra Nasmihaš se luni. Skladbica poznoroman- tičnega sloga s harmonskimi pri- mesmi muzikala je bila na neki način namenjena ptujskemu zboru, da bi krstil izvedbo. Zdi se, da zborovodji in pevcem ta slog leži, saj je bila izvedba zvo- kovno zelo dobra. Tretja pesem za Maribor je delo Damijana Močnika (1967) Brižinski spo- menik (L. Krakar), ki je bila iz- brana za obvezno pesem moških zborov. Pesem je preveč statična, skoraj bi lahko rekel netekmo- valna. Komorniki so se potrudili (in še se bodo morali), kaj več pa od šestih izvedb, kolikor je tek- mujočih moških zborov v Mari- boru, ni pričakovati. Četrta pe- sem je bila Gregorčeva obdelava prekmurske ljudske Micika v pungrdu rouže beri. Pesem je bila uvrščena v zadnji del kon- certa, pa je koncentracija pri pe- vcih že nekoliko popustila. Vse- kakor pa želimo, da si bi zbor v Mariboru "pripel" srebrno plake- to. Zbor je tudi prvič predstavil prvo rukovet (šopek) Stojana Stojanoviča Mokranjca, ki smo jo sedaj, v času letalskih napadov na Srbijo, sprejemali s čudnimi občutki. Izvedba te pred deset- letji mnogokrat izvajane skladbe je bila korektna, je pa pri Sloven- cih na splošno problem izbire primernih solistov za tovrstno literaturo, ker tipičnih preprosto ne premoremo. Tudi zaradi različnosti glasbenih estetik. Od izvirnih skladb smo pos- lušali še Adamičevo Kregata se baba in devojka (C. Golar), ki se je sedaj v zboru že dobro "uležala", Gregorčevo noviteto, posvečeno zboru. Domov, ki je pevci še niso vsrkali za svojo in tudi zvokovno še ni ubrana, ter Srebotnjakovo Pesem o lončenem basu, ki jo je zboro- vodja interpretiral prav šegavo. V vrsti obdelav ljudskih sta po izvedbeni plati izstopali Cvetko- va Prlek si je nekaj zmisla in Sre- botnjakova Notranjska. V zadnjem delu koncerta so se zborovodja in pevci poklonili vi- sokemu jubileju Jožega Gregor- ca s šestimi priredbami, za kar se jim je javno zahvalil. Koncert je bil zelo dobro obis- kan. Povezovalka programa je bila Nataša Vodušek. Skoda le, da na koncertnem listu ni podat- kov o zaporedni številki, datu- mu, uri in lokaciji letnega kon- certa. Čez leta bi tak podatek ko- ristil - tudi zboru samemu. MfG Pevci komornega zbora so del svojega koncerta posvetili svo- jemu prvemu zborovodji Jožetu Gregorcu ob njegovi 85-letni- cl. Foto: M. Ozmec DESTRNIK/ PRI OSNOVNOŠOLCIH NA OBISKU BORIS A. NOVAK PoigniBsoseMbesetkmu šolskega leta sicer še ni konec, bodo pa po šolah kmalu (ali pa so že) končali Bralno značko, ki vsako leto pritegne osnovnošolce k branju knjig. Tako Je bilo prejšnji mesec tudi pri destmiških, vitomarških in trnovskovaških učen- cih, ki so poleg učenja prebrali veliko knjig in si pripove- dovali zgodbe o tem in onem. Nazadnje so izkoristili pri- ložnost in kot značkarji medse povabili Borisa A. Novaka, znanega pesnika, dramatika, esejista, dramaturga in pre- vajalca. Boris A. Novak velja za pro- dornega pesnika, saj otroci dobro poznajo njegove pesniške zbirke Prebesedimo besede. Ob- like sveta. Periskop, poznajo ga po pravljicah Nebesno gleda- lišče. Mala in velika luna in pa seveda po številnih otroških igrah iri zvočnih kasetah. V za- vodu OŠ Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci so o Novaku zadnje čase veliko brali in poizvedovali, tako da so bili na njegov prihod dobro pripravljeni. Z njim so se prejšnji petek srečali na destr- niški osnovni šoli, ko so za gosta pripravili kratek kulturni pro- gram z gledališko igro, petjem in recitacijami, potem pa se je predstavil še pesnik. Najprej je Novak predstavil kratke in preproste pesmice za prvi razred, potem za drugega, tretjega in tako naprej do osmega, skupaj so vozili nekakšen pesniški »sla- lom«, ponavljali besedila in se nekaj preprostih pesmic tudi naučili. Boris A. Novak jih je, po obrazih in veselju sodeč, nav- dušil in verjeti je, da bodo odslej še raje vzeli v roke njegove pes- mi in zgodbe. T. Mohorko Boris A. Novak je navdušil otroke. Foto: TM PTOJ /VESELOŠOLCI SO SE POMERILI Drugi krog Vesele šole V soboto je na osnovni šoli Olge Meglic in Vi- dem potekala druga stopnja tekmovanja v znan- ju iz vesele šole PIL-a. Na OŠ O. Meglic so se ga udeležili učenci 4., 5., 6., 7. in 8. razredov iz OŠ Mladika, Breg, Markovci, Ljuski vrt. Grajena, Hajdina in Olge Meglic, v Vidmu pa poleg domačinov še Mašperk, Cirkovce, Sela, Podleh- nik, Zetale in Kidričevo. Rezultati v Ptuju: 4. razred: 1. Luka Zavec, OŠ Breg, 2. Don Ciglenečki, OŠ Mladika, 3. Miha Rusj OŠ Olge Meglic; 5. razred: 1. Primož Kekec, OS Ljudski vrt, 2. Patricija Babosek, OŠ Grajena, 3^ Katja Zemljarič, OS Markovci; 6. razred: 1. Špela Strelec, OŠ Markovci, 2. Andre- ja Emeršič, OŠ Olge Meglic, 3. Daša Cizerl, OŠ Olge Meglic; 7. razred: 1. Anja Vičar, OŠ Olge Meglic, 2. Tomaž Smigoc, OŠ Ljudski vrt, 3. Matej Rus, OŠ Olge Meglic; 8. razred: 1. Tomaž Janžekovič, OŠ Olge Meglic, 2. Sebastian Voljč, OŠ Olge Meglic, in Maja Kračun, OŠ Breg. Rezultati v Vidmu: 4. razred: 1. Luka Šilovi- nac, OŠ Majšperk, 2. Bojan Klasinc, OŠ Cirko- vce, 3. Mojca Doberšek, OŠ Majšperk; 5. razred: 1. Maša Krajnc, OŠ Kidričevo, 2. Rok Marinič in Marko Sorec, oba OŠ Videm; 6. razred: 1. Vanja Butolen, OŠ Žetale, 2. Barbara Žnidarko, OŠ Majšperk, 3. Andrej Hohnec, OŠ Žetale; 7. razred: 1. Dejan Rihtarič, OŠ Videm, 2. Nina Šibila, OŠ Kidričevo, 3. Karmen Bukvič, OŠ Vi- dem, Anja Galun, OŠ Majšperk, in Petra Hor- vat, OŠ Videm; 8. razred: 1. Suzana Laporšek, OŠ Podlehnik, Darinka Purg, OŠ Majšperk, in Uroš Trstenjak, OŠ Kidričevo. MS GORISNICA / ZAPELO VEC KOT 200 PEVCEV 5. aprila, na velikonočni ponedeljek, Je potekala v novi večnamenski dvorani v Gorišnici velika pevska prireditev i z naslovom Pesem nas druži. Prireditev Je združila več; kot 200 pevcev margetnske fare, od prvošolcev do dedkov in babic. Nastopajoči pevci pojejo v de- vetih organiziranih pevskih sku- pinah: otroški in mladinski pevski zbor OŠ Gorišnica ter mešani pevski zbor PD "Ruda Sever" vodi Slavica Cvitanič, upokojenski in starejši cerkveni zbor Miro Mulej, mladi cerkve- ni zbor pa poje pod vodstvom Emesta Kokota. Predstavile pa so se tudi manjše pevske skupi- ne: Lukarice iz Moškanjcev pod vodstvom Genovefe Vučak, Pe- vci vasi, ki jih vodi Konrad Kos- tanjevec. Ljudske pevke iz Male vasi s Primožem pa so zapele pod vodstvom Marije Kolarič. Na tamburice pa so zaigrali tudi tamburaši pod vodstvom Draga Korena. Zborovodji so se potru- dili, da so njihovi pevci zapeli ubrano. Program je bil zelo pester. Slišali smo ljudske in umetne pesmi pa tudi priredb ni man- jkalo. Tako je vsak gledalec lah- ko našel nekaj zase. Pevci so na koncu strnili svoje glasove v dveh skupnih pesmih pod vodstvom Slavice Cvitanič in ob instrumentalni spremljavi Igor- ja Ivančiča, Emesta Kokota, Primoža Kelenca, Jane Kovačec in tamburašev. Prva pesem je bila ljudska Oj, lepo je res na deželi. Z velikim nav- dušenjem pa so gledalci prisluh- nili zaključni pesmi En starček je živel v prir. R. Gobca. Solist je bil župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. S svojim le- pim in prepričljivim petjem je tako navdušil poslušalce, da so stoje in z velikim aplavzom zakl- jučili našo pevsko prireditev. Pevci smo bili veseli, ker so našo prireditev spremljali tudi domači župnik^^ občinski svetni- ki, ravnatelj OS, naš poslanec v državnem zboru Alojz Vesenjak ter seveda več kot 400 ljubiteljev petja. Med našimi ljudmi pesem prav gotovo ne bo zamrla. Jurij CvHanič Skupni nastop vseh gorišniških pevcev s solistom - županom Slavkom Visenjakom. Foto: Laura 10 NASVETI Četrtek, 15. apnl 1999 - TEDNIK Kuharski nasveti Krpite Ogljikovi hidrati so ena izmed najpomembnejših energijskih hranilnih snovi. Veliko jih zaužijemo s pomočjo testenin, naj- pogosteje tistih, ki jih kar kupimo, pridne gospodinje pa zra- ven dobrih domačih rezancev pripravljajo še krpice; tem je na- menjen tokratni sestavek. Krpice pripravljamo iz re- zančevega testa. Kvalitetno re- zančevo testo naredimo iz glad- ke moke, ki jo presejemo v skle- do ali kar na delovno površino, jajc in soli. Recept za rezančevo testo je precej enostaven, saj za eno jajce potrebujemo 10 deka- gramov gladke moke. Za lepši videz in elastičnost testa doda- mo še nekaj kapljic olja in nekaj kapljic mlačne vode. Kompakten videz testa dobi- mo z intenzivnim gnetenjem tako dolgo, da se testo ne prije- ma rok in delovne površine. Primerno zagnetenost testa lahko preverimo tudi s prere- zom testa: če je testo dovolj zag- neteno, je videz v njegovi no- tranjosti gost in brez luknjic in ni vidnih sestavin testa. Testo po gnetenju oblikujemo v hlebčke in ga damo počivat. Izsušitev zgornje strani pre- prečimo tako, da testo po vrhu narahlo premažemo z belim ol- jem. Doma testo še dodatno prekrijemo s primerno posodo. Pustimo ga počivati 20 do 30 minut in ga nato razvaljamo. Pri valjanju testo previdno pomokamo, da se ne prijema valjarja in delovne površine, pri oblikovanja testa v rezance pa povzroči prevelika količina moke motno juho. Testo vedno valjamo od sredine proti koncu in z valjerjem močno potiska- mo na sredini testa, proti robo- som pa popuščamo. Če se nam robovi nerazvaljanega testa strgajo, testo s težavo razvalja- mo na primerno debelino in nima lepega videza. Razvaljano testo na krpi ali deski posušimo. Krpice dobimo tako, da posušeno rezančevo testo narežemo najprej na široke re- zance, iz njih pa režemo majhne kvadrate. Velikost krpic je delno odvisna tudi od tega, za kaj jih uporabimo. Če jih uporabimo za jušno zakuho, je primerneje, da jih režemo na čim manjše kvadratke, če pa iz njih pripravljamo hladne ali to- ple začetne jedi, so kvadratki lahko nekoliko večji, vendar z velikostjo pri nobeni jedi ne pretiravamo. Najpogostejše jedi iz krpic so zeljne krpice, krpice z rokfor- tom, gratinirane krpice, gnjat- ne krpice in špinačne krpice. Iz njih pa lahko pripravimo še nešteto hladnih začetnih jedi. ko jim dodajamo majšo količino zelenjave, kot so para- dižnik, kumare, paprika ali sad- je. Od sadja lahko uporabimo kivi, mandarine in ananas. Krpice so primerne tudi za mešanje s siri, tako svežim, kot je skuta, kot poltrdimi, ki jih pri dodajanju tako kot druge sestavine režemo na kocke. Pri kuhanju krpic pazimo, da se nam ne sprimejo, in jih ved- no kuhamo v večji količini sla- ne vode, ki ji dodamo nekaj kapljic olja, da se med sabo ne sprimejo, sploh če jih nismo popolnoma posušili. Kuhamo jih 5 do 8 minut, odvisno od de- beline testa. Praviloma pa velja, da vse testenine kuhamo al den- te oziroma tako, da so še čvrste na ugriz. Krpice z gorgonzolo pripravi- mo tako, da jih skuhamo, odce- dimo in splaknemo s hladno vodo ter jih popolnoma ohladi- mo. Med hlajenjem jih večkrat premešamo, da se med sabo ne sprimejo. Sprijemanje lahko preprečimo tudi tako, da odce- jenim krpicam prilijemo nekaj kapljic olja in jih narahlo pre- mešamo. Ohlajene vsipljemo na servirni krožnih in jih prelije- mo s prelivom iz kisle smetane ter na njih naribamo sir go- rognzolo. Jed ponudimo kot hladno uvodno jed v svečanem jedilniku. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 220. NAD Zakon, družina in duševno zdravto 81. nadaljevanje Družina psihosomatskega bolnika - 3. nad. V zvezi z razlago vzrokov psihosomatskih bolezni je Ammon leta 1973 razvil tezo, da daje psihosomatska bole- zen osebi vsaj na nivoju simp- toma nekakšno fasadno iden- titeto, ki mu je sicer na drugih področjih osebnosti onemo- gočena. Po njegovem je torej psihosomatski simptom po- skus, izravnati strukturni de- ficit Jaza osebe, ki je nastal iz destruktivne dinamike mati - otrok; otrokov Jaz je po njego- vem tem močnejši in toliko bolj fleksibilen, čim bolj je znala mati začutiti otrokove potrebe, razumeti predbesed- no "govorico" in nanjo ustrez- no odgovoriti. Ammon je svojo razlago na- vezal na avtorje, ki so ugotovi- li, da obstaja zveza med zdravstvenim stanjem in rea- giranjem novorojenčka ter od- nosom matere do otroka v času nosečnosti. Novoro- jenčki, ki jih mati podzavest- no odklanja, so bolj nemirni, manj ješči, bolj bolehni, imajo nižjo porodno težo, ob samem porodu pa več komplikacij. Zaradi tega označujejo neka- teri stanje še nerojenih otrok, ki jih matere zavestno ali pod- zavestno odklanjajo, kot "in- trauterini hospitaiizem". Po Ammonu kaže to na to, da doživi otrok v prvih mese- cih nerazumevanje matere kot hudo eksistenčno ogroženost. V lakih razmerah ne more neovirano razvijati svojih prvih osnovnih teženj, to je spoznavanje in preverjanje sveta. Namesto tega pride v otrokovem doživljanju do trajne negotovosti in bojazni ob vsaki akciji, pozneje pa že ob vsakem impulzu za akcijo. Zato ti ljudje težijo k simbio- tičnemu priklepanju na osebe okoli sebe. Naslednjič pa bomo s temo o družini psihosomatskega bol- nika zaključili. mag. Bojan Sinko PREJELI SMO Krvava bajka - realnost Ko so v soboto, 3. aprila, na srbski televiziji prebrali pismo podpore, ki ga je Jugoslovanski levici poslal prvak SNS g. Zma- go Jelinčič, sem si rekel: "No, pa se je našel možakar, ki je di- rektno povedal, kaj misli." Vsi drugi slovenski politiki govore v rokavicah, celo več, odkrito podpirajo dejanja Nata, kot da bi pozabili na grozote, ki smo jih ob napadu jugo vojske doživljali Slovenci pred leti. Res, da so vzroki različni, toda gre vendarle za življenja. In tudi življenja hipnotiziranega srbskega naroda so dragocena, prav tako kot albanska. V tem delu ima Jelinčič prav. Toda preden bi dal na njego- vem mestu podpis, bi sam pi- smo nadaljeval in zapisal: "Maščevalnost mi je tuja, toda dragi moji, moram vas spomni- ti na Vinka Hafnerja, ki je pred več kot desetimi leti s prstom žugal proti vašemu Miloševiču in ga opozarjal na vse posledi- ce, ki lahko sledijo, ko je začel svojo nezadržno antialbansko politiko na Kosovu. Celo Slo- venci smo na Hafnerjevo po- končno držo na partijskem ses- tanku v Beogradu pozabili. Moram vas spomniti na grozo- dejstva, ki jih je vaš vodž z ge- neralštabom JA^ povzročil v Gornji Radgoni, Šentilju, Trzi- nu, na Brniku, na Dolenjski cesti... Moram vas spomniti na grozodejstva, ki jih je povzročal na Hrvaškem, v BIH. Ste tudi takrat vsak uspeh jugo vojske spremljali z ovacijami? So vam vaši najbližji, vaši možje, očetje, bratje, žlahtniki povedali, kaj so doživljali v teh deželah? Prezir! Verjamem, da vseh resnic ne poznate, kajti vaš vodž in nje- govi so vas in vas še oddaljujejo od objektivnega informiranja, obdali so vas z visokim zidom, ki vam je omračil um. In kar je še največji zločin, v to so poteg- nili otroke, najstnice in najst- nike, starke in starce." Da, to bi dopisal Jelinčičeve- mu pismu s pripisom: Priloženo vam pošiljam video kaseto desetdnevne vojne za sa- mostojno Slovenijo z željo, da jo kar se da hitro uvrstite na zaslone vaše nacionalne televi- zije. Ta balkanska morija me vse bolj spominja na biljard. S pali- co (Nato) udarim prvo žogico (Srbi), ta se odbije in potisne v luknjo drugo (Albanci), vmes pa oplazi in primerno razpore- di ostale žogice (revne sosede). Pri tem pa Clinton vehement- no zatrjuje, da bo Miloševič vse to drago plačal. Ne on, srbski in albanski narod bosta plačala. Ko razmišljam o vseh teh tra- gedijah, se mi postavi vprašanje, zakaj natovci ne or- ganizirajo in izvedejo Miloševičeve ugrabitve in ga pripeljejo pred sodišče v Haag. V serijah "Komandosi" so ust- varjalci prikazali nemogoče, toda to je le v filmu. V filmu pa ni nastopal lovec na vojne zločince druge svetovne vojne g. Wisenthal, uspel je izslediti krvnike 20. stoletja z Eich- mannom vred. Danes, kljub vsej tehniki, modrosti in takti- ki, pa sta še vedno na prostosti Miloševičeva kmaeta s šahov- nice - Karadič in Mladič. Človek se vpraša, kdaj bo bal- kanske morije konec. Zanimiv je odgovor na to vprašanje, ki ga je dal cerkveni dostojanstve- nik na velikonočno nedeljo na TV 3. Nekako takole: Bog bo to storil, ko se bo za to odločil, in pristavil, da je Kristus učil le ljubezen, govoril o odpuščanju in o nepozabi. Torej koljite se med seboj, odpustite si drug drugemu, vendar ne pozabite! Če se ta balkanski kotel ne bo kmalu ohladil in če Nato ne bo postavil krvnikov pred sodišče v Haagu, bomo lahko res prev- zeli razlago kratice Nato, ki jo je tako pristno predstavil Mla- di forum ZLSD: NATO, nacis- tična ameriška teroristična or- ganizacija. Stanko Lepej, Ptuj Krvodajalci 30. MAREC - Igor Podplatnik, Obrez 1, Mirko Lukaček, R Hrvaška, Marjan Bratec, Sobetinci 8, Bojan Meško, Kajžar 35, Janko Marin, Bresnica 70, Ivan Habjanič, Moškanjci 100, Boris Vukan, Dr. Kovačiča 4, Ornnož, Štefan Težak, Turški Vrh 5, Franc Čeh, Mestni Vrh 65/a, Marijana Težak, Turški Vrh 5, Rajko Majerhofer, Hajdoše 40, Jožica Matjašič, Zlatoličje 72, Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30, Stanko Rep, Nova vas 1, Slavko Arnejčič, Gorenjski Vrh 8, Danijel Letič, Popovci 21, Darinka Kocjan, Orešje 1^, Franjo Kumek, Goričak 37, Frančiška Bolčevič, Hrastovec 45, Marjan Kirbiš, Mar- kovci 13, Dragica RašI, Dolič 28, Terezija Zebec, Hrastovec 26/a, Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ruj. 1. APRIL - Franc Jus, Žetale 23, Milan Borko, Lačaves 18, Miran Lešnik, Ui. Vide Alič 17, Ruj, Rudi Podgoršek, Dežno 5, Stanislav Molnar, Krčevina 83, Slavko Tažner, Grajena 20. Rajko Fajt, UI. Stanka Brenčiča 9, Ruj, Marija Mesaric, Kraigherjeva 25, Ruj, An- ton Bukšek, Žetale 51, Marija Žuran, Cirkulane 32, Zdravko Mur- ko, Pobrežje 113, Marjan Grabar, Podvinci 100, Alojz Čeh, Videm pri Ruju 24/c, Alojz Kelc, Bukovci 82/a, Milan Žižek, Rimska pl. 10, Ruj, Ivanka Bezjak, Placerovci 4/a, Franček Ljubeč, Zagojiči 27, Marjan Žaiar, Volkmerjeva 7, Ruj, Zvonko Purg, Dravinjski Vrh 58, Silva Rojs, Jurovci 25, Alojz CizerI, Mezgovci 62, Marjan Peteršič, Dornava 85/b, Vera Drevenšek, Zg. Leskovec 9, Robert Plošinjak, Stojnci 81, Janez Janžel, Zabovci 11, Irena Kaisersberger, Stogovci 35/a, Milan Kirbiš. Gerečja vas 40/f, Andrej Haložan, Slovenja vas 9. Simon Gomzi, Novinci 33, Milan Lebar, Polenšak 29. Jože Kaučevič, Grajenščak 4/a, Boris Fekonja, Zagorci 56. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU * V VRTU * V VRTU * VVRTU . Vremensko spremenljiv april v vrtu Aprilu, naravno najživahnejšemu mesecu v letu, že prvega ne kaže zaupati, kaj šele vse preostale dni, vsaj kar se vremena tiče. Dnevi prvega tedna so se pričeli v prelepem sončnem in toplem spomladanskem vremenu, ko je bilo na vrtu mogoče že mnogokaj postoriti, v nadaljevanju pa lahko pričakujemo vse vrste vremena, ki se lahko zvrste med letom. Nad vreme- nom se ne kaže hudovati, marljiv vrtnar bo vsako vremensko spremembo znal koristno izrabiti in v vrtu pravočasno opravi- ti spomladanska opravila. V SADNEM VRTU prične z začetkom vegetacije pri jablanah in hruškah ogrožati njihovo zdravo rast in razvoj ena najbolj razširjenih in škodljivih rastlinskih glivičnih bolezni sadni škrlup ali krastavost sadja. Kot je potrebno vinsko trto škropiti in zava- rovati pred peronosporo, da bi pridelali zdravo grozdje, trto pa ohranili pri življen- ju, tako je potrebno varovati jablane in hruške pred sadnim škrlupom, da bi pride- lali zdravo, trpežno in kakovostno sadje, sadna drevesa pa ohranili v zdravem stan- ju in rasti. Sadnemu škrlupu posvečamo posebno pozornost pri njegovem razvoju, budno spremljamo vremenske in druge razmere, pri katerih lahko pride do okužb, in na osnovi tega izberemo varstvene ukre- pe, da preprečimo okužbe. Osnovni kole- dar varstva jablan in hrušk pred boleznimi in škodljivci je naravnan na varstvo pred sadnim škrlupom in na to se vsi drugi ukre- pi navezujejo kot vzporedni. Gliva škrlupa prezimi v odpadlem listju. Plodišča dozorijo že zgodaj spomladi, in brž ko vzbrstijo prvi lističi jablan in hrušk, ko nastopi toplejše vreme - vsaj 10 stopinj C povprečne dnevne temperature - in če je listje neprenehoma mokro 15 ur, pride do okužbe. V listnem celičju se prične razvijati podgobje, se razraste v žametasto rjave črne prevleke in te vse bolj zavirajo življenj- ske procese v listju do njihovega propada. V mladih plodovih pod lupino povzroča razpoke, te pa se spremene v oplutenele kraste, v katere se naseli sadna gniloba in plodovi prično gniti, preden dozore. Če pa dozore, pa v kratkem času segnijejo in so za hrambo, predelavo in uživanje neupo- rabni. Pred škrlupom lahko zavarujemo rastli- ne, preden pride do okužbe, tako, da jih škropimo z enim od kemičnih pripravkov, kot so captan, delan, dithane, dodin in po- dobni, v priporočeni koncentraciji. Škropi- mi v obdobju pogostejših padavin teden- sko, sicer pa vsakih 10 dni, da sproti zava- rujemo prirastek listja, mladik in plodov. V začetku vegetacije se je glede rokov škropljenja in uporabe pripravkov pripo- ročljivo ravnati po napotkih službe za varstvo rastlin, bolj kot vegetacija v dru- gem poletju pojenjuje, bolj se večajo časovni presledki potrebnih škropljenj izkl- jučno z enim samim namenom: da listje ja- blan in hrušk prične v jeseni zoreti zdravo, ne pa bolno od škrlupa. V OKRASNEM VRTU vlada v tem spom- ladanskem obdobju za razliko od sadnega in zelenjevnega vrta velika pestrost in živahnost. Medtem ko najzgodnejše spomladanske cvetnice že odcvetajo, dru- ge drevnine, grmovnice in trajnice pričen- jajo cvetenje, nekatere vrste okrasnih cvet- nic kalijo, za mnoge vrste okrasnih rastlin pa nastanejo šele v aprilu ugodne talne in vremenske razmere, da jih sejemo in sadi- mo na prosto. Ko se zemlja že nekoliko ogreje, je pri- meren čas za sajenje vrtnic. Sadimo jih v prej s humoznimi gnojili dobro pognojeno in globoko prerahljano zemljo. Dan pred sajenjem sadike namočimo, da se dobro napijejo vode. Korenine na sadiki nekoliko prikrajšamo, slabotne poganjke na nad- zemnem delu odstranimo, glavni poganjek pa skrajšamo na 3 do 5 očes. Sadiko sadi- mo toliko globoko, da bo mesto cepljenja tik pod površino tal. Obilno jo zalijemo in osipljemo cel njen nadzemni del, da zava- rujemo brstenje pred zunanjimi škodljivimi vplivi. ZELENJAVNI VRT vse bolj zeleni, gredi- ce spreminjajo svojo podobo. Medtem ko nekatere vrste vrtnin še sejemo in sadimo, pa z vrta pobiramo motovileč, zimsko špinačo in radič solatnik, preden bodo rastline pognale v cvet. Por in črni koren iz- kopljemo in porabimo zdaj, ko sta ti vrtnini še svežega okusa, kmalu pa bosta postali stari kavi. Nasad belušev, rabarbare in drugih večletnih rastlin skrbno okopljemo in dog- nojimo. Korene mangolda, ki smo jih osuli, da so zdržali zimo, odgrnemo. V marcu posejanemu peteršilju, ko- renčku, pastinaku, redkvici, redkvi, bobu in grahu z medvrstnim rahljanjem povečajmo zračnost zemlje in odstranimo plevel. Korenčku in peteršilju, če še nista vzklila, tudi med vrstami prerahljamo za- skorjeno vrhnjo plast zemlje, to pa bo lažje storiti, če smo ob setvi za označbo vrst vmes posejali rdečo redkvico, ki jo že lahko pobiramo. Za solato, pobrano pod folijo, lahko v aprilu posadimo sadike kumar, para- dižnika, jajčevca, bučk in paprike, vendar moramo imeti zanje pripravljeno dodatno toplotno zaščito, če bi prišlo do nenadnih ohladitev. Na prosto sejemo vse vrste vrtnin - kumare, fižol, bučke -, ki pa jih pre- krijemo z vlaknasto folijo, da bi ob poznih pomladanskih slanah ne pozebejo. Sicer pa nas do godovanja "ledenih mož", ko preneha nevarnost pomladan- skih slan, loči še cel mesec dni spremenlji- vega in neprevidljivega vremena, ko v vrtu ne kaže tvegati in biti nepripravljen. Miran Giušič, ing. agr. TEDNIK - Četrtek, 15. april 1999 OD rOD IN TAM 11 STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Toplotna zašiita ravnih streli Ker so ravne strehe zelo izpostavljene atmosferskim vplivom in mehanskim obremenitvam, jih moramo načrtovati in nare- diti tehnično - strokovno in povsem neoporečno. Pri nas še vedno prevladujejo poševne strehe, ker se mnogo gra- diteljev ne more odločiti, ali iz- brati ravno ali poševno streho. O tej načelni odločitvi je bilo v zadnjih desetletij mnogo razp- ravljanja. Prav gotovo ima poševna streha nekatere prednos- ti: usklajenost z mestnim in kra- jinskim okoljem in možnost izde- lave prijetnih podstrešnih bival- nih prostorov. Vendar imajo tudi ravne strehe v primerjavi s položnimi in strmimi več prednosti. Ena izmed njih je tudi, da jih lahko izkoristimo za terase, parkirišča in druge namene. Predvsem pa "zeleno" streho, ki se v svetu vse bolj uveljavlja in se dobro zliva z okoljem, težje izde- lamo na poševnih strehah. V zadnjih letih se tudi že pri nas na mnogih zgradbah vgrajuje t.i. "obrnjena streha", ki je v zahodni Evropi že dvajset let poznana kot tehnično neoporečna rešitev za ravno streho. Ker so ravne strehe , posebej "obrnjena streha", zanimive tako za novogradnje kot tudi za sanaci- jo, so v tem sestavku prikazane enostavne zasnove ravnih streh z ustrezno toplotno zaščito. Naka- zan je tudi način, kako je mogoče z minimalnim sanacijskim pose- gom izboljšati slabo toplotno izo- lirano streho. Sodobne ravne strehe morajo poleg zahtevane nosilnosti imeti predvsem dobro toplotno izola- tivnost za zimsko in poletno obdobje, zaščito pred meteorno vodo in kondenzacijo, končno pa morajo biti tudi požarno varne in zvočno izolativne pred zunanjim hrupom. Podobno kot za druge gradbene konstrukcije uporabljamo tudi pri obravnavanih konstrukcijah viso- ko izolativne materiale z vrednostmi toplotne prevodnosti med 0,035 in 0,041 W/mK, ki so samougasljivi ali negorljivi. V ravnih neprezračevanih stre- hah najpogosteje uporabljamo sintetične penjene materiale, kot je ekspandiran polistiren (stiro- por), v zadnjih letih pa se upo- rablja predvsem ekstrudiran po- listiren. Plošče iz ekstrudiranega polistirena izdelujejo po po- sebnem postopku iz modre ek- strudirane polistirenske pene z zaprto, homogeno celično struk- turo. Prav tako ima dobro me- hansko trdnost in ne trohni. V prezračevanih strehah pogos- to uporabljamo proizvode iz ka- mene in steklene volne. Vse toplotno izolacijske materi- ale moramo v konstrukciji zaščiti- ti pred navlaževanjem. Izjema je ekstrudirani polisteren, ki ne vpi- la vode. S parnimi zaporami in parnimi Ovirami preprečujemo nav- iaževanje toplotno izolacijskih in 'ifugih materialov z difuzijsko ^iago. Pri dimenzioniranju top- lotne izolacije moramo uporablja- ti ustrezne standarde, ki navajajo največje dovoljene vrednosti top- lotne prehodnosti (k-vrednost) za posamezne gradbene konstrukcije v zgradbah. Pri nas je še vedno v veljavi standard JUS U.J.60 iz leta 1987, ki predpisuje za klimatsko cono III največje dovoljene k-vrednosti 0,55 W/m2K za ravne strehe. V pripravi je nova zakonodaja, ki bo predpisovala mnogo nižje dovol- jene vrednosti za toplotno pre- hodnost ravnih streh in tudi vseh drugih gradbenih konstrukcij ter bo usklajena z evropskimi stand- ardi. Predvsem za ravno streho in strop proti podstrešju je pravilno, da izbiramo nižje k-vrednosti, ker s tem v prostorih pod temi kon- strukcijami ustvarimo boljše bi- valne pogoje v poletnem obdobju. Po svoji sestavi in gradbeno-fizi- kalnih karakteristikah so ravne strehe različne. V tem sestavku so prikazani le najznačilnejši prime- ri konstrukcij. /. Neprezračevana ravna streha z masivno stropno konstrukcijo Na sliki 1 je prikazana neprez- račevana ravna streha z masivno konstrukcijo, ki jih vgrajujemo pri nas že tri desetletja. Za toplot- no izolacijo se je včasih uporabljal najrazličnejši material, kot npr. ekspandirana pluta, penjeni po- liuretan, ekspandirani polistiren in drugo. Danes uporabljamo za te namene najpogosteje kaširane samougasne plošče iz ekspandira- nega polistirena. Plošče zalepimo na parno zaporo, izdelano iz bitu- menskega varilnega traku z vložkom iz aluminijaste folije. Tako je plošča povsem zaščitena pred navlaževanjem z difuzijsko vlago. V ravnih strehah je treba po- sebno skrb posvetiti reševanju oziroma preprečevanju toplotnih mostov, posebej pri zasnovi strešnega venca. Pomembno je tudi, kako izvedemo detajle, kot so strešni izliv, svetlobna kupola in stenski priključek. Za hidroizolacijo uporabljamo najrazličnejše materiale, kot so: bitumenski trakovi za večslojne hidroizolacije, razne folije in dru- ge enoslojne hidroizolacije. Načrtovanje ravne strehe - tera- se - nad ogrevanimi prostori je zahtevnejše v primerjavi z nepo- hodno streho, zato moramo biti pri tem zelo pozorni. Višina slojev nad stropno ploščo znaša več kot 15 cm, to pa je več, kot znaša višina podnih slojev v prostorih, iz katerih je dostop na teraso. V tem primeru je potrebno stropno ploščo terase znižati pod višino notranje stropne plošče ali pa rešiti del strehe ob vratih na drug način. Pri "klasični ravni strehi", pri kateri je hidroizolacija običajno vgrajena nad toplotno izolacijo, nima pa posebno dobre zaščite, je le-ta podvržena vplivom, ki lahko poškodujejo celotno streho. Veli- ka temperaturna nihanja, ultravi- jolično sevanje in mehanske poškodbe običajno povzročijo predčasno staranje hidroizolacije. Ce postane hidroizolacija za vodo prepustna, potem meteorna voda navlažuje toplotno izolacijo, no- silno konstrukcijo in prostore pod njo. Navedenim obremenitvam hidroizolacije, ki je ena od po- membnih delov ravne strehe, se izognemo pri "obrnjeni" strehi. Bojan Grobovšek, univ.dipl.ing. SLOVENSKA BISTRICA / PREDSTAVITEV ŠKOFIJSKE KLETI PRISTAVA Vinskemu trgu dva nova proizvoda Tik pred lanskim božičem je bila širša javnost seznanjena s prodajo nekdanje Ritoznojčanove vinske kleti v Slovenski Bistrici, ki je bila v stečaju, mariborski škoflji za potrebe nji- hovega škofijskega gospodarstva Kast - PE Kmetijstvo Prista- va. Pred kratkim pa sta Mirko Kraševec, njen direktor, in Šte- fan Koren, vodja PE Pristava, predstavila strategijo njenega razvoja ter za nameček še dva nova proizvoda njihove vinske kleti, ki ju ponujajo slovenskemu vinskemu trgu. Gre za nov ritoznojčan, blagovno znamko, ki je Bistričanom veliko pome- nila, ter rajsko penino, ki bo naprodaj ob prelomu tisočletja. Predstavitve sta se ob novinarjih, številnih gostih ter poslov- nih partnerjih in mariborski vinski kraljici Tanji Papež ude- ležila tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger ter sloven- jebistriški župan dr. Ivan Žagar. Njemu je pripadla čast, da je odprl prvo steklenico rajske penine. Vinska klet v Slovenski Bistri- ci je na sredi poti vinorodnih površin PE Pristava, bolj kot o nakupu novih vinogradov v okolici Slovenske Bistrice pa se ogrevajo za kooperacijske odno- se z vinogradniki. Ko je mariborska škofija dobi- la v minulih letih vrnjene površine nekdanjih škofovskih vinogradov, so na škofiji morali vložiti veliko truda, da so površine ponovno kultivirali. V minulih letih so na njih zasadili več kot 160 tisoč trsov vrhunske kakovosti, katerih vino že od lanske jeseni zori v vinski kleti Pristava v Slovenski Bistrici. Z nakupom omenjene vinske kleti se jim je uresničila velika želja, da grozdje iz lastnih vinogradov predelajo in donegujejo v vino ter ga napolnijo v steklenice v svoji kleti. Sortna sestava v vi- nogradih jim omogoča široko paleto vrhunski buteljčnih vin in sestavo visoko kakovostnih zvrsti. Ob prevzemu vinske kleti v Slovenski Bistrici so sicer dobili nekaj ustrezne posode, sicer pa v kleti manjka vsa tehnološka oprema in trenutno se ukvarjajo z vlaganjem predvsem na tem področju. Pričeli so že obnovo stavb in preureditev kletnih prostorov. Tako so lansko jesen pred prvim prevzemom grozdja morali nabaviti novo stiskalni- co, sedaj vlagajo v filtracijo, ste- rilizacijo, hladilne sisteme za kontrolirano vretje in polnilno linijo. Vsa njihova vrhunska vina prihajajo na trg pod enotno bla- govno znamko "masno vino", buteljčna vina imajo še podobo svetniškega škofa Slomška in se jih je zaradi tega že prijelo ime "Slomškovo vino". Sama blagov- na znamka pa zagotavlja, da se pri pridelavi grozdja in negi vina posveča posebna pozornost sonaravni pridelavi in obvaro- vanju vina kemičnih primesi. "Trenutno se ukvarjamo s problemi razvoja, finančnimi problemi, najemanjem kredi- tov, ki jih bomo iz tekočega poslovanja lahko dostojno vračali. Nekaj težav je bilo lansko leto, ko je vinu padla cena, česar smo se nekoliko ustrašili, vendar pa smo prepričani, da bomo dolgoročno kos najpotrebnejšim naložbam v vinogradništvo, saj v ta pro- gram vlagamo vsako leto po mi- lijon mark. Zgledujemo se pri graški škofiji, kjer imajo s tovrstno gospodarsko de- javnostjo že bogate izkušnje. In če bo vse v najlepšem redu, se bomo lahko tudi mi čez nekaj let pohvalili z dobičkom," je na novinarski konferenci med dru- gim povedal Mirko Krašovec, direktor Škofijskega gospo- darstva Rast. Štefan Koren, vodja PE kme- tijstvo Pristava, je v nadaljevan- ju omenil, da slovenskemu pot- rošniku in tudi širše ponujajo več vrst vina - zvrsti, visoko ka- kovostne sorte, predikate in tudi penino. Za svoja vina so že prejeli številna laskava priznan- ja, med drugim veliko zlato me- daljo na sejmu v Londonu. "Slovenskemu trgu pa ta tre- nutek ponujamo dva nova proizvoda - med prvimi je vino ritoznojčan, ki pa ga na slo- venskem vinskem trgu nekaj let ni bilo; napolnili smo ga 100 tisoč steklenic. V to vino smo ob spoznanju, da je v ponos Slo- venski Bistrici, vložili veliko truda. Drugo pa je rajska peni- na; pripravili smo jo iz sorte chardonnay in zori po klasični metodi, na trg pa bo prišla tik ob prelomu tisočletja. V progra- mu je še veliko drugega, vendar je o tem še prezgodaj govoriti. Naša želja je odpreti vinsko klet Pristava obiskovalcem, s tem bi tudi mi prispevali k razvoju slo- venj ebistriškega turizma," je po- vedal Štefan Koren. Na novi- narski konferenci smo izvedeli tudi nekaj o kadrih, ki bdijo nad vinom v njihovi kleti. Enolo- ginja je Jožica Jesenek, ki je to delo opravljala že prej, glavni kletar Janko Zagoršek pa pri- haja iz Ptuja. V kleti, kjer so ob krajši proslavi odprli prvo steklenico penine, je govoril mariborski škof dr. Franc Kramberger. Med drugim je povedal, da vse, kar se trenutno dogaja v njiho- vem gospodarstvu, nekako so- vpada še z drugimi pomembni- mi dogodki iz preteklosti ter se- danjosti. Letos bo tako minilo 140 let, odkar je Slomšek prene- sel sedež škofije v Maribor, in prav letos bo Slomšek razglašen za blaženega. "Vinska trta je bila Slomšku vedno blizu, spremlja- la ga je tako rekoč od rojstva in vedno se je tudi sicer čutil nago- vorjenega od nje," je še dodal mariborski škof. Vesel, da je klet nekdanjega Ritoznojčana končno v dobrih rokah, kar bo posledično veliko pripomoglo k razvoju vinogradništva na območju občine, je bil tudi bist- riški župan dr. Ivan Žagar, ki se je moral potruditi in odpreti prvo steklenico rajske penine. Vida Topoiovec Slovenjebistriški župan dr. Ivan Žagar se je nadvse trudil, da bi odprl prvi steklenico rajske penine, ki bo naprodaj na prelomu tisočletja. Zdi se, da pri tem opravilu nima ravno veliko prakse. Foto: S. Brbre FOTOZAPIS/FOTOZAPIS/FOTOZAPIS/FOTOZAPIS/rOTOZAPIS/FOTOZAPIS Tamburaški zbor Narodne iitalniie na Ptuju pred 100 leti Mariborčan Drago Selinšek, sicer doma iz Lancove vasi, ima v svoji zbirki fotografij in starih razglednic že več kot 600 takih o Ptuju izpred vojnih let. Na Ptuju je že razstavljal, v letošnjem letu pa želi za Ptujčane pripra- viti novo, obsežnejšo razsta- vo. Pred časom se je v Tednikovem uredništvu og- lasil z nadvse zanimivo fo- tografijo iz leta 1899, na kateri je tamburaški zbor Narodne čitalnice v Ptuju. Na fotografiji je šestnajst članov tamburaškega zbora. TM 12 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Četrtek, 15. april 1999- TEDNIK NEGOVA / SANACIJA OBZIDJA IN GLAVNEGA VHODNEGA PORTALA Ptuiiani reiu/e/o negovski grad Negovski grad, katerega začetki segajo v obdobje postavljanja strelskih dvorcev, sodi med najzanimivejše kul- turnozgodovinske kulturne dediščine. Grad je večkrat men- javal lastnike, zadi^i pa so bili Trautmansdorfi, a jim je bilo imetje - posest in grad - po drugi svetovni vojni zaplenjeno. To Je povzročilo, da je grad po drugi vojni začel propadati. Nekaj časa so v njem delovale razne pisarne tedanje zad- ruge, milice, v grajski dvorani, ki so jo uredili iz grajske so- bane, pa so potekale kulturne prireditve. Tam so po vojni igrali Jurčičevega Desetega brata, Finžgaijevo Razvalino življenja in druge igre. V gradu je živelo tudi nekaj stanoval- cev; zadnje so izselili okrog 1990. leta. Izselitev stanovalcev iz gradu je grad spremenila v »hišo stra- hov«. Odtlej je vse bolj postajal tarča vandalizma. Največji van- dali pa so bili »strokovnjaki«, ki so iz grajskih soban in drugih prostorov odstranili zasip, ki je z opeko grajene oboke ščitil pred vlago - rekli bi pred močo, ki pri- haja ob dežju skozi okenske odprtine. Naš namen je, da povemo tisto, kar smo zapisali v naslovu: Ptujčani rešujejo grad. In res je tako! Trenutno poteka na ne- govskem gradu obnova glavnega vhodnega portala in kakih 25 metrov grajskega obzidja. Oboje - tako obzidje kot portal - je potrebno popravila oziroma ob- nove. Na delu smo srečali ekipo delavcev Gradbenega podjetja Žula iz Maribora, ki pod bud- nim očesom strokovnjakinje Zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Maribora Neve Sulic Urek obnavlja del gra- jskega zidu. Strokovno dela nadzoruje vodja gradbišča Bogo Rane, ing. gradbeništva. Posebno zahtevna bo sanacija glavnega kamnitega vhodnega portala, ki jo bo izvajal strok- ovnjak za obnovo spomenikov in restavrator Viktor Gojkovič iz Ptuja. Čeprav je to le kapljica v morje pri obnovi negovskega gradu, je vredno omembe. Če smo že v uvodu povedali, da ne- govski grad rešujejo Ptujčani, povejmo, da iz ptujskega okolja prihajajo tudi delavci, ki smo jih tisti dan srečali na gradbi- šču: s Polenšaka Emil Jasnec, iz Vidma pri Ptuju Marjan in Dušan Svenšek, delovodja gradbišča Vinko Jasnec iz Dor- nave, iz Kicarja Jože Petek in iz Stojncev Milan Arklinič. Kdaj naj bi bila končana dela in koliko bodo veljala, nam ni uspelo izvedeti, saj kljub večkratnemu klicu na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine nismo mogli priti do podatkov. Ludvik kramberger Vhodni portal gradu pri NegovI z dvoriščne strani. Foto: L. Kramberger Ptujčani pri obnovi grajskega obzidja. Foto: L. Kramberger PREDSTAVLJAMO VAM - ANSAMBEL MITREJI Uspešno leto delovanja Ansambel Mitreji si je izbral takšno ime, ker so fantje zelo navezani na staro mesto ob Dravi - Ptuj. Člani ansambla so: Branko Pernat, Zlatko Munda, Franc Štuhec, Robi Krajnc in Janko Krajnc. Vsi imajo že pre- cej izkušenj v glasbi in vsak član zna igrati po več instrumentov. V tej zasedbi so začeli nastopati pred enim letom. Fantje pravijo, da so mladi po letih in tako se tudi počutijo, saj jim delovnega poleta ne zman- jka. Igrajo zabavno ter domačo zabavno glasbo. Njihovo načelo je, da vsak nastop v živo igrajo zares v živo. V teh mesecih so še posebej delavni, saj pripravljajo kaseto in zgoščenko, ki jo sne- majo v študiju M-Recording v Ptuju. V jeseni pa načrtujejo še kaseto z narodno glasbo, saj se fantje uveljavljajo kot vokalisti. Veliko tudi nastopajo na prireditvah v Ptuju in okolici. Prirejajo pa tudi samostojne koncerte. Vodja ansambla je Janko Krajnc (tel.: 757-105). MS Člani ansambla Mitreji TEDNIK - Četrtek, 11. november 1999 PO NAŠIH KRAJIH 13 PTUJ / NA OBISKU MINISTER ZA KULTURO JOŽEF SKOLC Ministrstvo finamiralo ptujslio gledališie Vprašanje soustanoviteljstva in soflnanciranja zavodov s področja kulture dva meseca pred iztekom leta ni rešeno. To je bilo tudi osrednje vprašanje, ki so se ga dotaknili predstavniki kulturnih zavodov v Ptuju (ravnateljica Pokra- jinskega muzeja Ptuj dr. Marjeta Ciglenečki, direktor Gleda- lišča Ptuj Samo Strelec, ravnateljica Knjižnice Ivana Potrča Lidija Majnik; ob ptujskem županu Miroslavu Luciju, ki je ministra Školča tudi uradno povabil na obisk v Ptuj -čeprav je imel na mizi že vabila vseh kulturnih zavodov - sta sodelovala še podžupan Milan Čuček in vodja oddelka za družbene de- javnosti Ivan Vidovič), ki imajo regijski značaj, na ponedeljko- vem delovnem srečanju z ministrom za kulturo Republike Slo- venije Jožefom Školčem, a ker je soustanoviteljstvo razpršeno, jim tudi v novem letu ne bo prizanešeno s težavami. Takšne razmere vladajo v večini slovenskih občin. Vsi pričakujejo čudežno rešitev od ministrstva za kulturo, minister Školč pa jim je zelo odločno povedal, da bodo rešitev morali poiskati v občinah naslednicah samih, saj so vse do- bile pet odstotkov dohodnine več za financiranje javnih zavodov, ki so bili preneseni z države na občine. Ključ do tega vodi preko sporazuma, lahko pa država asisti- ra pri dogovarjanjih. Iniciativa je prav gotovo v rokah župane mestne občine Ptuj, ta pa je tako kot ptujski podžupan Milan Čuček prepričan, da bi morala država z zakonom rešiti to vprašanje. "Kot za druga področja morajo tudi za delitev svojih ob- veznosti rešitev poiskati v občinah. Občine so po zakonu dolžne skrbeti za kulturne de- javnosti. Ptujski župan mora skli- cati župane sosednjih občin in jim predložiti predlog za rešitev. Tega ne bo storil nihče zunaj občine, v enem letu bi se občine ustanovi- teljice pa že morale o tem dogovo- riti," je prepričan Jožef Školč. Ko je treba potrjevati direktorja (čeprav je tudi to težava, ker je potrebno pridobiti soglasje vseh petnajstih občin) ali svet zavoda (ta je na primer pri knjižnici ses- tavljen tripartitno - trije predstavniki zavoda, trije predstavniki javnosti in trije predstavniki, ki zastopajo interese vseh petnajstih občin), bi bile vse občine soustanoviteljice, ko pa je potrebno dati denar za knjige ali prostore, ostaja le mestna občina Ptuj. Letos tako nobena občina na Ptujskem (razen mestne) ni imela denarja za nakup ene same knjige, kaj šele da bi kaj prispevala za delo knjižnice in knjižničarjev. Ministrstvo za kulturo je za na- kup knjižničnega gradiva iz dveh virov (redne dejavnosti in v programu kulturnega tolarja) za letos zagotovilo dvajset milijonov tolarjev. Če bi k temu primaknile še lokalne skupnosti, bi se tega de- narja nabralo kar nekaj, je prepričan minister Školč. Mi- nistrstvo za kulturo ima pogodbo z muzejem za financiranje programskih stroškov v celoti, akcije na področju kulturne dediščine so vredne okrog 36 mi- lijonov tolarjev, Zgodovinski ar- hiv financirajo v celoti, sodelujejo pa še v nekaterih drugih projek- tih, Ptuj sam pa po oceni ministra prav tako veliko vlaga na področje kulture. 224 milijonov tolarjev pa znaša prispevek ministrstva za ureditev Malega gradu za potrebe Knjižnice Ivana Potrča (500 mili- jonov tolarjev je doslej za ureditev tega objekta prispevala mestna občina Ptuj). Doslej so v dveh le- uh nakazali 184 milijonov, preos- tanek pa bodo še do konca leta. Za opremo knjižnice je po oceni potrebnih 120 milijonov tolarjev. Glede morebitnega prispevka mi- nistrstva za te namene minister ni želel povedati nič določenega, ker je še prezgodaj govoriti o razdelit- vi sredstev za prihodnje leto. Bo pa to zagotovo znano še do konca leta. Doslej pa ministrstvo skoraj ničesar ni prispevalo za Gledališče Ptuj, razen da je sofinanciralo ne- katere projekte, ki so jih gleda- liščniki izvrtali skupaj z ambi- cioznim direktorjem Samom M. Strelcem. Je pa ministrstvo za kul- turo pripravljeno tudi pri ptujskem gledališču uporabiti model sofinanciranja, kot ga upo- rablja že pri drugih poklicnih gle- dališčih, ker gre za dobro orga- nizirano ustanovo, ki ima za- vidljivo produkcijo. S to pogodbo bi gledališču priznali programske stroške (ocena je v tem trenutku, da bi bilo tega denarja med 10 in 15 milijonov tolarjev) kot pri dru- gih poklicnih gledališčih, drugo pa je vprašanje investicij v infra- strukturo (projekt obnove ptujskega gledališča), ki bodo mo- rale iti v breme občine. Ptuj pa se bo brez dvoma tudi moral enkrat odločiti, kaj je njegova prioriteta znotraj kulture, je prepričan mi- nister Školč. Infrastrukturni po- goji že morajo biti takšni, da bo možno podpisati pogodbo. Ptujski župan Miroslav Luci se je v ponedeljek zavzel, da bi do- hodninski dodatek za kulturo os- tal občinam, ministrstvo pa naj bi poiskalo nove vire za finančne težave, v katerih se utegnejo znajti kulturni zavodi. Dejstvo je, da je država eno leto financirala te za- vode, kljub temu da so bili z države preneseni na občine, pri- hodnje leto tega ne bo. Zato bodo težave kulturnih zavodov v letu 2000 toliko večje, še posebej pa, ker tudi delitvene bilance še ni, vsaj na Ptujskem še ne. Če bi mi- nister dobil namenski denar, bi pokril vse potrebe zavodov, pa še nekaj bi ostalo, smo slišali v ponedeljek. Predstavnike kulturnih zavodov s Ptujskega je zanimalo tudi, kako je z davkom na dodano vrednost. Minister je povedal, da pri nobe- nem projektu zaradi uvedbe davka na dodano vrednost niso uspeli pridobiti dodatnih^ sredstev. To je generalni problem v državi. Le pri založniških pro- jektih jim je uspelo pridobiti en- kratna sredstva. MG Minister za kulturo Jožef Školč se je v ponedeljek v ptujski Mestni hiši srečal s predstavniki kulturnih zavodov Ruja. Ogle- dal si je tudi prostore nove knjižnica Ivana Potrča v Malem gradu in ptujsko gledališče. Foto: Kosi IVANJKOVCI / Z LJUDSKO PESMIJO IZ MOSTA V VINO< Fofočl Martin 99 Prejšnjo soboto, 6. novembra, zvečer so člani Pevskega društva Ivanjkovci organizirali v Domu kulture Martinov večer, na katerem so se srečali in številnim obiskovalcem predstavili pevci in glasbeniki. Kot se za tak večer spodobi, so opravili tudi krst mošta; tega so ponudili vsem, tako ljubiteljem dobrega vina kot tistim, ki dajejo prednost slovenski ljudski pesmi in dobri glasbi. V programu so sodelovali moški pevski zbor Ivanjkovci, moški pevski zbor društva upokjencev iz Ljutomera, moški pevski zbor iz Polšnika pri Zagorju in prleška godba društva upokojencev Lju- tomer. Organizatorji tokratne priredit- ve - Pevsko društvo Ivanjkovci - je bilo ustanovljeno leta 1992. Že pred tem so nekateri člani peli v Oktetu Ivanjkovci.Sprva so delo- vali v okviru domačega kulturne- ga društva, od lanskega septembra pa so organizirani kot samostojno društvo. 18 pevcev v starosti od 23 do 70 let vadi enkrat tedensko pod strokovnim vodstvom Branka Fifnje. Pojejo štiriglasno, najbolj pogosto slovenske narodne pesmi. Doma so v vinorodnih krajih, zato ni naključje, da je njihova najljubša pesem Vinska pesem, ki je tudi himna domačega kraja. Po- jejo na domala vseh kulturnih do- godkih v domačem kraju, ne- pogrešljivi so na prireditvah v Ormožu, Ljutomeru in drugod, pojejo pa tudi na drugih dogodkih v domačem kraju, veselih in žalostnih. Radi se odzovejo pova- bilu k sodelovanju na porokah, praznovanjih petdesetletnice rojstva in krstih. Prisotni so na domala vseh pogrebih v domačem kraju. Predsednik društva Mirko Žalar nam je povedal, da se tre- nutno pripravlajo na sobotni nas- top ob zaključku martinovanja v Ormožu. Naslednja večja priredi- tev bo božični koncert v cerkvi na Svetinjah. V začetku leta 2000 se bodo udeležili revije pevskih zbo- rov v Ormožu, ki jo vsako leto or- ganizira Območna izpostava SLKD Republike Slovenije. Maida Pridi Člani Pevskega društva Ivanjkovci na dvorišču ormoškega gra- du. Foto: Ema Žalar 14 OD TOD IN TAM Četrtek, 11. november 1999 - TEDNIK PTUJ / MLEKARSTVO PRED POMEMBNIMI ODLOČITVAMI Evropa "groif tudi mlekariem v Mlekarski zadrugi Ptuj ocenjujejo, da prireja mleka v dese- tih mesecih ni dosegla pričakovane količine. V začetku leta so namreč pričakovali, da bo odkup na območju zadruge in tudi v Sloveniji porastel za 10 odstotkov. Pri teh predvidevanjih pa so se mlekarji ušteli in v devetih mesecih je bilo odkupljenega le štiri odstotke več mleka kot v lanskem enakem obdobju. Sep- tembra letos so v Mlekarski zadrugi Ptuj odkupili celo manj mleka kot septembra 1998, kar je nedvomno odsev nekaterih težav v tej kmetijski dejavnosti. Vzrokov za tako stanje je več: število rejcev, ki oddajo mleko, nenehno upada in z Mlekarsko za- drugo Ptuj sodeluje le še nekaj nad 1100 kmetovalcev, torej kar 200 manj kot pred letom dni. Težava malih proizvajalcev so vedno ostrejše zahteve za kako- vost mleka, nekaj je k odločitvi o prenehanju prireje prispevalo tudi neredno plačilo, ki poteka se- daj že z okoli 55-dnevno zamudo. Vzroke za zamudo je treba iskati v prodaji izdelkov pod ceno, ki bi pokrivala stroške, še bolj kritično pa je dejstvo, da država dolguje mlekarnam izvozne stimulacije za pet mesecev, kar v primeru ptuj- ske mlekarne pomeni izpad nad 100 milijonov tolarjev. Poleg tega je največji dolžnik, Vindija iz Varaždina, mlekarni dolžan okoli 150 milijonov tolarjev. Težave so torej razumljive, tako v Mlekarni kot v Mlekarski zadrugi pa upajo, da jih bo mogoče premagati in da se bodo čim manj odražale v ne- posredni proizvodnji. Vzpodbudnejši so podatki o ka- kovosti oddanega mleka, ki je do- bra, celo nadpovprečna, zatrjuje direktor Mlekarske zadruge Dra- go Zupanič. "Kar 85 odstotkov oddanega mleka vsebuje pod 100 tisoč mikroorganizmov, kar ptuj- ske mlekarje uvršča v sam sloven- ski kakovostni vrh. Od 1100 proizvajalcev jih kar 880 zagotav- lja mleko z manj kot 400 tisoč so- matskih celic, vsebnost maščobe je v povprečju 4,2, beljakovin pa 3,35 odstotka." NOVA UREDBA O KAKOVOSTI MLEKA Na nivoju države je v pripravi luredba o še ostrejših kriterijih za določanje kakovosti mleka, ki bo začela veljati v bližnji prihodnos- ti. Ta bo bistveno posegla v odkup mleka. Na veterinarski upravi re- publike Slovenije pospešeno pri- pravljajo uskladitev predpisov, veterinarski službi in izvoznim mlekarnam so že izdali navodila o higienskih postopkih pri zbiranju in predelavi mleka. Novi predpisi so zahtevnejši od obstoječe zako- nodaje in postavljajo evropske kriterije. Surovo kravje mleko bo moralo izpolnjevati naslednje po- goje: število mikroorganizmov v mililitru mleka ne bo smelo prese- gati 100 tisoč, število somatskih celic ne bo smelo biti višje od 400 tisoč, kontrole kakovosti bodo po- gostejše in tako naprej. Na srečo slovenski dobavitelji mleka iz- polnjujejo večino kakovostnih po- gojev, občasno pa prihaja do težav pri količini suhe snovi v mleku, skupnem številu mikroorganiz- mov in številu somatskh celic. Če vsi pogoji ob dobavi mleka v mlekarno ne bodo izpolnjeni, so dolžne mlekarne poseči po nas- lednjih ukrepih: ločeno bodo mo- rale lu-editi zbiranje mleka tistih dobaviteljev, katerih mleko bo ustrezalo postavljenim evropskim zahtevam. Narediti bodo morale seznam izvoznih dobaviteljev, označiti cisterne, ki bodo pre- važale mleko izvoznih dobavitel- jev, in določiti sprejemni rezervo- ar za to mleko. Ker so predpisi še v fazi priprave, še ni mogoče na- tančno napovedati, kaj bo to pri- neslo pridelovalcem mleka, jasno je le to, da bo začela tuedba veljati v kratkem času in da bodo znova pod pritiskom manjši pridelovalci mleka - tisti torej, ki ga oddajajo v skupne bazene zbiralnic. V Mle- karski zadrugi se intenzivno pri- pravljajo na doseganje čim manjšega števila mikroorganiz- mov tako v zbiralnicah mleka kot na prevzemu v Mlekarni in upajo, da novosti njihovim članom ne bodo povzročile večjih težav. Ni si namreč mogoče predstavljati, kako bodo mleko na terenu vlivali v ločene cisterne in vozili v ločene prevzemne rezervoarje v Mlekar- ni. Rejcem naj bodo napovedi ostrejših kakovostnih kriterijev izziv, da stvari na svojih kmetijah uredijo tako, da v prihodnje ne bodo imeli nepotrebnih težav in da pri sprejetih ukrepih upošteva- jo nasvete molznih kontrolorjev. POVEZOVANJE MLEKARN ŠE VEDNO ZGOLJ ŽELJA Da so slovenske mlekarne pred nujnim povezovanjem, je jasno že nekaj časa, prav tako jasno je, da tako razbito mlekarstvo v Evrop- ski uniji nima prihodnosti. Žal bistveno dlje od besed mlekarji niso prišli. Največji korak v smeri povezovanja sta naredili celjska in ptujska mlekarna, vendar le na področju delitve proizvodnega programa in nastopanja pod skup- no blagovno znamko zelene doline. V povezovanje mlekarstva je bilo sicer vložene že ogromno energi- je, pa žal brez pravih razul tatov, ki bi zagotavljali boljšo skupno mle- karsko prihodnost ob zmanjšanih stroških in enotnem nastopu proti tuji konkturenci. Danes se dogaja nasprotno, da si slovenske mle- karne konkiu"irajo in zbijajo cene. Letošnje leto je bilo za mnoge mlekarne gospodarsko neugodno: najprej so se otepale z velikimi za- logami izdelkov, te pa so pozneje prodale po zelo okleščenih cenah. Tudi ptujska mlekarna je zaradi tega pridelala rdeče številke. Nad- zorni svet Mlekarne Ptuj je pred kratkim sprejel sklep, da mora do odločitve o povezovanju priti še v tem letu. Kaj in kdaj se bo zgodi- lo, še ni mogoče napovedovati. Cilj večinskega lastnika, to je Mlekarske zadruge Ptuj, pa je, da je potrebno v Ptuju obdržati mle- karsko proizvodnjo, sicer pa delo- vati v okrilju zdrtiženega in go- spodarsko močnejšega slovenske- ga mlekarstva. J. Bračič Direktor IVIlekarske zadruge in predsednik nadzornega sveta Mlekarne Ptuj Drago Zupanič: "O povezovanju slo- venskih mlekarn se moramo odločiti še letos!" TRNOVSKA VAS / Z OKTOBRSKE SEJE SVETA Dobili oMInskl prumlk^ podžupana se ne Svetniki in svetnica občine Trnovska vas na oktobrski seji niso podprli predlaganega kandidata za podžupana, svetnika Fran- ca Pukšiča. Zanj sta namreč glasovala le dva, trije so bili proti, dva pa sta se vzdržala. Bolj enotni so bili pri izbiri datuma za nov občinski praznik. Čeprav je bilo slišati, da bo ta oktobra, na dan, ko goduje farni zavetnik sv. Bolfenk, so za praznik občine letos določili soboto, 11. decembra. Svetniki občine Trnovska vas so imenovali tudi pripravljalni od- bor za pripravo praznika občine; poleg predsednika Manfreda Ja- kopa še Marija Kovačič in Franc Piikšič. O ekološki osveščenosti v občini pa priča potrditev odloka za rav- nanje z odpadki na območju občine Trnovska vas. Svetniki so občinski upravi predlagali začetek pogovorov s Čistim mestom za odvoz kosovnih odpadkov dva- krat letno (spomladi in jeseni) ter pridobitev informacij o ekoloških otokih. Govorili so še o nadomes- tilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ker s tem prihaja do novih obdavčitev občanov, so sklenili, da obravnavo preložijo na čas, ko bodo zanjo temeljiteje pripravljeni, tokrat pa predloženo gradivo obravnavali le kot delov- no. Svetnico Marijo Kovačič je zani- mala zasnova nove OŠ Trnovska vas in zakaj se v priprave ne vključuje še odbor za šostvo. Franc Pukšič, predsednik delovne komisije za pripravo gradiva za razpis, je ob tem povedal, da se je občina prijavila na javni razpis z investicijami za dve triadi za šolo Trnovska vas ter dva oddelka vrtca in telovadnico. Razmerja so opredeljena z zakonom o financi- ranju občin, kar pomeni, da naj bi 70 odstotkov sredstev prispevala država in 30 občina sama. Z gradnjo telovadnice se delež občine povečuje, kajti doslej izde- lana idejna dokiunentacija predvi- deva gradnjo izven predpisanih normativov glede na število otrok. V Trnovski vasi naj bi namreč gradili večnamensko dvorano, kjer bi lahko pripavljali še kultur- ne in druge prireditve. Prav zato naj bi sredstva skušali pridobiti še od ministrstva za kultiu:o, je poja- snil svetnik Franc Pukšič. AK OD TOD IN TAM sv. ANDRAŽ m Uradni izidi nedavnega referenduma Občinska volilna komisija občine Sveti Andraž je sporočila tudi uradne izide nedeljskega referen- duma. Od %0 vpisanih volilnih upravičencev je glasovalo 638 ob^nov, za se jih je izreklo 550. Vo- lilna komisija pod vodstvom predsednice Olge Fe- konja je v poročilu svetu občine zapisala, da je predlog za uvedbo občinskega samoprispevka v denarju, za območje občine Sveti Andraž izgaso- van, saj se je zanj izreklo 550 občanov ali 57 odstot- kov vseh volilnih upravičencev, torej več od po- trebne in zakonsko določene večine. Svetniki naj bi sklep o uvedbi novega občinskega referendiuna potrdili že včeraj na 8. redni seji sveta, ko naj bi sprejeli tudi odlok o uporabi grba, zastave in občinskem prazniku. Kot predlog za praznik se pojavlja 30. november, god farnega zavetnika sv. Andraža. Če so tako odločili tudi svetniki (o tem ob zaključku redakciji še nismo imeli podatkov), bodo pri Sv. Andražu praznoval torej že konec me- seca. AK POBREUi 1 Obujanje spominov na kmeike navade Dobrote in deb naših babic in dedkov je naslov pri- reditve, ki jo v soboto zvečer ob 19. lui pripravljajo v KS Pobrežje. Glavni organizator je domače fo- klorno društvo, ki bo ob pomoči članov krajevne skupnosti poskrbelo, da bodo na prireditvi zaživeli nekateri stari običaji in jesenska kmečka opravila, ki so še posebej značilni za to območje. Ker se bo vse skupaj dogajalo ravno v Martinovem tednu, or- ganizatorji obljubljajo, da ne bo manjkalo mladega vina, pečenih kostanjev in drugih Martinovih do- brot. Za pristnost priredit\'e bodo poskrbeli tudi plesalci foklornega društva in ljudske pevke. TM GRAD BORL m V soboto tradiiionalno martinovanje Turistično društvo Cirkulane, Društvo vino- gradnikov in sadjarjev Haloze in KPD Francka Kozela Cirkulane bodo tudi letos poskrbeli za tra- dicionalno martinovanje na grajskem dvorišču na Borlu. V soboto ob 11. uri bodo pričeli s šaljivimi vinogradniškimi igrami (ekipe se lahko prijavijo petnajst minut pred pričetkom tekmovanja), ob 14. lu-i bo bogat kultmuim program, sledil bo krst mošta, potem bodo sneli klopotec in nazdravili do- bri vinski letini. Na prireditvi ne bo manjkalo do- brot in \Thunskih vin prizanih haloških vinograd- nikov. TM mm VARNiCA m v soboto iesensiii pobod po Halozah Planinsko društv^o Haloze ljubitelje pohodništva in planince vabi na še zadnji letošnji pohod po haloški planinski poti. Pohodniki se bodo zjutraj ob 8. mi zbrali v Vidmu pri občinski zgradbi, po- tem se bodo z avtobusom odpeljali na izhodišče pohoda. Iz Velike Varnice (pri Skokovi kapeli) jih bo pot vodila do kmetije Forštnaričevih, do sv. Avguština in nazaj do Leskovca. Na poti bodo pri- pravili več postankov za okrepčilo, pohod bo trajal okoli pet ur, v Leskovcu pa se bodo ob zaključku pohoda skupaj poveselili. Startnina za tokratni po- hod po Halozah je 250 tolarjev. TM LEHAItr • Veierna šola ob kontu meseta Napovedana večerna šola marketinga in prodaje v Lenartu v organizaciji Gea CoUegea, Območne obrtne zbornice Lenart in občine Lenart se bo predvidoma pričela v torek, 23. novembra, v hote- lu Črni les. Prijave zbira Območna obrtna zborni- ca Lenart. AK SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI Kdo (5o)odlo€tt Najnovejši spopadi in nespora- zumi v zvezi z (ne)odločanjem te- levizijskih (in radijslOŠE / KONCERT PEVCEV IN GODBENIKOV Hapifnite za martinovo V soboto, 6. novembra, je bil v gasilskem domu v Hajdošah kon- cert, ki ga je organizator - Kulturno društvo Valentina Žumra - ob občinskem prazniku namenil vsem občinskim možem ter vsem občanom nove občine, kot je v uvodnem nagovoru poveda- la predsednica društva Andreja Glažar. Na odru se je zvrstila pisana paleta glasbenih skupin in posameznikov iz občine, po- vabili pa so tudi nekaj gostujočih skupin. Skoraj ves večer je bil obarvan v ljudskem duhu in z napitnicami napovedal čas, ko se bliža marti- novanje. Med pevskimi skupina- mi iz Rogoznice, Kidričevega ter Koritnega nad Oplotnico so na- jveč aplavza poželi gotovo slednji, ki so s svojim nastopom dokazali, da izvirno ljudsko večglasje v že skoro pozabljeni moški zasedbi še obstaja. Od ženskih pevskih sku- pin iz hajdinske občine so nasto- pile Gmajnarice in pevke KD Skorba, od moških pa septet PD S. Petroviča s Hajdine in moški pevski zbor PGD Hajdoše. Vse naštete skupine so pokazale, da resno delajo pa čeprav so žanrsko zelo različne: od ljudskega do zborovskega petja. Od instrumen- talnih skupin je nastopil trio Škorci iz Slovenske vasi, ki je s svojimi zvoki ogrel poslušalce v dvorani, še bolj pa po koncertu v bolj sproščenem vzdušju. Na koncertu se je zvrstila tudi vrsta posameznikov - od najsta- rejših do najmlajših: harmonikar- ja Jože Galun st. in Romana Tes- kač, oba iz Hajdoš, pevca Ula Šegula iz Skorbe in šestnajstletni Uroš Sagadin s Sp. Hajdine, ki je s svojim baritonskim petjem v prvi in falzetnim v drugi pesmi docela navdušil občinstvo v prepolni dvorani. Prireditev je bila dovolj skrbno pripravljena in vodena, predvsem pa je bila dobro odmerjena dolžina koncerta in to, da je tekel brez formalnih govorov. Po koncertu je župan Rado Si- monič vse prisotne povabil na martinovanje, ki bo na Hajdini v soboto, 13. novembra. Mitja Gobec Ljudski pevci s Koritnega nad Oplotnico. Foto: Črtomir Goznik CERKVENJAK/ 14. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE Bratom Gaiperii nagrada za Veniek domaiih V Cerkvenjaku so predzadnji oktobrski konec tedna uspešno izpeljali še en festival narodnozabavne glasbe in si smelo zada- li cilje za jubilejnega, 15., prihodnje leto. Festival sta pripravila kulturno društvo Jožeta Lacka in Radio Maribor pod organiza- cijskim vodstvom Franca Bratkoviča, častni pokrovitelj prire- ditve pa je bila občina Cerkvenjak. Festival so podprla številna podjetja in cerkvenjaški obrtniki. Občinstvo so s skladbo Pas- tirček navdušili Mladi Dolenjci, žirijoVesele Štajerke, v Podvince z brati Gašperič pa je šla nagrada za priredbo Venčka domačih. Nabito polna dvorana kulturne- ga doma je v Cerkvenjaku znova pokazala potrebo po gradnji do- datnega balkona. Cerkvenjaški kulturniki se nadejajo, da bo občinska oblast v proračunu našla potrebna sredstva za obnovo ter do prihodnjega festivala zagotovi- la dovolj prostora za vse ljubitelje narodnozabavnih viž v Cerkven- jaku in okolici. Na festivalu, ki po besedah nekaterih velja za drugi pomembnejši festival domače glasbe v Sloveniji, je bilo letos po mnenju strokovne komisije več solidnih nastopov, čeprav brez zvenečih imen, izvajalci pa so po- kazali solidno glasbeno znanje. Strokovno komisijo festivala so letos sestavljali: Boris Rošker, Smilja Baranja, Zdenka Majerič, Damijan Kolariča in Darko Šker- get, kvaliteto besedil pa presojali: Metka Jauk, Asja Matjaž in Ed- vard Pukšič. Izmed 13 ansamblov je bilo 8 debitantskih. Obiskoval- ci so lahko prisluhnili: bratom Gašperič iz Podvincev, Slo- venskogoriškemu kvintetu in an- samblom Eks iz Dobja pri Plani- ni, Pušnik iz Šoštanja, Rogla iz Loč pri Poljčanah, Jožeta Potrča iz Maribora, Pik iz Radelj ob Dra- vi, Mladim frajlam iz Laškega, Veselim Štajerkam iz Vojnika, Mladim Dolenjcem iz Novega mesta ter v revialnem delu še ptujskemu Prerodu. Strokovna komisija je za zmago- valke festivala razglasila Vesele Štajerke, drugi so bili Frajerji in tretji Mladi Dolenjci. Posebno nagrado za najboljšo priredbo in izvedbo ljudske skladbe je prejel podvinski ansambel bratov Gašperič. Občinstvu so šle najbolj v uho skladbe Pastirček v izvedbi Mladih Dolenjcev, Če te srček boli Mladih frajUc ter Vrtimo pla- net zmagovalk festivala Veselih Štajerk. Vrtimo planet je bila nag- rajena še za besedilo, prispeval pa ga je Franc Ankerst iz Lesc, že lanskoletni nagrajeni tekstopisec cerkvenjaškega festivala narodno- zabavne glasbe. AK Bratje Gašperič iz Podvincev so navdušili s pri- redbo Venčka domačih TEDNIK - Četrtek, 11, november 1999 MASI KRAJI IN UUDiE 21 HAJDINA / SREČANJE SOŠOLCEV Po tridesetih letih ponovno skupaj Od brezskrbnih šolsldh dni je minilo kar nekaj časa. Da so bili dnevi brezskrbni, vemo šele danes. Valeto smo končali ju- nija 1969 in si rekli nasvidenje čez pet let. Pa žal ni bilo tako. Bre/skrbni dnevi so šli kmalu v pozabo, saj so nas naše Življenjske poti vodile v razne kraje po Sloveniji in tujini. IVlalo nas je ostalo na tem področju. Po tridesetih letih smo se ko- nec oktobra ponovno srečali v hajdinski osnovni šoli. Tam nas je sprejel ravnatelj šole Jože Lah in predstavil dogajanje v šoli od časov, ko smo jo mi zapustili. Razlika je očitna. Najbolj nas je presenetila prostornost in opremljenost učilnic, knjižnica ter zelo lepa telovadnica. Hajdinska osnovna šola je med redkimi v Sloveniji, ki že izvaja devetletni pouk. Ob pogledu na učne pripo- močke in izobraževalni pristop so se obudili spomini na naše šolske dni, ko so bile razmere zelo drugačne. Ni pa razveseljiv podatek, da je na tej šoli danes pol manj učencev kot pred tri- desetimi leti. Včasih so bili sicer šolski okoliši malo drugače raz- deljeni, pa je bilo kljub temu na šoli trikrat več učencev (več kot 600), kot jih je danes. Zanimiv je tudi zgodovinski muzej v zgornjih prostorih šole, kjer je zbrano kar lepo število raznih orodij, naprav in pripomočkov za kmetijsko-obrtniško de- javnost z našega področja bližnje preteklosti. Po ogledu šole smo se podali še na pokopališče, saj smo v tem času izgubili eno od sošolk. Srečanje smo nadaljevali v gostišču pri Olgi na Hajdini. Ob okusni zakuski, dobri kapljici, prijetni glasbi ter živahnem obujanju spominov (tudi gle- danju starih fotografij) smo dočakali zgodnje jutranje ure. Nekateri se srečanja žal niso mogli udeležiti zaradi različnih vzrokov. Ob koncu je bilo nav- dušenje tako prijetno, da smo predlagali skorajšnje ponovno snidenje. Nekateri bi ga želeli kar vsako leto, najpozneje pa čez pet let, ko se bomo že srečali z "abrahamom". Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli organizi- rati našo obletnico valete. E. Dobnik Foto: Laura PLAVANJ L VAvstriiiza pol zamaha ob šiVinge Plavalci se le redkokdaj lahko udeležimo tekme v tujini s kva- litetno mednarodno udeležbo in denarnimi nagradami. Če ni tega, je pač pogosto kaj drugega, na primer uvrstitve med na- jboljše in na vsakem tekmovanju novi osebni rekordi. V tem duhu smo nadaljevali tudi minuli konec tedna v Gradcu, kjer je približno 500 plavalk in plavalcev iz 6 držav plavalo v 50- in 100-metrskih disciplinah. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz predtekmovanja, polflnala in finala. Najboljših šest v finalu je prejelo tudi denarne nagrade. Člani ptujske najboljše ekipe Matevž Božičko, Uroš Gojkovič, Blaž Horvat, Boštjan Maračič, Berni Pihler in Miha Šori so mogoče tudi po zaslugi novih majic z glavnimi sponzorji (Ka- ger, Pedja, PCS computers in Pikapolonica) plavali odlično. So zelo dobri šprint-erji in po zaslugi trenerke prof. Tanje Rozman "pokrijejo" vse stile: Matevž in Blaž sta kravlista, Uroš delfinist, Boštjan in Miha prsača in Berni hrbtaš. Najboljši rezultat je dosegel na tem tek- movanju Matevž Božičko, ki je v disciplini 50 m prosto s časom 24,92 bil sedmi. Za osvežitev spomina bralcev naj napišem, da je poleti s časom 25,98 zma- gal na državnem prvenstvu ka- detov. Napredek pri takšni kva- liteti rezultata, dosežen v 3 me- secih, si bo pa kar vsak sam zračunal. Verjamem da za plavalni klub velja pravilo, da bolj kot na nas nalagajo različne tuje probleme, boljši smo. Franjo Rozman ^"^va ekipa ptujskih plavalcev; stojita (od leve) trenerka Tanja Rozman in Blaž Horvat čepijo Boštjan Maračič, Berni Pihler, •vlatevž Božičko, Miha Šori in Uroš Gojkovič. Foto: Maks Krajnc SLADKI VRH / LIKOVNO SREČANJE PALETA '99 Nagrajen slikar Leon Pišek Na Sladkem Vrhu je v oktobru ponovno potekalo tradicional- no likovno srečanje Paleta '99. Na njem je ustvarjalo in se družilo 16 slikarjev z različnih koncev Slovenije, med njimi tudi ptujski slikar Leon Pišek, član likovne sekcije pri DPD Svoboda na Ptuju, doma iz Cirkovc. Za svojo sliko (olje na plat- no) z naslovom "Pred, med in po Titu toti" je prejel posebno nagrado in s tem dodal uspeh več k dosedanjim nagradam v si- cer mladem likovnem ustvarjanju. TM ZABJAK / V POTOKU PLAVAJOČA ŽIVALSKA DROBOVINA ffogozmco odkriva svo/e rane Živopisno jesensko fotografijo bi lahko dali tudi v rubriko "Vidi se", a, ker bi se videlo bolj malo, ji posvečamo samostojni prispevek, namen- jen vsem, ki so jim smetišča še tuja in skrb za na- ravo odveč. Pred dnevi smo namreč v naš fotoob- jektiv v potoku Rogoznica ujeli plavajoče ostanke zaklane živali (drobovino) in to ob že rjavečih smeteh. Dnevi postajajo hladnejši, kolin bo na podeželju v prihodnje še več. Ali bodo morali vo- dotoki še naprej požirati ostanke "domačih praz- nikov" ali pa bo ob vsem veseljačenju nekaterih ostalo še kaj zavesti, kam s kožami in drobovino zaklanih živali. Smo na pragu 21. stoletja mar po- zabili, da so barbarska dejanja že preteklost? No, vsaj v civilizi- ranem svetu naj bi bila, ka- jne? AK PTUJ / FRIZERSKI SALON S TRADICIJO 20 let fraerskeso salona Stanko Frizerski salon Stanke Peršuh sodi med tiste, ki ima- jo daljšo tradicijo, saj letos praznujejo 20-letnico. Pred kratkim je sedanja lastnica pripravila srečanje z najsta- rejšimi in najzvestej širni strankami in udeležila se ga je tudi prva lastnica salona Tilka Terpinc. V salonu je zaposlenih pet frizerk, skrbijo pa tudi za podmladek in tako imajo pripravnico in pripravnika. Svoje znanje izpopolnjujejo na izobraževalnih seminarjih, stro- kovnjake pa vabijo tudi medse. Ob jubileju so svojim stran- kam ponudili brezplačno bar- vanje las. Salon Stanka iz Ptuja ima tudi za prihodnje velike načrte, družinsko tradicijo pa bo nadal- jeval sin Tomi, ki že načrtuje nekatere spremembe. ms Zaposleni v frizerskem salonu Stanka. Foto: Langerholc PTOJ / USPEHI PTUJSKIH PODJETNIKOV r. Kožarju priznanje za uspešno delo lomi Kožar, učitelj glasbene vzgoje na osnovni šoli Breg, se v prostem času ukvarja tudi z uglaševanjem in popravljanjem klavirjev. Tako je od Obrne zbornice Ormož prejel priznanje za petnajstletnico uspešnega dela in razvoj na tem področju. Tomi se je uglaševanja in pop- ravljanja klavirjev naučil na du- najski šoli Bbsendorfer. Glasba je v njihovi družini že tradicija, saj sta že njegov ded in oče bila glasbenika in učitelja glasbene- ga pouka. Tomi Kožar uspešno nadaljuje dolgoletno družinsko tradicijo, saj na OŠ Breg vodi zelo aktiven pevski zbor in glas- beno dejavnost, prav tako pa njegov sin Gregor že stopa po njegovih stopinjah, saj obiskuje glasbeno gimnazijo v Mariboru - smer klarinet, skupaj z njim pa igra tudi v ptujskem pihalnem orkestru. Pri svojem delu nenehno skrbi, da je v koraku s časom. Tako popravlja tudi najmoder- nejše instrumente, ki so polni elektronike. Ker je elektronika njegov osnovni poklic, je prav tako zelo uspešen tudi na tem področju, saj je pred nekaj leti dobil priznanje kot inovator leta. Milan Krajnc Pavlica Tomi Kožar ob koncertnem klavirju v Glasbeni šoli Karola Pa- horja v Ptuju. Foto: Nini 22 ZA KRATEK CAS Četrtek, 11. november 1999 - TEDNIK Info- glasbene novice! Ljubitelji popularne glasbe so na va- lovih radia Ruj dobili novo glasbeno oddajo z naslovom Včeraj, danes ju- tri. Vsak petek ob 21.00 uri ste torej vabljeni na zmenek z mano in s su- per glasbo. V drugem tednu novembra smo že, pa vendar poglejmo še oktobrske nove albume ali velike plošče: Hours - DA- VID BOWIE, In the Life of Chris Gaines - GARTH BROOKS, XXX - ZZ TOP, Amen - PAULA COLE BAND, S Club-S CLUB 7, Come on Now Social - INDI- GO GIRLS, Deconstmction - MERE- DITH BROOKS, Hooray for Boodies - BLOODHOUND GANG, The Distance to Here - LIVE, Breakdovvn - MELISSA ETHERIDGE, Tiie Best of - KELLY FA- IVIILV, Run Devil Run - PAUL McCARTNEV, Emotion - MARTINA McBRIDE, Level G. - DJ BOBO, The Fragile - NINE INCH NAILS, Millioners - JAIVIES, Tvvelve Months, Eleven Days - GARY BARLOVV, NightIife - PET SHOP BOYS, Human Clay-CRE- ED, Northem Star - MELAINE C, Rise - GABRIELLE, Awake and Breathe - B'WITCHED, Greatest Hits - JON SE- CADA, CIapton ChronicIes - ERIC GLAPTON, No Ordinary World - JOE COCKER, As Time Goes By - BRVAN FERRV, Looking Forvvard - CROSBV, STILLS, NASH & YOUNG, Peace - EU- RVTHMICS. Kanadski rocker BRVAN ADAMS je prejšnji petek, 5. novembra, praznoval svoj 40. rojstni dan. Njegov največji hit je čudovita balada Everything I do, I do it for you iz filma o Robinu Hoodu, ki je bila kar 16 tednov na vrhu britan- ske lestvice malih plošč. Gospod ADAMS bo ob koncu meseca izdal Greatest Hits - The Best of me album in kot single prihaja zanimiva naslovna pesem THE BEST OF ME tttt ki ima tudi nekaj country elementov. Irsko družinsko skupino THE CORRS sestavljajo Sharon, Andrea, Caroline in Jim Corr. Odlični kvartet je odigral svoj Unplugged koncert in na njem predstavil tudi prijetno pop/rock skladbo RADIO *^Me|^ob odlični orkestralni spremljavi. Kanadska pevka ALANIS MORISSET- TE je prav tako posnela Unplugged al- bum, na katerem so ob nekaterih no- vih skladbah združene tudi največje uspešnice z njenih prejšnjih dveh al- bumov Jagged Little Pili in Supposed Fonner Infatuation Junkie. ALANIS to- krat promovira tipično balado THATI WOULD BE GOOD )K)K)K)Kin v njej izraža žalost, jezo ter potrtost. RICKV MARTIN s svojim hitom Livin' La Vida Locka kandidira za največji hit leta 1999. Največja konkurenta sta hita Baby One More Time pevke Brit- ney Spears in Mambo No. 5 pevca Louja Bega. RICKV se vrača k latino ritmom s komadom SHAKE VOUR BON BON ^leleK; vendar temu koma- du manjkata komercialni naboj in ple- sna energija. Britansko zasedbo CULTURE CLUB sestavljajo Boy George - pevec, Roy Hay - kitara, Michael Craig - bas kitara in John Moss - bobni. Boy trenutno gostuje pri zasedbi Faithless kot pevec v komadu Why Go? Kvartet pa kaže svojo kvaliteto v prijetni temi COLD SHOULDER ANOTHER LEVEL je skupina, ki jo je odkril ameriški raper Jay-Z. Ta je tre- nutno na lestvicah skupaj z Mariah Carey v komadu Heartbreacker. Najst- niški idoli izvajajo melodično r&b pe- sem BOMB DIGGV ^^iz otroške TV serije North Hollyv\/ood High. Britanska pevka ANN LEE je najprej poleti zaslovela v Italiji s komadom 2 Times. ANN ne spreminja formule v novem plesnem komadu VOlCES ttn ki je 95% kopija debitant- skega hita. Kanadska diva CELINE DION bo 15. novembra izdala album AII the Way, ki bo vseboval devet uspešnic in sedem novih pesmi. Gospa DION vas bo go- tovo presenetila z novovalovsko pop pesmijo THAT'S THE WAV IT IS ttn pod katero se je podpisal producent Max Martin. Ameriška igralka in pevka WHITNEV HOUSTON je do sedaj igrala v treh fil- mih: Bodyguard, VVaiting to Exhale in The Preachers Wife. Fenomenalna pevka poje zahtevno pesem I LEAR- NED FROM THE BEST ki vsebuje gospe!, r&b in soul prvine. V tej duhovni pesmi blesti tudi pevski zbor, najdete pa jo na albumu My Love is your Love! David Breznik Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ruj podarili zgoščenko. Da je bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Adi Smolar, je ugo- tovit tudi Sašo Meško, Runed 33 a, Ivanjkovci. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj- Rok: četrtek, 18. november. 1. VVaiting for Tonight - JENNIFER LOPEZ 2. Heartbreaker - MARIAH CAREY & JAYZ. 3. Larger than Life - BACKSTREET BOYS 4. Smooth -SANTANA & ROB THOMAS 5. Satisfy you - PUFF DADDY & R. KELLV 6. Lift me up - GERI HALLIVVELL 7.1 Knew I Loved you - SAVAGE GARDEN 8. Genie in a Bottle - CHRISTINA AGUILERA 9. (You Drive me) Crazy - BRITNEV SPEARS 10.1 Need to Know - MARC ANTHONV Hladli dopisniki ŽALOSTNE MISLI Zjutraj v postelji ležim, premišljujem in ugotovim, kako lepo je, če si zdrav. Kako hudo je tistemu, ki v postelji leži, sploh ne vstane, samo še spi. Kako hudo je tistemu, ki na stolu je priklenjen, tistemu, ki obsojen je na seden- je, tistemu, ki vzeli so mu glas. tistemu, ki nima dosti las. Skoraj bo imirl, zanj in njegove se bo svet podrl. Barbara Krasnič, 6. c, OŠ Olge Meglic, Ptuj TEDEN OTROK Prvi teden oktobra je teden otrok. Otroci brez staršev nimajo hrane, hiše, oblačil in še veliko drugih stvari. Lahko jim pomaga- mo, da jim darujemo razne stvari preko Rdečega križa. Ne morejo se učiti kakor mi, račimati in pisa- ti. Za hrano imajo divjad, ki jo ulovijo. Hiše imajo iz bambuso- vih palic, za streho pa imajo velike liste. Spijo na tleh. Imajo hude bolezni, zaradi njih tudi umirajo. Veselim se, da nisem tako bolan in reven! Matjaž Valenko, 4. a, OS Gorišnica TAKO ZELO SEM UTRUJEN Tako zelo sem utrujen, saj cele dneve nosim žito na ladje. Vsi smo že zelo lačni, saj cele dneve delamo kot mravlje, pa nam ne dajo nič jesti in piti. In če bi neha- li nositi žito, bi bili zelo tepeni. Jaz in vsi drugi si želimo, da bi umrli, da bi si lahko oddahnili, saj smo že zelo utrujeni. Imajo nas za živino, ne za ljudi. Naslednje jutro smo spet začeli zgodaj zjutraj nositi žito. Bilo je popoldne, mi pa smo rekli pogla- varju, zakaj si ne smemo malo od- dahniti, saj smo zelo utrujeni in žito že teče s krova ladje. Poglavar nam je rekel: "Saj ste vendar sužnji, zato morate nositi tako dolgo, dokler ne boste znosili vse- ga na krove ladje." Ker smo začeli nositi bolj počasi in utrujeno, je poglavar prišel z bičem in nas te- pel tako dolgo, da nismo začeli spet nositi tako hitro kot prej. Ko je bila ura okoli 10. zvečer, nam je poglavar rekel: "Zdaj lahko greste spat, zjutraj pa, da začnete nositi žito zelo zgodaj." In mi smo ga morali ubogati. Zjutraj smo se zbudili, ko je poglavar spal, in šli nosit žito na ladjo. Ladje so bile že tako polne, da je žito že teklo s krova, mi pa smo morali še vedno delati kot mravlje. Ker ni bilo več ladij, smo si ulegli na da, da bi se odpočili. A takrat je prišel pogla- var in nas našel spati na deh, vzel je v roke bič in nas premlatil kot živali. In spet smo morali začeti nositi žito. Vsi si želimo, da bi en- krat nehali nositi žito in bi se lahko odpočili. Branko Jus, 8. a, OS Ivattjkovci PLANINSKI IZLET v nedeljo smo šli na Boč. Ko se je pripeljala učiteljica, smo se zbrali. Pripeljal se je vlak. Ko smo vstopili na vlak, smo se posedli v kupeje. Iz Poljčan smo šli dalje peč. Potem smo se slikali. Ko smo se slikali vsi skupaj, smo bili na- smejani. Ko smo hodili in hodili, smo se zmučili. Prišli smo do koče, tam smo se igrali. Igrali smo se s konjičkom. Včasih pa se nisi mogel zibati. Lepo je bilo v koči. Potem smo šli dalje na stolp. Počasi smo šli domov. Maša Vajda, 2. b, OS Markovci NA OBISKU V DOMU UPOKOJENCEV Mladi člani Rdečega križa naše šole smo se skupaj z mentorico Sonjo Pucko odločili, da bomo obiskovali varovance Doma upo- kojencev Ptuj. Vsak mesec pripra- vimo kulturni program za tiste dedke in babice, ki praznujejo rojstni dan. Razveselimo jih s pet- jem, recitiranjem in tudi s skrom- nimi darili. Slavljenci nas zavzeto poslušajo in se nam zahvalijo s koščkom torte. Ker vidimo v nji- hovih očeh veliko veselja, jih bomo še večkrat obiskali. Aljaž Šegula, 3. a, OŠ Ljudski vrt. Ptuj TRGATEV DANES Današnja trgatev se precej razli- kuje od trgatve nekoč. Jedača in pijača sta še vedno dobri. Brači so veseli, po trgatvi tudi kakšno za- pojejo, tu in tam še zaplešejo ob zvokih harmonike. Spremenila se je le oprema in mehanizacija. Brači berejo namesto v vedra v gajbe, ki jih s traktorji naložijo in odpeljejo v prešo ali k prikolici. Grozdje vsipljejo v električne mli- ne, da zdrobijo jagode in včasih odstranijo tudi peclje. Takšno grozdje presipljejo v hidrovlične stiskalnice, ki že pri enem stisku grozdje iztisnejo do konca. Tako je delo opravljeno hitro in kvali- tetno. Lesene sode, v katerih so poprej shranjevali mošt, da se spremeni v vino, so sedaj v večini zamenjale cisterne, ki porabijo manj prostora in so lažje za čiščenje. Tamara Kerenčič, 5. b, OŠ Miklavž pri Ormožu BILI SMO PRI RAJHOVIH v petek smo imeli poseben dan. Povabljeni smo bili k sošolcu Franciju. Njegov oče je zakuril na dvorišču. Mi smo narezali kostan- je in jih dali peč. Oče je zaigral na harmoniko, mi smo peli in plesali. Vsi smo smrdeli po dimu. Jedli smo kostanje in pili sok. Ko je bila ura enajst, smo pohiteli v šolo na kosilo. Jani Veselko, OŠ Stanka Vraza, Ormož MORSKI UTRINKI Po obilni večerji smo v hotelski sobi premišljevali, kako bi preživeli prijeten večer. Lepo ure- jeni smo se šli sprehajat po mestu in gledat izložbe. Prijeten topel morski veter nam je mršil lase in ohlajal zagorela te- lesa. Povsod je igrala nežna glas- ba. Vabile so slaščičarne, pizzerije in kavarne. Pot nas je pripeljala do pomola, kjer je bil postavljen velik rdeč šotor. Dišalo je po pečenih ribah. Za popestritev je poskrbela živa glasba. Oder je bil v obliki odprte školjke. Na njem je pisalo: "Z vami je duo Štajer". Takoj smo ugotovili, da je ansam- bel iz Maribora, zato smo poiskali primerno mizo. Oči je mamico povabil na plesišče. S sestro Bar- baro sva pili sok, poslušali šumen- je valov in občudovali jadrnice, privezane ob pomolu. Oblečeno sem imela dolgo modro ozko oble- ko, v laseh pa polno drobnih okra- snih sponkic v obliki metuljčkov. Kot strela z jasnega sta se nama približala dva fanta. Brez vprašanja je prvi prijel Barbaro za roko in že sta se znašla na ple- sišču. Tudi mene je drugi povabil na ples. Seveda sem se branila in si izmišljala razne izgovore: "Ne znam plesati, ne smem zapustiti mize, ne tečnari, ne bom popusti- la!" Radoveden je bil, koliko je stara moja prijateljica. "To je moja sestra, ki že obiskuje fakulteto," sem že nekoliko jezna odvrnila. Ko pa je izvedel, da jaz štejem ko- maj dvanajst let, se je obrnil in odšel. Bila sem vesela, da sem ga poteg- nila za nos. Po končanem plesu so se vrnili oči, mami in Barbi. Na račun mojega pripovedovanja smo se še dolgo v noč smejali. Alaja Topolovec, 6. a, OS Cirkovce VSAKA BABICA JE PRAVA BABICA Res je. Vsaka babica je prava, ne glede na to, kakšna je. Tudi moja je "ta prava", a jaz ji rečem kar "mama". "Naša mama", kot ji pravimo njene vnukinje, je prava super ba- bica. Je dobra kuharica in nas ved- no razveseljuje s svojimi mojstro- vinami. Le kako se mi ne bi poce- dile sline ob misli na njene gibanice, sirove zavitke, žgance in sirove štruklje. Saj te jedi niso nič posebnega, vendar jih znajo naša mama pripraviti na poseben, res poseben način, kot ve ona in nihče drug. Čeprav imajo veliko dela na kmetiji, si vedno vzamejo čas, da mi pripovedujejo zgodbe iz svojega otroštva. Včasih so žalost- ne, včasih nerodne, vendar jim vedno znova rada prisluhnem. Rada jim pomagam pri delu na kmetiji, saj vem, da kljub pomoči ne zmorejo vsega. Kljub svojim letom pa se po naše rečeno "držijo dobro". To pa ne pomeni, da ni- majo težav. Nasprotno. Imajo jih. Veliko. Vendar jih s smehom in upanjem vedno premagajo. So ženska, za katero bi lahko rekli, da je okusila že vse. Kljub svoje- mu nagubanemu obrazu nekje v duši ostaja še vedno mlada. To je samo nekaj o naši mami- Lahko bi pisala še več in več, ven- dar mislim, da je dovolj, če vseio povem, da je "Benčonarva Treza" iz Apač najboljša babica v tem šir- nem vesolju. Katja Svenšek, 7. b, OŠ Videm LUJZEK Dober den vsaki den! Sedim pri topli peči in tuhtam, kaj vam naj gnes povem. Aha, malo počakajte, glih mj skoz okno vi- dim, ke sosidJuTja gre prati naši koči. Malo se mi zdi sumliv, saj nekaj pod šurcam skrivle. Ne ven, če neje kaj vinskega in svinjskega vmes. Ker je gnes Martinova nedela, to niti ne bi nič čudnega bilo, še posebno v takem cajti, ko sta moja Mica in jegova ta bojša polovica pri sveti meši... Tak kak sen vam reka. Juža je resen prisveta s pijačo in jedačo v obliki tiste ta dobre domače klobase. Glih zaj mi je reka, da če neman kaj boj pametnega za delati, lehko malo požvečema in srknema. Rečen vam, pijača in jedača za plus deset. Naroča mi je, da vas naj vse čitake Tednika lepo padavim tudi v jegovem imeni. To sma naredla, zaj pa malo počakajte, da se mija da kunca akrepčama, saj v malem flaškončeki že skoro podno gle- dama, pa tudi nama se svetijo gledike, kak da bi naji stekla li- sica vjela. Na zdravje, še enega, pa nič več! Joj, kak je hitro mina cajt. Mica in Juiava polovica glih zaj od meše pa dvoriši marširata kak prava oficira. Nič dobrega se nama z Jutam ne obeta. Pa ne bate vervali, kak se je vse mirol- jubna začelo in tudi hejalo. Mica mi je naročila: "Lujs, te pa ne bi še ti v klet stopa, jaz bom pa v tunko segnola in bomo vsi flcuper malo pajuzjiali!" Seveda neje vedla, da sma mija z Jutam te vredik trinkala in klobaso po- pacala ... Zaj smo glih tak dobre vole, ke si bomo še eno zapeli. Najbrt tisto, ki paše k Martini: "Mi, Slovenci, vinca ne proda- mo, ker ga sami dobro piti zna- mo!" Fcaj pa še tista: "Naj bo mujcek, pujcek, picek ali pesek, samo, da je mesek..." Pa smo na kunci. Zaj te tudi moja Mica in Jutova polovica veselo vun zgledata. Glavno je, ke smo dobre vale in se imamo radi. Tudi vas ma rad vaš LUJZEK ifEDNIK - Četrtek, 11. november 1999 ŠPORT 2S. ŠPORTNE NOVICE ^TRELSTVO • lil, državna liga VI- krogu III. državne lige v i streljanju z zračno pištolo je ekipa gp Juršinci gostovala pri SD ICOAL iz Lendave in izgubila s 11550:1488. Najboljši posameznik dvoboja je bil Janko Berlak s 532 lu-ogi, Zlatko Kostanjevec je dose- gel 491 kr., mladinka Staška Ben- Ico pa 465 kr.. V naslednjem krogu se bosta v Lendavi v lokalnem derbiju pomerili SD Juršinci in ^SD Petoviaavto iz Ptuja. P.D. STRELSTVO • {Tretja državna liga v Tiunišču pri Miuski Soboti je bil prvi krog tretje državne lige v streljanju z zračno pištolo. Ekip- no je zmagala ekipa Tišine. Naj- bolje uvrščena ekipa Ptuja je Poe- toviaavto v sestavi Simon Simo- nič, Boštjan Simonič in Kristjan Koroša - s 1539 krogi so bili tretji. Jiuiinci so bili šesti, Dornava sed- ma in Kidričevo osmo. Posamez- no je Jurček Lamot iz Kidričeve- ga bil drugi s 541 krogi, Boštjan Simonič četrti s 540 krogi, Simon Simonič šesti s 533 krogi, Janko Berlak iz Jiuršincev sedmi s 532 krogi. Najboljši mladinec je bil Jernej Peteršič, SD Dornava, s 501 krogom. SI STRELSTVO • I. kontrolno tekmovanje v soboto in nedeljo bo v Ljubljani prvo kontrolno tekmo- vanje najboljših slovenskih strel- cev. V streljanju z zračno pištolo se bodo pomerili tudi ptujski strelci - mlajši mladinec Simon Fras, mladinec Matija Potočnik in član Franc Bedrač iz strelskega kluba Ptuj ter Boštjan Simonič iz SD Petoviaavto. Nastopili bodo tudi strelci Kidričevega, Ptuja, Dornave in Jiu^incev. SI PLAVANJE • Vabilo bodočim vaditeljem plavanja v soboto, 20. novembra, bo Pla- valni klub Terme Ptuj skupaj z mag. Dorko Šajber-Pincolič s fa- kultete za šport v Ljubljani orga- niziral tečaj za vaditelje plavanja. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. številki 745-371. Franjo Rozman NOGOMET 2.UGA Rezultati 14. kroga: Aluminij - Nafta 5:2, Črenšovci - Drava 2:0, Šentjur - Zagorje 1:6, Avtoplus Korte - Montavar Rogoza 0:1, Jadran Šepič - Ivančna Gorica 0:0, Živila Triglav - Esotech Šmartno 2:3, Elan - Tabor Sežana 1:3, Železničar - Koper 1:2. 1. TABOR SEŽANA 14 12 1 1 35:5 37 2. KOPER 14 10 3 1 40:10 33 3. ESOTECH ŠMARTNO 14 9 2 3 32:21 29 4. ŽELEZNIČAR 14 8 3 3 22:9 27 5. ALUMINIJ 14 8 2 4 29:12 26 6. ELAN 14 8 1 5 26:20 25 7. ZAGORJE 14 7 3 4 25:16 24 8. MONTAVAR ROGOZA 14 5 4 5 14:17 19 9. ŽIVILA TRIGLAV 14 6 O 8 18:20 18 10. IVANČNA GORICA 14 4 2 8 18:27 14 11. JADRAN ŠEPIČ 14 3 5 6 13:22 14 12. ŠENTJUR 14 3 4 7 10:26 13 13. DRAVA 14 2 5 7 14:20 11 14.NAFA 14 2 4 8 11:37 10 15. ČRENŠOVCI 14 2 4 8 11:37 10 16. AVTOPLUS KORTE 14 O 3 11 4:35 3 Pari naslednjega kroga: Drava - Avtoplus Korte, Koper - Aluminij, Nafta - Črenšovci, Tabor Sežana - Železničar, Esotech Šmartno - Elan, Zagorje - Živila Triglav, Ivančna Gorica - Šentjur. Montavar Rogoza - Jadran Šepič. ALUMINIJ - NAFTA 5:2 /1:1/ STRELCI: 1:0 Pucko /9/, 1:1 Gerenčer /31/, 1:2 Horvath /55/, 2:2 Emeršič /63/, 3:2 Emeršič /64/, 4:2 Kancler /67/, 5:2 Emeršič /77/ ALUMINIJ: Šeremet, Franci /Gorše/, Koren, Žolek, Vršič /Verhovc/, Perkovič, Kolar, Emeršič, Pucko, Z. Bezjak /Vidovič/ Nafta je bila vedno neugoden tekmec za Kidričane in tako je bilo tudi tokrat, čeprav začetek srečanja tega ni napovedoval. Že v 9. minuti so domači poved- li. V 31. minuti je prišla kazen za slabšo igro domačih v sredini igrišča. Gostje so imeli krajši čas pobudo in bili uspešni, saj je Gerenčer dosegel mojstrski zade- tek z razdalje okrog 25 metrov. V drugem polčasu je v 55. minuti stadion v Ki- dričevem onemel, saj so gostje presenetili domačo obrambo in povedli. Toda potem je na sceno stopil Milan Emeršič in v dveh minutah dosegel dva zadet- ka ter preobrnil rezultat v prid Aluminija. Kancler in ponovno Emeršič sta samo potrdila zasluženo zma- go Kidričanov. Nafta je bila samo na trenutke dorasel tekmec. Enostavno preveč napak so naredili v obrambi, da ne bi ostali nekaznovani. ČRENŠOVCI' DRAVA 2:0 /l.-O/ STREj-CA : 1:0 Gruškovnjak /13/, 2:0 Krapec /54/ DRAVA: D. Golob, S. Golob, Meznarič, Lenart, Klinger, B. Emeršič, M. Emeršič, Toplak /Krajnc/, Fridauer /Strgar/, Korez, Štebih /Habjanič/. Nogometašem Drave ne gre in ne gre. Po osvojeni točki v minulem krogu so dokaj optimistično krenili na pot v Črenšovce v pričakovanju točke. Zaigrali so dobro, vendar niso imeli sreče. Zamudili so številne priložnosti, njihovi napadalci pa so bili nespretni. Na- sprotno pa so domači iz redkih napadov in priložnosti dvakrat zadeli v polno in se veselili druge zmage v prvenstvu. V naslednjem krogu bodo nogometaši ptujske Drave gostili ekipo Avtoplus Korte. 3. U6A - SEVER Rezultati 13. kroga: Gerečja vas - Hajdina 1:0, Pa- loma - Bistrica 1:0, Fužinar - TIM Laško 4:2, Pobrežje - Krško 1:5, Dravinja - Starše 1:1, Mons CIaudius - Zreče 2:3, Usnjar - Kovinar 0:0. 1.PAL0MA 13 9 2 2 29:19 29 2. DRAVINJA 13 8 4 1 25:9 28 3. ZREČE 13 8 3 2 26:15 27 4. GEREČJA VAS 13 8 O 5 21:18 24 5. FUŽINAR 13 7 2 4 24:24 23 6. TIM LAŠKO 13 6 3 4 37:25 21 7. HAJDINA 13 5 3 5 16:22 18 8. STARŠE 13 4 3 6 22:20 15 9. USNJAR 13 3 6 4 20:19 15 10. KOVINAR 13 4 3 6 13:12 15 11. KRŠKO 13 3 4 6 22:20 13 12. BISTRICA 13 3 3 7 15:27 12 13.M0NSCLAUDIUS 13 2 4 7 14:25 10 14. POBREŽJE 13 O 2 11 16:45 2 GEREČJA VJiS - HAJDINA 1:0 (0:0) Strelec: B. Kmetec v 71. minuti. GEREČJA VAS: Lampret, Kajsersberger (Pa- veo), Vidovič, Habjanič, Zajšek, Ciglar, Kmetec, Bezjak, Kaučevič, Perko in Verlak. V športnem parku v Gerečji vasi je bil v zadnjem krogu jesenskega dela tekmovanja derbi dveh starih znancev, ki sta v prvem delu prikazala dopadljivo igro med obema kazenskima prostoroma, le redki pa so bili streli na vrata, saj si ekipi nista ustvarili priložnosti za zadetek. V nadaljevanju smo videli podobno igro vse do takrat, ko so domačini prišli v vodstvo po le- pem zadetku z glavo B. Kmetca. Gostitelji so se nato razživeli, toda obramba gostov je vzdržala. -anc MNZmUJ -1. RJkZRED Rezultati 11. kroga: Polskava - Slovenja vas 1:3, Boč - Eltehšop R. 1:1, Videm - Ormož 0:4, Prager- sko - StojncI 3:6, Markovci - Središče 4:3, Dornava - Gorišnica 2:3. 1. STOJNCI 11 10 O 1 55:14 30 2. DORNAVA 11 6 3 2 29:14 21 3. BOČ 11 5 5 1 22:13 20 4. ORMOŽ 11 4 4 3 29:18 16 5.SREDIŠČE-1 11 5 2 3 24:20 16 6. VIDEM 11 4 3 4 18:20 15 7. ELTEHŠOP R. 11 3 5 3 30:32 14 8. MARKOVCI 11 4 2 5 22:31 14 9.PRAGERSK0 11 3 3 5 21:30 12 10. GORIŠNICA 11 3 3 5 23:25 12 11. SLOVENJA VAS-1 11 2 2 7 12:20 7 12. POLSKAVA 11 1 O 10 8:56 3 Razpored tekem 12. kroga - 1. spomladanski krog: Slovenja vas - Ormož, Videm - Eltehšop Rogoz- nica, Boč - Gorišnica, Dornava - Središče, Markovci - Stojnci, Pragersko - Polskava MNZPTUJ - II. RAZRED Rezultati 11. kroga: Grajena - Lovrenc 2:0, Haj- doše - Apače 2:0, Skorba - Zavrč 5:2, Bukovci - Tržeč 1:2, Podvinci - Leskovec 5:1. 1. SKORBA 10 8 2 O 43:12 26 2. TRŽEČ 10 7 2 1 21:9 23 3. LOVRENC 10 5 1 4 16:19 16 4. HAJDOŠE 10 4 3 3 23:16 15 5. GRAJENA 10 4 3 3 26:26 15 6. APAČE 10 4 2 4 20:28 14 7. BUKOVCI 10 3 4 3 19:22 13 8. ZAVRČ 10 3 2 5 16:21 11 9. PODLEHNIK 10 3 2 5 17:22 11 10. PODVINCI-1 10 2 1 7 14:23 6 11. PAGO LESKOVEC 10 O 2 8 17:34 2 Razpored tekem 12. kroga - spomladanski krog: Pago Leskovec prost, Podvinci - Tržeč, Bukovci - Apače, Hajdoše - Lovrenc, Grajena - Zavrč, Skorba - Podlehnik. MJkU NOGOMET - 2. LIGA VZHOD Rezultati 6. kroga: Križevci - Marco Polo 4:2, Slo- venske gorice - Draža vas 9:5, Mak Gola - Valšped 10:5, Oplotnica - Dobovec 6:11, Vitomarci Petlja - Pušenci 14:5. 1.MAKC0LA 5 4 1 0 38:25 13 2. MIZARSTVO ŠIROVNIK 5 3 1 1 38:18 10 3. SLOVENSKE GORICE 5 3 1 1 26:17 10 4. KRIŽEVCI 5 3 11 16:12 10 5. DOBOVEC 6 2 2 2 30:25 8 6. DRAŽA VAS 4 2 11 17:17 7 7. VALŠPED 5 2 1 2 21:21 7 8. PUŠENCI 6 2 1 3 25:39 7 9. VITOMARCI PETUA 6 2 1 3 33:41 7 10. OPLOTNICA 5 0 2 3 17:25 2 11. MARCO POLO 6 0 0 6 17:38 O -ek ROKOMET / 1. B SRL MOŠKI Velika ilecTef/a - Dol TKI Hrasintk 29s21 (13:15} ' Velika Nedelja: Kovačec, JBelšak 1, R. Mesarec, Trofenik, iGregorič, Potočnjak 1, Bezjak 9, jPlaninc 7, Kokol, Poje 7, A. Me- ^sarec 2, Okreša, Kumer, Belec Rokometaši Velike Nedelje so do druge zmage, prve domače, prišli v zadnjem delu tekme, ki jo j je v športni dvorani v Veliki Ne- delji spremljalo 300 gledalcev. Gostje iz Hrastnika so bolje začeli in tudi nadaljevali ter bili do 40. minute v stalnem vodstvu, jtudi s štirimi zadetki prednosti. Domača obramba je težko ustavl- jala kombinatorno igro gostov, v napadu pa ni in ni steklo. Tako je bilo vse do omenjene minute, ko je bilo še 19:16 za goste. Nekaj sprememb v obrambi domačih in manjših poškodb pri gostih je pri- neslo preobrat. Gostom se je v na- padu popolnoma ustavilo, njihove idealne priložnosti pa je ustavil vratar Belec, tudi dve sedemme- trovki. 16 sušnih minut gostov so ^domači s pridom izkoristili in z delnim izidom 11:0 odločili tek- mo. Pričakovati je, da je močna domača ekipa prišla v serijo zmag in se bo v kratkem priključila eki- pam, ki se borijo za vrh. I.k. 2. SRL - VZHOD • Maribor - MRK Ptuj 20:31 /10:16/ Rokometaši MRK Ptuj so gosto- vali v Mariboru in dosegli novo visoko zmago. Ptujčani so si v prvem polčasu priigrali šest zadet- kov prednosti, kar je bilo dovolj za mirno igro v nadaljevanju, ob koncu pa je razlika do konca srečanja narastla na enajst zadet- kov prednosti. V naslednjem kro- gu se bodo rokometaši Ptuja v športni dvorani Center pomerili z drugo ekipo Ormoža. -ek 1. B SRL - ŽENSKE • Polje - ŽRK Ptuj 30:26 /16:10/ ŽRK PTUJ: Vidovičeva, A. Potočnik, Šijančeva 6, Pučkova 1, Bezjakova, Majeričeva 6, Mi- količeva. Petkova 6, Maračičeva 2, N. Potočnik, Cemetova 5, Zampova 2, Kelenčeva. Ptujske rokometašice so v Ljubljani z domačo ekipo Polja doživele poraz. V prvem polčasu sta ekipi posvečali premalo pozor- nosti igri v obrambi. Rezultat je bil skorajda do konca prvega polčasa izenačen, nato pa se je igralkam Ptuja ustavilo in domačinke so prišle do prednosti šestih zadetkov. Drugi polčas je bil enakovred- nejši, vendar gostjam kljub borbe- ni igri ni uspelo narediti preobra- ta. V zaključku srečanja pa so igralke Ruja uspele rezultat neko- liko zmanjšati. Danilo Klajnšek MARSEL PTUJ: Terbučeva, ;Mohorkova, Blažičeva, Pustos- ilemškova, Krebsova, Seronova, Frumnova, Vindiševa. Odbojkarice Marsela so doživele [tretji zaporedni poraz. Tokrat so pile od njih boljše igralke iz Lju- tomera in so po 48 minutah zma- ales3:0. Igra Ptujčank v tem prvenstvu je daleč od želenega in precej pod pričakovanji. Rezultati nizov: 25:19, 25:20,- 25:15. 1. A DOL MOŠKI • Astec Triglav - Granit 1:3 GRANIT: Zorenč, Kavnik, M. Bračko, Pušnik, Kotar, Z. Bračko, Raj h, Jurak, Lampret, Pivko, Pipenbaher, Jesenko. Odboj kar j i bistriškega Granita so v Kranju dosegli pomembno zmago proti domačemu Triglavu. Vse srečanje so bili boljši. Po odlični igri v prvem nizu so neko- liko popustili v drugem in dobili so ga domačini. To pa je bild tudi vse, kar so uspeli domači odboj- karji iztržiti. Rezultati nizov: 17:25, 25:20, 18:25,21:25. -ek ŠAHOVSKE NOVia • Hitropotezno prvenstvo Ptuja v nadaljevanju tekmovanja za hitropotezno prvenstvo Ptuja sta bila odigrana dva tiunirja. Za oktober je zmagal mojster Gregor Podkrižnik z 8,5 točke pred Viktorjem Napastom s 6,5, Robertom Roškarjem s 6 in Robertom Mihaličem s 5,5 točke. Na rednem mesečnem hitropoteznem tiunirju za november je ponovno zmagal Gregor Podkrižnik, sicer član "Piramide" Maribor, z 9,5 točke pred Ro- bertom Roškarjem s 7,5 in veterani Jožetom Čičem in Jankom Bohakom s 7 točkami in Viktorjem Pernatom s 5,5 točke. Po desetih ttunirjih je v vodstvu Roben Roškar s 146 točkami (9 tiunirjev) pred Gr^orjem Pod- križnikom s 116 točkami (6 tiurnirjev) in Jožetom Cičem z 79 točkami (9 ttunirjev). • Pokalno prvenstvo Slovenije Moštvo Šahovskega društva Ptuj je na polfmalni ^kmi za državno pokalno prvenstvo gostovalo v ^škem^in izgubilo z domačim "Tri^avom". Re- ztiltati: Sermek - Polajžer 1:0, Pavasovič - Knun- pačnik 1:0, Meštrovič - Roškar 1:0, Šitnik - Bohak remi. • Državna liga Na moštvenem prvenstvu Slovenije - državna liga bo domače moštvo nastopilo v najmočnejši postavi. Moštvo Šahovske^ društva Ptuj je poleg ZŠK "Piramida" Maribor, ŠK "Triglav" Krško in Ljubljanskega šahovskega kluba resen kandidat za osvojitev najvišjega državnega naslova. ŠD Ptuj bo na državni ligi nastopilo s postavo: Beljavski, Mi- halčišin, Petrosjan, Polajžer, Knunpačnik, Brglez, Roškar in Bohak. • 3. slovenska liga - vzhod v vzhodni skupini tretje slovenske šahovske lige uspešno nastopa kombinirano drugo moštvo domačega društva. Ptujski šahisti so v prvem kro- gu premagali ŠK "Paloma" iz Sladkega Vrha s 3,5:2,5 nato moštvo ŠK Fram s 4,5:1,5 ter igrali nodločeno 3:3 s ŠK Konjice. Za Šahovsko društvo Ptuj so v treh partijah dosegli Anita Ličina 2, Mar- tin Majcenovič 2,5 Viktor Napast 3, Branko Orešek 1,5, Helena Rižnar 1,5 in Karel Zajdela 0,5 točke. Janko Bohak NAMIZNI TENIS II. SNL ŽENSKE • Petovia - Edigs-Mengeš 6:0 I. SNTL MOŠKI • Petovio - ETAPreserje 1:6 Domačini se niso mogli upirati razpoloženim gostom, ki so pre- pričljivo osvojili vse igre z 2:0, le Piljaku je uspelo premagati Legiša z 2:1. Za domače so nasto- pili: Piljak, Janžekovič, Držič, Ovčar, za goste pa: Leguša, Kas- telic, Petrovčič in Pan Wei. Tekma prve ženske ekipe proti ekipi Kajuh Slovan iz Ljubljane je preložena in bo v četrtek ob 17.00 uri v Mladiki. M. Zupane Pajek in lisiie naredili red Kljub nekaterim zapletom in pritožbam posameznikov so leto dni po uvedbi gospodarske javne službe za urejanje parkirišč in odvoz nepravilno parkiranih vozil v mestni občini Ptuj po besedah župana Miroslava Lucija zadovoljni, tako z ureditvi- jo prometa kot s koncesionaijem, ki to dejavnost opravlja - Komunalnim podjetjem Ptuj. Po začetnem nezaupanju deluje sistem urejanja prometa vedno bolje, parkiranje vozil na orga- niziranih parkiriščih je v porastu, v modri coni je za parkiranje vedno dovolj prostora, vozniki pa vedno bolj upoštevajo prometno ureditev, tako da je vse manj pri- silnih ukrepov odvoza in ukleščanja nepravilno parkiranih vozil. Na zahtevo stanovalcev v peš coni so v letu dni izdali 219 na- lepk, za dostavljalce so jih izdali 189, za intervencijske službe pa 88. Kontrolo prometa nadzoruje mestna redarska služba, ki jo ses- tavljajo trije redarji, komunalni nadzornik in komunalni inšpek- tor. Ta sicer nosi mestne redarske uniforme, leta 2000 pa naj bi dobi- li enotne uniforme za redarsko službo po vsej Sloveniji. Za upravljanje z mestnimi pro- metnimi površinami in odvoz vo- zil je pri Komunalnem podjetju Ptuj zaposlenih 11 delavcev oziro- ma uslužbencev. Kot je povedal direktor Komunalnega podjetja Jože Cvetko, je vrednost investi- cije naprav in objektov za ureditev mirujočega prometa ter odvoz nepravilno parkiranih vozil 48,5 milijonov. Od začetka izvajanja službe do konca oktobra letos so s pajkom odpeljali 676 nepravilno parkiranih vozil, od 6. aprila letos pa so namestili 960 naprav za blo- kado napačno parkiranih vozil. Skupni bruto prihodek na nadzo- rovanih parkirnih površinah v mestu znaša od 1. novembra lani do 31. oktobra letos 57,1 milijona, od tega od parkirišč 45,1 milijona, od odvoza vozil in nameščanja li- sic pa dobrih 12 milijonov. Mestna občina Ptuj je tako na podlagi koncesijske pogodbe od 1. novembra lani do 31. oktobra le- tos deležna 7,1 milijon prihodka. To seveda ni mačji kašelj, vendar je manj, kot so pričakovali. Prometne tokove v Komunali redno spremljajo, namesto predvidenih 8 so v mestu postavili 10 avtomatov, v katerih lahko plačate parkirnino in dvignete lis- tek s časom parkiranja. Od začet- nih 200 sit so parkirnino znižali na 100 sit, žal pa se dogaja, da še posebej ob dežju avtomati denar zaradi vlažnosti zavračajo. V takih primerih priporočajo, da po- kličete dežurnega v modri coni (mobitel 041 779 031). Po besedah predstojnika skup- ne občinske uprave Staneta Na- pasta peš cone še niso uvedli v drugem delu mesta na območju VošnJakove in Jadranske ulice ter Vrazovega trga, ker še vedno niso našli skupnega jezika z lastniki lo- kalov in nekaterimi stanovalci. Si- cer pa smo v zadnjih nekaj letih v Ptuju na novo pridobili okoli 1000 parkirnih mest, potrebno pa bo zgraditi še parkirišča ob Potrčevi cesti in povečati tisto ob zdravstvenem domu. Tako bi na pridobili skupaj še okoli 400 par- kirnih mest. Poseben problem pa je pomanjkanje parkirnih prosto- rov za stanovalce blokov v novem naselju, vendar lastniki stanovanj, v glavnem so to stanovalci sami, zaenkrat še niso dali nobene po- bude za skupno ureditev tega problema. Vsekakor mesta občina ne bo ostala križem rok, saj je pripravljena pomagati pri iskanju ustreznih rešitev, financiranje morebitne izgradnje novih parki- rišč v spalnem naselju pa je, kot pravijo, stvar lastnikov stanovanj. NL Ozmec Od 6. aprila do 31. oktobra letos so na napačno parkirana vozila v Ptuju namestili 960 naprav za blokado vozila. Foto: M. Ozmec Napoveil vremena za Slovenijo Danes ho v notranjosti države pre- težno oblačno in večinoma suho, na Primorskem delno jasno z zmerno oblačnostjo. Najnižje jutranje tem- perature bodo od -1 do 3, ob morju do 5, najvišje dnevne pa od 3 do 8, na Primorskem okoli 10 stopinj C. Oheti V petek in soboto bo subo vreme. Ponekod v nižinab v notranjosti Slovenije se bo večji del dneva zadrževala nizka oblačnost, drugod bodel no jasno. V soboto popoldne se bo v zabodnib krajib pooblačilo. PTUJ • Mladinski oddelek ptujske knjižnice vabi danes, 11. novembra, ob 17.uri v pravljično sobo (Mali grad, Prešernova 33) na uvodno Pravljično uro z jogo. Otroci naj imajo copate in lahka športna oblačila. Pravljične ure z jogo so namenjene otrokom od pe- tega do osmega leta, skupina pa je omejena na petnajst ude- ležencev. PTUJ • V Gledališču Ruj bodo jutri, 12. novembra, ob 9.30 po- novili predstavo za otroke Ana in kralj, ki je padel iz pravljice. LENART • V galeriji Krajnc bodo jutri, v petek, 12. novem- bra, ob 18. uri odprli razstavo Male retrospektive oljnih slik Branka Pungartnika, člana li- kovne sekcije KUD Angela Besednjaka iz Maribora. PTUJ • Slovensko stalno gle- dališče iz Trsta gostuje v sobo- to v Gledališču Ruj s predsta- vo Vsi moji sinovi v režiji Zvone- ta Šedlbauerja. Predstava bo ob 19.30. PTUJ • V ponedeljek, 15. no- vembra, ob 8.50 in 10.30 bo v gledališču ponovitev predstave Fant v avtobusu v režiji Sama M. Strelca. PTUJ • V ptujski Galeriji Drava je od 8. do 26. novembra na ogled razstava Monotipije. Ga- lerija je odprta vsak delavnik razen srede od 16. do 18. ure. Po predhodnem dogovoru je možen ogled tudi v dopol- danskem času. PTUJ • V razstavišču Merca- torjeve blagovnice so 3. no- vembra odprli razstavo del sli- karke Rozine Šebetič. Na og- led so najnovejše stvaritve v olju. SLOVENSKA BISTRICA • 19. novembra ob 19. uri bo v viteški dvorani bistriškega gra- du koncert vokalne skupine Freya iz Šmarja pri Jelšah. ŠTATENBERG • Do 14. no- vembra si v viteški dvorani dvorca lahko ogledate razstavo bistriške likovne kolonije Šta- tenberg - 99. ORMOŽ • V avli občine Ormož je na ogled razstava Pokra- jinskega muzeja Ruj Obrti prazgodovinskega Ormoža. Razstava bo na ogled do 20. novembra. SLOVENSKA BISTRICA • V bistriškem gradu vas vabi stal- na razstava sodobne keramike iz podarjene zbirke slovenske pisateljice, pesnice in kera- mičarke Ifigenije Simonovič, ki živi in dela v Londonu. Zbirko je v letu 1999 podarila Zavodu za kulturo v Slovenski Bistrici. SLOVENSKA BISTRICA • Od 5. novembra do 16. decembra je v obnovljeni likovni galeriji v gradu Slovenska Bistrica na ogled prve pregledna razstava Društva keramikov in lončarjev Slovenije. KINO PTUJ • Ta teden je na sporedu Deset razlogov, zakaj te sovražim, prihodnji pa Divji Divji zahod; predstave so ob 18. in 20. uri. KOLESAR UMRL NA KRAiU NESREČE Po lokalni cesti od Janežovcev proti Destrniku se je v soboto, 6. novembra, okoli 8. ure peljal s ko- lesom 63-letni F.K. iz Doliča, občina Destrnik. Med vožnjo sko- zi naselje Janežovski Vrh je pri hiši št. 41 zapeljal preveč na rob ceste, zadel v betonski robnik, od tam pa ga je zaneslo po strmini navzdol, izgubil je oblast nad krmilom kolesa, padel je in se tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. TRČENJE V STOJEČA AVTOMOBILA Po avtocesti proti Mariboru je v soboto, 6. novembra, ob 10.30 vozila osebni avto 33-letna M.B. iz Kidričevega in pred križiščem z regionalno cesto ob semaforju z rdečo lučjo ustavila. Prav tako je ustavil svoj avto 26-letni A.M., ki je vozil za njo. To pa je spregledal voznik osebnega avtomobila, 24- letni B.S. iz Kranja, in silovito trčil v avto A.M., da je njegov avto od- bilo še v avto voznice iz Kidričeve- ga, ki je bila pri tem lažje ranjena, prav tako tudi njena sopotnica D.B. in U.B. Lažje ranjen je bil voznik B.S., ki je zakrivil nesrečo, hudo ranjen pa je bil voznik A.M. iz Šmarja pri Jelšah. V AVTO PRED SABO V soboto, 6. novembra, nekaj po polnoči je 35-letni M.G. iz oko- lice Maribora vozil osebni avto po regionalni cesti od Zgornje Pols- kave proti Framu. Pred križiščem z lokalno cesto za naselje Buko- vec je trčil v osebni avto, ki ga je vozila 23-letna N.K., ki se je zaradi zavijanja v levo pred križiščem us- tavila. Avto voznice je odbilo na- prej, vendar voznica ni bila poškodovana. Avtomobil M.G. je ob trčenju odbilo v levo in je obs- tal v obcestnem jarku, voznik pa je bil pri tem hudo ranjen. VLOM V PTUJU IN CIRKOVCAH V noči na soboto, 6. novembra, je neznanec vlomil v prostore podjetja M&M v Prešernovi ulici v Ruju. Vlomilec, verjetno s pomočniki, je odnesel večje števi- lo žičnih in brezžičnih telefonskih aparatov. S tem je bilo podjetje oškodovano za 650.000 tolarjev. V isti noči je bilo vlomljeno tudi v gostinske in skladiščne prostore gostilne Korže v Cirkovcah. Poleg nekaj menjalnega drobiža je vlo- milec odnesel še precej cigaret, kave in sladkarij. Po oceni je lastnik oškodovan za okoli 400.000 tolarjev. FF RODILE SO ■ ČESTITA MO: Suzana Trop, Hum 8'- Ormož - deklico; Tatjar. Kuhar, Podvinci 119/b, Pti. Spelo; Ida Čeh, Levanj. ^ a- Dcsirnik - deklic^ Kl.ivdiia Pahič, Studenii \1, Poljčane - Luka; Simon i 1'olanec, Arbajterjeva 8, Ptui - Lauro; Darja Veršič, Tržeč 19, Videm - dečka; Brigiia Kristovič, Zabovci 29, Mai kovci - deklico; Majda Štam par, Cvetkovci 82, Podgorci - Polonco; Andreja Berton- cclj, Gregorčičev dr. 1, Ptuj - dečka; Lidija Majcen Poljska c. 27, Ptuj - deklici* Ivanka Kokol, Paradiž 43/a, Cirkulane - Tilna; Slavica Barukčič, Pristovica 2/h, Rogaška Slatina - Saro; Ani- ca Podgoršek, Placarovci 143, Gorišnica - Klemna; Jožica Mere, Velika Varnica 44, Zg. Leskovec - Moniko; Slavica Karo, Vintarovci 18, Destrnik - Lauro; Marinka Vinko-Lilek, Dežno 13, Podlehnik - deklico; Metka Veselko, Trg talcev 5, Sre- dišče - Aljaža; Snežana Živičnjak, Drevenik 37, Podplat - Niko; Janja Nedel- jko, Rimska pl. 22, Ptuj - dečka; Sabina Majhen, Slati- na 59, Cirkulane - dečka. POROKA - PTUJ: Jožef Pregl, Ponikva 45, in Silvija Dimič, Majšperk 51. POROKA ■ ZAVRČ: Mar jan Rus in Irma Galič, Ciril- Metodov drevored 3, Ptuj. UMRLI SO: Julijana Bezjak, rojena Hudin, Salo- vci 32,* 1922 -1 29. oktobra 1999; Ivana Horvat, rojenii Škripec, Dravska ul. 12, Src dišče ob Dravi,1906 -1 2'- oktobra 1999; Franc Kumer Pristava 8/a, 1939 - t 2^ oktobra 1999; Anton Koko. Kukava 31, * 1943 - t 31. oktobra 1999; Elizabeta Fošnarič, rojena Topolovec, Gradišče 22, t 29. oktobra 1999; Jožef Medvea, Podlože 13, ^A- 1931 - t 30. oktobra 1999; Jožef Šegula, Zabovci 19, 1914 - t 31. oktobra 1999; Ivana Feguš, rojena Župec, Cunkovci 11, 1922 -t 31. oktobra 1999; Neža Kodrič, rojena Jurko- vič. Nova vas pri Markovcih 23, ^i^ 1913 - t 1. novembra 1999; Lucija Hujski, rojena Kraetec, Repišče 18, ^ 1923 - t 1. novembra 1999; Ru- dolf Majcenovič, Muretinci 45, 1928 - t 2. novembra 1999; Ivan Jurčič, Ciril-Me- todov dr. 15, * 1929 - t 31. oktobra 1999; Nevenka Drobnjak, rojena Fajt, To- varniška c. 2, Kidričevo, 1915-t 30. oktobra 1999. KOMPOSTIRAN/£NA VRTU Kroženje snovi v naravi Človeštvo si je skozi preteklost vedno znova zastavljalo vprašanje kako prihaja do tega, da se življenje leto za letom obnavlja. Odgovor leži v zelo gospodarnem kroženju snovi v naravi. Vse kar rastline in živali potrebujejo za življenje vrnejo nazaj v ta krog. S pomočjo sončne svet-lobe lahko namreč rastline povežejo ogljikov dioksid, vodo in hranilne snovi tako, da so le te ponovno sveže in znova uporabne. Življenje v prsti in humusu V eni pesti prsti je več živih bitij kot je ljudi na prsti. Veliko je bakterij, gliv in alg, kakor tudi črvov, stonog, insektov in njihovih ličink, ki so neke vrste prebavni organizmi za odmrle rastlinske dele. Vsak od njih se je specializiral za spreminjanje določene vrste organskih odpadkov in s tem za spreminjanje prsti. Z mešanje organskih substanc z mineralnimi ter dodajanjem teh v težko prst, dobimo prst, ki je lahka in prepojena s humusnimi snovmi. Torej je humus osnova za lahko in svežo prst. Če v pozni pomladi v gozdu previdno odstra- nimo gornjo plast najdemo spodaj rahlo luknjičasto humusno vrsto črno rjave barve z značilnim vonjem. Hranljive snovi, ki so v odmrlih rastlinah, se uporabijo za hrano življenju v tleh in se v humus vrnejo v iztrebkih ter so tako ponovno na voljo rastlinam za hrano. S tem je kroženje snovi zaključeno in nadaljnji obstanek gozda je zagotovljen. Tudi mikroorganizmi in druge male živali so ogromen zaklad hranljivih snovi. Ko le ti odmrejo, nudijo drugim organizmom veliko beljakovin in ogljikovih hidratov za njihovo osnovno prehrano. V zdravih tleh je veliko vrst malih živali, gliv ter bakterij in tu nikoli ne pride do prenaselitve, vse se ponovno porabi in nič ne gre v nič. Kako nastane humus? Humus nastane z odpadanjem spreminjanjem organskih substanc (rastlinski odpadki, odmrle bakterije, glive in živali v prsti, kadavri ...) s pomočjo prehranjevanja in prebave v prsti žifečih organizmov. Kaj je humus? Humus ~ je zakladnica vode, saj denimo liter huinusii zadrži tri litre vode; ~ ima zalogo hranljivih snovi, ki so vcdm' pripravljene za hrano rastlinam; ~ tla ohranja rahla in skrbi za njihove prezračevanje; ~ zagotavlja življenjski prostor za življenje \ prsti; ~ nudi idealno okolje za rast korenin; ~ s pomočjo svoje temne barve zagotavl.l''' tudi primerno temperaturo prsti | 1 p nimate hlevskega gnoja lahko uporabite druge snovi bogate z dušikom, organski gnoj pa moramo potresti skupaj s krvno moko ali ricinusovimi sekanci ali roženimi ostružki.... Če je material presuh, ga moramo s posodo za škropljenje ali vrtno cevjo dobro navlažiti, in sicer vsako plast posebej. tišina kompostnega kupa tišina lahko znaša med 90 in 120 cm, ker pri takšni postavitvi najlažje obvladamo procese v kompostnem kupu, mu tudi lahko na vseh straneh enakomerno dodajamo odpadke, in zgornjo stran lahko prekrijemo. Pokrivanja komposta koncu mora kompostni kup dobiti še 1 do - cm debelo "kožo" iz prsti. Zato dodamo še '^^^ plast suhe pokošene trave, slame ali kopriv. Stare krompirjeve vreče, rogoznice ali naravne tepihe lahko prav tako s pridom uporabimo. Zakaj moramo prekrivati? - Zaščita pred izgubo toplote; - Preprečimo prevelik vdor vode ob deževju; - Hranilne snovi ostanejo v kompostu; - Zgornja plast ostane vlažna in tudi v njej nastaja kompost. Proces kompostiranja Proces kompostiranja se prične takoj po pripravi kompostnega kupa, ko pričnejo s svojim delom mikroorganizmi. Pri procesu kompostiranja ločimo tri faze: ~ razkrajanje ~ zorenje ~ prstenje Razkrajanje (od 1. do 2. meseca) V prvem tednu se v notranjost kupa temperatura dvigne tudi preko 60 C. Takrat pričnejo mikroorganizmi s pravo "požrtijo". Bakterije in glive, ki ljubijo vročino, pričnejo z razmnoževanjem in s stalno prebavo ter tako znižujejo sladkor, trdne snovi in beljakovine. Najraje imajo celulozo in lesne sekance, ki jih razkrojijo. Končni produkt znižanja so voda, ogljikov dioksid (CO2), amoniak (NH3) in nitrati (NO3). Tako so se organske snovi povezale v hranila in izvirne mineralne oblike. Nekateri imenujejo ta postopek tudi mineralizacija. Zorenje (od 2. do 4. meseca) V tem času se v kompostnem kupu temperatura znova spusti približno na 40 do 26°C. Naslednje skupme od milijonov 8 temveč jo pustite raztreseno ležati dva do tri dni. Pokošeno travo vedno mešajte z zdrobljenim materialom, listjem, prstjo in dodate lahko tudi nekaj kamene moke. V kompostnem kupu, ki vsebuje veliko trave, je potrebno večkrat posredovati in ga redno kontrolirati, saj lahko pride do napak pri razgradnji materiala (lahko prične gniti ali pa se preveč izsuši). V krajih z malo letnimi padavinami, moramo na vrtu naravi pri kompostiranju tudi malo pomagati. Tako vedno pazimo, da se kompostni kup nikoli preveč ne izsuši in ga po potrebi redno zalivamo. To je bilo nekaj namigov za vaš letni koledar kompostiranja. Skupinsko kompostiranje Tisti, ki lahko kompostirate, torej svoje organske kuhinjske odpadke predelate, a nimate lastnega«vrta, da bi jih uporabili, ne bodite žalostni. Veliko hiš in blokov ima nekaj /členih površin in to je skoraj vse, kar potrebujete. Stanovalke in stanovalci lahko svoje kuhinjske odpadke in ustrezen del zelenih odpadkov (trava, obrezane žive meje) kompostirajo skupaj. Kje priporočamo skupinsko kompostiranje? Predvsem pri blokih, v šolah, vrtcih in ob skupinskih vrtovih. Kako pristopimo k temu? Pri organizaciji skupnega kompostiranja je potrebno predhodno upoštevati nekaj dejstev, ki vam jih lukaj naštevamo: ^ oblikujte iniciativno skupino; ^ preverite, če obstaja svetovalna služba za takšno delo; v sosedstvu poiščite somišljenike in interesente; ^ pogovorite .se z gospodarjem bloka; ^ poiščite primerno mesto za kompostiranje; ^ svojim .sostanovalcem morate podati natančne in nazorne informacije; ^ pridobile si dovoljenje pristojnega upravitelja hiše (bloka); ^ izdelajte organizacijski načrt: od posameznih delovnih načrtov do 15 Kompost in njegova uporaba V osnovi ločimo dve vrsti kompostnih »štarterjev«; - sveži kompost in - zreli kompost Pri svežem kompostu ( 4 do 6 mesecev) najdete kompost, ki jc polkašast. Temperatura je že skoraj enaka zunanji temperaturi, organski izhodni materiali, kol sta listje in slama, so temno rjavi, drobci so lahko prepoznavni. Organski del in biološke aktivnosti so še velike. Sveži kompost pospeši v prsti postopek humusiranja in tako izboljša humusno sliko prsti. Vsebino narahlo zagrnemo in tako rastline dobijo več snovi za razvoj njihovih plodov kot je v zrelem kompostu, saj jih rastlina lahko uporabi neposredno. Organske kisline iz zorenja in prstenja lahko rastlinam tudi škodujejo, predvsem semenom ter finim in mladim sadikam.; Zato ni odveč opozorilo, da mladih in občutljivih rastlin ne sadite v sveži ] kompost in jim ga tudi ne dodajajte med rastjo. Zreli kompost (star nad 8 mesecev) dobimo takrat ko drobne živali, kot so stonoge, strige in drugi kompostni črvi, opravijo svoje delo. Organska ma- sa vse do velikih kosov lesa se spre- meni v humus in drobljivo prst. Kompost je sedaj črna, rahla, drob- Ijiva prst in diši kot gozdna tla. Preko stabilnih drobcev izgleda kot pravi kompost v vseh pogledih ( po vse- bnosti vode, zrač- nosti, prepustnosti korenin) in ima strukturo tal in je na nek način prava kašča hranljivih snovi, ki lahko pridejo v nežne koreninske laske rastlin. Preko mikroorganizmov, ki pridejo s pomočjo zrelega komposta v prst, lahko prav tako pridobimo hranljive snovi iz že odpisanih organskih in mineralnih komponent. Tako imajo rastline spet na voljo dodatne rezerve hrane. 10 Jesen i V osnovi imate dve možnosti, kaj narediti z' jesenskim listjem; lahko ga drobite - meljete' ali kompostirate. : 1. Drobljenje V jeseni ne smete očistiti vrta povsem "higijenično". Pustite pod živo mejo, grmovjem in drevesnimi krošnjami kakšno plast listja. Pokrijte ga z nekaj komposta, ki bo pomagal pri trohnenju vse do zgodnje pomladi, prav tako pa bo listje zaščitil pred jesenskim vetrom. 2. Listni kompost Različne vrste listja tudi različno trohnijo in to je pri kompostiranju dobro vedeti. Tako mešajte počasi rdeče listje hrasta, kostanja, platane, laškega oreha ali topola z listjem drugega drevja in grmičevja. Potem lahko dodate v listni kompost tudi travo zadnje košnje, ostanke zelenjave (npr. paradižnikova stebla) in rož. Potresite še nekaj starega komposta, suhljadi ali nasekanega materiala, tako da listje ni povsem stisnjeno v plast. Poškropite dobro, saj je listje lahko zelo suho. Za boljšo kakovost lahko dodate še konjski ali goveji gnoj in druge dušika proste organske materiale (glej str...) . Kot vedno morate tudi tokrat narediti kožo kompostnemu kupu iz prsti ali zrelega komposta in vse to prekriti s starimi vrečami. Tako boste dosegli, da bo trohnenje potekalo tudi pozimi. Če vam kompost pozimi ne zmrzne v celoti, ga inorate konec februarja obrniti in korigirati in če je potrebno naredite tudi preizkus vlažnosti. Do pričetka poletja boste pridelali čudoviti kompost in ga boste lahko uporabili za gnojenje zelenjadnih sadik in cvetic. Zima Medtem ko je ta najhladnejši letni čas namenjen počitku na vrtu, gre življenjski krog naprej in tudi kompostno življenje je zelo zmanjšano. Pri sveži mešanici je kompostna temperatura tudi pri zunanjih minus stopinjah enim delom komposta, ki mora biti srednje j droben ali presejan na sito 4 mm, in s tem ,• napolnimo korita. Podložimo jih s podstavki napolnjenimi z vodo, da ta ' prihaja v mešanico s spodnje strani. ; Negativni rezultati testa Če kompost še ni zrel in če je podoben vrtni prsti v lončku: ~ semena ne bodo kalila; ~ rastline pričnejo kaliti 3 ali več dni kasneje; - rast rastline je zadržana; Istočasno napolnimo tudi en lonec samo s prstjo iz vrta. Rastlinske lončke nato damo na sončno, svetlo mesto, najbolje na okensko polico. ~ nekatere rastline v lončku pričnejo rjaveti in odmrejo; ~ barva listov je rumenkasto rjavkasta; - korenine so rjave in ne bele Kompost - koliko ga nastane? Pri štiričlanski družini z okrog 500 m^ vrta je 3 do 4 m^ kompostnega materiala in iz tega nastane okrog 1 do 2 m-^ zrelega komposta. Za zelenjavo in cvetlične grede, kakor tudi sadno drevje, jagodičevje, lepotne grme in trato, najdemo dovolj gnojila kar v našem kompostnem skladišču. In sedaj.... Veliko zabave! Kompostiranje med letom - kompostni koledar Življenje okrasnega in zelenjavnega vrta ter sadovnjaka je tako kot pri vsakem, ki želi živeti z naravo, zelo odvisno od letnih časov. Tako kot rože, travnik, različne vrtnine, sadno drevje in druga drevesa ob določenem letnem času poskrbijo za svojo oskrbo, tako je ob različnih letnih časih potrebna tudi drugačna oskrba vašega kompostnega kupa. Kresa enakomerno potresite in prekrijte s prstjo (2-3 mm). Kaliti mora pričeti že po dveh do treh dneh. Po 10 dneh mora biti rastlina že močna in zelena, ter stati __navpično (željena višina je 5-6 cm). Korenine morajo biti bele._ Jari 20 cm vtaknite do 0,5 cm globoko. Kaljenje se mora pričeti že po 3-4 dneh. Po ječmen treh tednih bo rastlina stala pokonci in bo zelena._ Fižol vsadite 10 fižolnih zmc na lonček 0,5 cm globoko. Kaliti bo pričel po 5-7 ___dneh, rast bo pokončna in dobro se bo razvijal tudi koreninski sistem. 12 Kompostiranje v lastnem vrtu Prostor za kompost lahko najdete tudi na majhnem vrtu. Dovolj je že, da meri od 2 do 3 m^. Pomembno je le to, da je v zavetrju in na polsenčnem mestu, na primer med grmovnicami. Osrednji del kompostišča naj ne bo v zadnjem delu vrta, temveč nekje med gredami in hišo, da bo dostopen. Prav tako ne smejo manjkati vodni priključek in orodje. Kompostni kup ali kompostni silos Oblika komposta je predvsem vprašanje prostora. Za mali vrt, velikosti okrog 500 m^ je gotovo primeren kompostni silos. Ti so lahko narejeni z različnih materialov in so\ različnih izvedbah (les, pločevina, žica, umetne snovi), lahko jih tudi kupimo. Kompostni silos ima prostornino okrog Im"^ (talni tloris lxlm), zrak pa prihaja skozi reže med letvicami ali luknje v mreži in zato kompost izgleda lahek. POZOR! Pri impregnaciji lesa uporabljajte okolju prijazne snovi! Od organskih odpadkov do končnega komposta Podobno kot pri humusni sliki v gozdnih tleh je tudi izid našega kompostiranja v vrtu humus. Razlikujeta se po tem, da ima naše kompostiranje večje število živih organizmov, saj jih je v kompostnem kupu bistveno več kot v prsti. Zato lahko pridelamo veliko več humusne prsti v krajšem času. Kaj pravzaprav potrebujejo kompostni organizmi, da lahko kompostiranje poteka optimalno? /. Zbrane organske odpadke Pomembno pravilo! Večkrat jih premešate, bolje je! Razlikujemo dve različni skupini organskih odpadkov: ~ organski odpadki s prevladujočimi ogljikovimi hidrati ~ organski odpadki s prevladujočimi beljakovinami Organizmi za predelavo potrebujejo obe skupini materialov v pravilnem razmerju, tako da organski odpadki dobro zorijo in se spreminjajo v kompost. 3 Nadaljnji dodatki: Dodatek__raba/delovanje__doziranje_ različna gnojila dušični, kalijev in fosforjev; do 20% celotnega volumna vsebujejo bakterije in glive, ki ___pomagajo pri trohncnju__ rožena moka / roženi dušična; se počasi izpira; pomaga pri 2kg/m^ ostružki*__trohnenju in daje večjo kvaliteto__ krvna moka* dušična; deluje isto kot roženi Ikg/m^ ___ostružki, le nekoliko hitreje__ ricinusovi rezanci* dušični; delujejo kot roženi ostružki 2kc/m^ kostna moka fosfatna in apnenčasta I 2kWm^ surovi fosfat fosforjeva; fino zmleti s sedimentno ^o 2kt^/m-^ kamnino. Surovi fosfat deluje najprej preko mikroorganizmov in naprej na ___rastline___ pepel__kalijev__do Ikg/m-"^_ ogljikovo kislo apno počasi delujočo apneno gnojilo; pri (^](^ 2k"/m-^ pomanjkanju apnenca, kislih tleh in ____kompostnih materialih__ apnenec iz alg odlično naravno hranilo za bakterije; '^k^lnv' vsebuje apnenec in sledi koristnih __prvin, kremenčeva kislina__ prakamena moka kremenasta in je večinoma izvor 2do 3kg/m-^ apnenca; dobro zmleto kamenje; veže vonj; zaznati je tudi sledi koristnih prvin; pomaga pri gradnji stabilnega ___________komposta__ ilovnata moka je izvor ilovnatih materialov ter vode j Ikglm^ in veže neprijetne vonjave, pomaga pri shranjevanju koristnih snovi in pomaga graditi stabilen kompost, ___________primeren /.a lahka in prodnata tla__ ilovnata prst deluje podobno kot ilovnata moka; lahko dodamo do 10% pozitivna jc pri vodi in shranjevanju volumna hranljivih snovi, kakor tudi pri ________oblikovanju humusa___ vlaganje komposta služi za cepljenje svežega Koliko ga bo_ste dodali je (pomembno) kompostnega materiala in vsebuje vse ya§a odločitev __potrebne mikroorganizme___ *) Organska dušična gnojila so od vseh najbolj pomembna, ker jih ne najdemo v nobenem živalskem gnoju ali drugih organskih dušikovih odpadkih (na primer v mladi pokošeni travi), dodatki in pomožne snovi pomagajo pri trohnenju in kakovosti komposta in ga tudi zelo ''''boljšajo, vendar pa vsi ti dodatki niso nujno potrebni. 6 Vrsta kaj sadimo količina Čas komposta_____ Sveži sadno drevje okrog 2 cm jesen zgornjo plast vgrabljajte v kompost jagodičevje debela plast radijusu drevesne krošnje nad 4 mesece______ zeljne sadike 3-4kg m^ jeseni ali plitvo vdelajte v zemljo (do 5 špinača zgodaj cm) krompir spomladi p^eko zime dodajte plast p^j. listja ali ostanke zelenjave. rabarbara zelena koruza paradižnik __bučnice__"___ Zreli kompost mlade sadike dodajte 20 do presejte z ročnim sitom, ki nad 8 predvsem 50% prsti ima velikost luknjic 4x4 mm mesecev__lončnice_____ Fižol 1-2 cm jeseni ali plitvo ga vdelajte grah debela plast spomladi možno ga je pogosteje deteljne vrste lahko tudi dodajati v manjših količinah, , . • 1-3 kg/m^ takrat, ko vendar ga morate pred tem Koicnjc . . . rastlme že presejati. Le če dodajate rdeča pesa rastejo večje količine ga ni potrebno solata sejati. __redkev____ Trava 1 kg/m^ v začetku kompost presejete s sitom , ki leta aii ima luknjice 1,5 cm in ga pred enakomerno posejete ____poletjem__ vrtne grede 1 kg/m^ jeseni ali plitvo vdelajte _____pomladi |_ Kompost vedno vgrajujte v zgornjo plast. Ne zagrebite ga globoko, ga tudi ne pustite raztresenega po površini, saj se bo izsušil. Najbolje je, če tla prekrivate s plastjo odpadnega listja, slame in suhe trave. Pri zrelem kompostu lahko pride do predoziranja, ker pa je kompost proizvod vašega lastnega vrta, ga lahko enakomerno porazdelite po celotnem vrtu in tako ne bo prišlo do neželjene zasičenosti s hranljivimi snovmi na vašem zelenjavnem vrtu. Kdaj je kompost zrel? Preizkus s kaijivostjo rastlin Je najbolj enostavna metoda, ki nas s krešo, jarim ječmenom ali fižolom hitro pripelje do rezultata. En del vrtne prsti pomešamo z 11 pozimi dovolj visoka, da se delo še naprej odvija. Po tej kratki vroči fazi se kup ohladi, vendar se lahko potem temperatura spet hitro poviša.V zgornji plasti (do 30 cm) sicer lahko tudi zmrzne. In kaj bo z kuhinjskimi odpadki, ki jih zberemo pozimi? Ali jih lahko tudi pozimi kompostiramo? Odgovor se glasi: DA! Jeseni si pripravite rezervni kup z listjem in zdrobljenimi vejami dreves in grmovja ter postavite na kraj, kjer ne zmrzuje, posodo z zrelim kompostom. Zbrane kuhinjske odpadke (nikoli več kot 5 litrov naenkrat) dodajte na kompost in to premešajte z listjem, kompostom in zdrobljenimi vejami. Nato vse to pokrijte še z listjem in nekaj komposta. Pomembno je, da je vse dobro pokrito s kompostnim pokrivalom ali starimi vrečami. S tem ste zagotovili, da tudi sneg ne pride do vašega komposta. Tudi ta kompost morate na koncu zime preložiti in dobro premešati. Pomlad in poletje Kompostni kup, ki je postal star in že nekoliko dozorel, je potrebno zgodaj spomladi razstaviti ali ga presejati skozi sito. Tako ga pripravimo za grede, zunanje posevke in sajenje sadik. Vse kar vam je pri presejavanju ostalo lahko vmešate v novi kompostni kup. Z nekaterih dreves (hrast, bukev) je odpadalo listje tudi pozimi, tega zmeljete zraven sadnega grmičevja in drevesnih vej, ali pa kar samega kompostirate. Od pozne pomladi preko poletja boste kosili svoj travnik. Če želite, da bo vaš vrt oskrbovan z biološkega vidika, potem ne vozite svoje kosilnice po travi vsaki drugi teden, temveč pustite vašo travo skupaj z njenimi cvetlicami in zelišči, da malo zacveti. Upoštevajte, da lahko vrt izgleda urejen tudi, če kosite samo šestkrat v sezoni. Nekatera posebna mesta na vrtu lahko kosite tudi manj krat (trikrat) in jih pokosite z ročno koso. S tem ustvarite pogoje za življenje insektov, ki so nujno potrebni na vašem vrtu. Pokošene trave ne dajte takoj na kompostni kup. 14 Na kompostni kup odvržemo: Iz kuhinje in hiše: Iz vrta: Neskuhani sadni in zelenjavni odpadki, kakor Pokošeno travo; tUdI nekaj lesenih prednietov; ^^^^^^^ pl^^^^ zelenjave; - Ostanke mlečnih proizvodov; listje (zanesljivo tudi nekaj lesenih delov) Stari kruh, Posekane ali požagane dele dreves, žive Ostanke čaja in kave s filter vrečkami; meje in grmovnic; Odmrle dele sobnih rastlin; Izpuljene ostanke rož, zelenjave in zelišč Staro prst za lončnice. Česa zanesljivo ne smemo dati na kompostni kup: Velikih količin tekoče in kuhane hrane, pa tudi slane hrane ne mečemo na kompostni kup. Ne mečemo še mesa, drobnih živalskih kadavrov, mačjih in pasjih iztrebkov, las, tkanin, kovin, papirja (časopisa in kartona), baterij, vseh vrst kemikalij, lakov, ostankov barv, zdravil, starega jedilnega olja, plenic, tetrapaka, vrečk iz sesalcev (ker vsebujejo tudi težke kovine), preveč slame, embalaže različnih zaščitnih sredstev (pesticidov, herbicidov..), ki jih uporabljate na vrtu ali v sobi. Za kompostiranje na lastnem vrtu pridejo v poštev tudi še drugi materiali. Upoštevajte : ~ Velike količine lupin limonovcev je potrebno previdno dodajati kompostu, sicer lahko pride do zastoja pri kompostiranju. Zato jih je potrebno vedno dobro vmešati v kompost. ~ Na kompost lahko dodamo tudi žagovino in oblance, vendar zraven ne sme biti lepila, veziv ali barve. ~ Listje oreha, hrasta, kostanja, topola in platane vsebujejo čreslovino, zato zelo hitro strohnijo. Vedno jih je potrebno mešati z drugim listjem, starim kompostom in ostalimi vrtnimi in kuhinjskimi odpadki. ~ Pokvarjeno meso in mesne solate, če že ne gre brez njih, damo le v majhnih količinah v sredino kompostnega kupa, da do njega ne morejo vrane, psi ali mačke. ~ Velikih količin mokrih ali kuhanih kuhinjskih odpadkov (največ 5 litrov) ne vlijemo na eno mesto, temveč tekočino razporedimo. Nato jo dobro premešamo s suhim materialom in pokrijemo. ~ Iztrebke malih živali (na primer morskega prašička, hrčka, zajčka) damo na kompost le, če so živali zdrave . Dodatne snovi, ki vam lahko pomagajo pri kompostiranju V trgovinah lahko dobite veliko »starterjev« za kompost in drugih dodatkov. Skupaj z njimi kupite tudi bakterijske in glivične preparate, ki povzročijo začetno trohnenje. Vaše dejanje v tem primeru ni sporno. V biološko dinamičnem odnosu kmetovanja in vrtnarjenja so zdravilni preparati koristni. V tem primeru gre za poseben »predkompostirni zametek«, ki ga damo v mlad kompost. 5 To razmerje se odraža v razmerju med ogljikom in dušikom (C/N). Primerno razmerje C/N je 20-40/1 v skupni mešanici. Naslednja tabela vam lahko pomaga, da boste lažje pripravili pravilno mešanico. Snovi z več dušika Razmerje Snovi z več ogljika Razmerje C/N C/N Gnojnica 2-3:1 Listje: Perutninski gnoj 10:1 lipa, hrast, breza, topol, 40-60:1 Perutninski gnoj + slama 13-18:1 gaber, 30-50:1 Gnojni kompost 10:1 šota 35:1 Pokošena trava 12:1 sadje 30-100:1 Odpadna zelenjava 13:1 smrekove iglice Goveji gnoj s slamo 20:1 Slama: 40-50:1 Kuhinjski odpadki 23:1 -ječmenova/stročnice 60:1 Krompirjeva cima 25:1 -oves 100:1 Konjski gnoj 25:1 -rž/pšenica 100-300:1 Listje: Lubje 100-150:1 Jelša, jesen, beli gaber 25:1 Grmovje 100-500:1 Goveji gnoj bogat s slamo 30:1 Žagovina 200-500:1 Perje, lasje, volneni odpad 30:1__Papir/karton__ 2. Prezračevanje komposta Je za dihanje in s tem tudi za razvoj in temperaturo kompostiranja izredno pomembno. Za lepo oblikovan in rahel kompostni kup je potrebno dodati tudi debelejši strukturni material kot na primer zdrobljene ostanke žive meje in dreves. 3. Vlažnost v kompostnem kupu Za življenje v kompostu je najbolj prijazno vlažno okolje, zato se naš kompostni kup nikoli ne sme izsušiti in tudi ne preveč "napiti". To pomeni, da ga moramo skrbno zalivati, posebej še takrat, ko smo mu dodali suhi material (lubje, žagovina) in bi bilo 'nezalivanje' neodpustljivo. Prav tako paz- ljivi moramo biti pri dodajanju rahlega in zelo mokrega materiala kot so kuhinjski odpadki in trava. Ugotavljanje vlažnosti z roko Vzemite eno pest dobro premešanega komposta in ga zelo močno stisnete v pesti: Premoker je, če se vam je iz pesti močno pocedila voda. Presuh je, če se voda ni pocedila iz komposta in je kompost ko odprete dlan še vedno v razsutem stanju Pravilno vlažen je, če se je iz komposta pocedilo le nekaj kapljic vode in je, ko ste razprl i dlan material ostal v mehki grudi. Pravila za mešanje komposta Mešajte: suhega + vlažnega grobega + finega uležanega + svežega kuhinjske odpadke + odpadke iz vrta Če je potrebno, ga navlažite! 4 IN SEDAJ, GREMO! Ločevanje organskih odpadkov 1. Odpadki iz kuhinje Za kuhinjske odpadke si priskrbimo 5 do 10 litrov veliko plastično vedro s pokrovom za zapiranje. Zelenjavne kocene, neoprane zemeljske sadeže, stari kruh in jajčne lupine pred sortiranjem zdrobimo. Najpozneje v 10- ih dneh moramo to vedro izprazniti na kompostni kup. Pri tem moramo kuhinjske odpadke vedno dobro premešati in pokriti s prstjo iz vrta. 2. Odpadki z vrta Snovi, bogate z dušikom, lahko zberemo hitreje in snovi, ki imajo manj dušika, zberemo počasneje. Listje, kakor tudi obreznine grmovja, trave in drevja, dodajajte vedno v manjših količinah in ga dobro premešajte s kompostom. Veje ne smejo biti debelejše od tistih, ki jih lahko odrežete s škarjami za drevje. Priporočamo vam, da zaradi boljše kakovosti komposta vs debelejše veje zdrobite z vrtnimi škarjami a sekiro na velikost od 5 do 10 cm. Sekancei dodajte sveže in vlažne odpadke. i Postavitev kompostnega kupa ! Priporočila: ~ pravilna mešanica (velika raznolikost) ~ dobro premešajte (en sam material še kompost) ! Kompost pomeni skupaj sestavljen (latinsl^ = kompositium). Čim bolj je mešanic mnogovrstna tem hitreje in bolje komposti organizmi oblikujejo humusno sliko. Zalj nastale sveže kuhinjske odpadke, zelenjavo! pokošeno travo pomešajte z odpadki iz vri kot so listje, obreznine drevja in zeli. | To lahko naredite na dva načina: Veliko odpadkov uporabimo istočasno ~ Če imamo izbranega materiala dovol okrog Im-^, ga pomešamo in ga postavim na kup v posamezne plasti ali pa napolnim silos. Malo odpadkov na daljši čas ~ Kompostni material pustimo na kupu ali silosu, da počasi raste in ga spro prekrivamo s svežim materialom in nai dodajamo vrtno prst. To počnemo do višit kupa od 90 do 120 cm. Obe metodi dasta dober kompost! Podlago pod posameznimi kupi naredite debelejšega materiala, ki vam je ostal p sekanju, ali iz slame, in naj bo debela med I in 15 cm. Tako kompostni kup ne bo im< "mokrih nog" in bo tudi spodaj prezračeJ Spodnja ploskev je široka 1 do 1,5 m, njefl dolžina je odvisna od materiala, ki ga imaJ na voljo. Dobro premešan material dajajte 20 do 30 cm debele plasti, na njih P dodajajte že zreli kompost iz prejšnje! kompostnega kupa ali vrtno prst. Vmes lahl^ na rahlo potresete kameno moko. Gospodarjenje z odpadki in ompostiranje karava ne pozna odpadkov leciklaža in ponovna uporaba snovi v ospodinjstvih je izvedljiva tudi pri ompostiranju organskih odpadkov iz kuhinje 1 vrta in je dober zgled za gospodarjenje z dpadki nasploh. Ekološko usmerjeno ospodarjenje z odpadki mora zadostiti aslednjim zahtevam: -izogibanje nastajanju odpadkov sploh, -zmanjševanje njihovih količin, -ponovna uporaba odpadnih snovi a ponovno uporabo starih snovi je še osebej potrebno izpostaviti pomen ločenega biranja odpad-kov. Cilj je, da množico dpadkov, ki jih ne moremo ponovno porabiti, zmanjšamo kolikor le moremo. Odpadki in njihova možna uporaba la leto gospodinjstvo pridela okrog 400 kg li 4 odpadkov. Približno ena četrtina dpadkov je organskih, kot denimo iz uhinje in vrta, ki jih lahko kompostiramo kupaj. apir, karton, steklo, tekstil, staro železo in iTietne snovi tvorijo približno polovico vseh dpadkov v gospodinjstvu in jih prav tako thko ločeno zberemo. Tako smo količino dpadkov zmanjšali za 3/4 in prihranili ragocene surovine in energijo. Osebni odpadki (nevarne snovi) kot so aterije, kemikalije, laki, barve in zdravila cer ne predstavljajo velikega deleža glede a celotno težo gospodinjskih odpadkov, endar je pri njihovem zbiranju potrebno biti - posebej skrben, saj so zelo nevarni za lesnaženje okolja. Zato v vsakem primeru te snovi prinesite na zbirna mesta ali na odlagališče za posebne odpadke. Konec koncev torej ostaja le slaba četrtina odpadkov, ki jih je potrebno odložiti ali tennično uničiti. Kompostiranje Ni samo učinkovita metoda za pripravo humusa, temveč je kompostiranje tudi lep primer varovanja okolja: ~s kompostom lahko svoj vrt negujemo okolju prijazno in s tem izboljšujemo prst; —lahko nadomestimo šotne proizvode in tako pomagamo zaščititi močvirja; —naredimo pomemben korak k zmanjševanju odpadkov in varčevanju sicer dragega odlagališčnega prostora 1. Kompostiranje na lastnem vrtu vodi k osebnemu doživetju naravnega toka. Kompostiranje in uporaba komposta se dogajata na enem mestu. 2. Podobno se dogaja tudi pri skupinskem kompostiranju. Ta način je primeren za majhne vrtove, bloke in šole. Pri tem je pomemben tudi sociološki vidik, saj se tako veliko bolje oblikuje skupen odnos do varovanja okolja. Pri tem jc potrebno nekaj več organizacije. 3.Decentralizirano kompostiranje pride v poštev pri različnih podjetjih, kjer imajo organske odpadke in jih seveda tudi potrebujejo. (Vrtnarije, gozdna in kmetijska gospodarstva, bolnišnice...). 4. Centralno kompostiranje zajame vse organske odpadke (gnojišča, odvoz z zasebnih in javnih površin), ki jih dajejo na velike kompostne kupe. 2 miicroorganizmov in gliv ter tudi drobne živalice pričnejo z delom. Izhodni material in strukture izgledajo kot veliki deli iztrebkov. To fazo lahko prepoznamo tudi po tem, ker kup izgubi velik del volumna. Prstenje ali zrela faza (od 4. meseca naprej) Temperatura še naprej pada in se počasi približuje zunanji temperaturi, v kompostu so zagospodarile drobne živalce: stonoge, deževnik, pršice... Te in pa tudi rdeči kompostni deževnik poskrbijo, da dozori čudoviti kompost. Kompostni črvi so tako prisrčna vez med mineralnimi in organskim delom in odličen stabilizator kompostnih drobtinic. Procesi v opisani fazi med seboj niso trdno povezani, temveč jih povezuje temperatura, kakor tudi njeno znižanje, tako da je stopnjo prstenja mogoče opisati. Prestavljanje kompostnega kupa Ko kompost nekaj časa stoji ga je potrebno znova premešati in na novo postaviti kompostni kup. Pri dem delu lahko naredimo korekture napak, ki smo jih zagrešili pri biološkem procesu. Pri dobri materialni Trenutni kompostni gasilec : Če gre kaj narobe... Stanje v kompostu__vzrok__ukrep_ presuh Pri močnem temperaturnem Premešajte in zalijte ter dodajte trohnenje preneha razvoju je veliko vode izhlapelo, nekaj svežega in vlažnega pojavi se siva plesen mikroorganizmi pa imajo svoje materiala __dejavnost programirano__ premoker (ročni preizkus) Daljše deževno obdobje, napačna Premešajte, osušite, zavorni vonj po trohnobi struktura matenala, dušična in z material premešajte (listje, slama, zeleno-črna barva vodo bogata materialna mešanica drobno vejevje), prst, stari pomanjkanje kisika kompost, dodajte kameno moko ___ali apnenec alg_ trohnenje se obotavlja Prevelik del lesnega materiala Premešajte in dodajte material z najbolj suh veliko dušika (glej tabelo) - gnoj, kuhinjske odpadke, organska umetna gnojila, po potrebi ______navlažite_ vonj po trohnobi; morda Morda prevelika količina Premešajte in naredite isto kot premokro in primanjkuje kisika materiala s prostim dušikom, pri premokrem kompostu __preveč svežih odpadkov__ mešanici in razvoju trohnenja prestavljanje kompostnega kupa ni nujno potrebno. Vendar pa prestavljanje (povprečno po 6- tih do 12- tih tednih) prinaša nekatere prednosti: ~ skupaj naloženi material se razrahlja in prezrači; ~ zunanja plast se prestavi v sredino kompostnega kupa; - znižanje in prezidava se pospešita. Po prestavitvi kupa se bo temperatura ponovno nekoliko dvignila, saj bo dovolj zraka za začetno dejavnost mikroorganizmov. 9 postavitve kompostnega mesta, delovnih stroškov, količine kuhinjskih odpadkov, pokošene trave, žive meje, grmovnic, oskrbovanja vrta in skladišča, do delitve proizvedenega komposta; ^ oblikujte skupino za oskrbovanje komposta (za vzdrževanje čistoče, delitev, postavljanje, razdiranje, pokrivanje, sejanje); Kaj prinaša skupinsko kompostiranje? Skupne aktivnosti pri varovanju okolja in pri ravnanju z odpadki. >^ Prepričanje, da lahko tudi v mestu kompostiramo. naredite oskrbovalni in varovalni načrt; poiščite kontaktno osebo, ki bo svetovala sostanovalcem, tako imenovanega tiskovnega predstavnika; dogovorite se z upravljalcem glede trave, listja in žive meje, ki so osnova za dober kompost; ^ Veliko učinkovitost pri skupinskem delu z malo birokracije. ^ Kompostni prostor je primerno mesto,da npr. pri sejanju ali delitvi komposta priredite kompostno zabavo. Ob srečevanju na tem mestu se odpre tudi razprava o drugih ekoloških temah. Karikature: arhiv avtorja Stanko Žunec POMEMBNO: Pri vsakem koraku pri pripravi se lahko obrnete na Čisto mesto Ptuj. Mi vam bomo pomagali._ 16