Letnik VIII. V Gorici, dne 19. julija 1900. Številka 30. lNmrljiv list zn slovensko ljudstvo nn Primorskem. I'sc sa vero, dom, cesarja! Izhaja vsakI (Vlrlek •>)> 5. Hokc.pisi s.; ne vračajo. iVdiaiikovana |/,|;l,;l|<-lj in ii.lL-ovnrni umlnik: pisma si' ni' s|iiejein;i|c>. Cena za i*i*l dolbem odmoru ud lela IH!)2 je zopet napovedan kaloliški shod vseli Slovencev v Ljubljani. Naš lisi la sliod iskreno pozdravlja in mu zagotavlja krepko sodelovanje. Č.ilalelji nas bodo morda vprašali, zakaj je prišlo v našem slolelju v navado, ra sklicujejo kaloliški narodje shodi1 pod katoliškim imenom? Ali se ne razume samo ol> sebi, da smo kaloliški1? ali smo morda mohamedani ali lulerani? Na l.o vprašanje elo Vam odgovor! Bili so časi, ko so bili še vsi narodje v Kvropi nekrščanski ali pa-ganski, in le malo ljudi je bilo krščenih. V lislih časih so kristjani po pravici povdarjali nasproti vsem drugim, da oni so krščansko ali katoliško ljudstvo, da hočejo imeli krščanske družine, krščanska društva, krščansko odgojo itd. Prišli so„ zalem časi od K), stoletja naprej ko so bili vsi evropejski narodje krščanski in kaloliški. Tedaj jim ni bilo več treba povdarjali, da so kaloliški. da hočejo imeti katoliška društva, katoliško šolo ild. Razumelo se je samo ob sebi, da so kaloliški. narodje v vseh rečeh kaloliški. Prišlo je pa XVI. stoletje, v katerem je veliko število katoličanov odpalo od katoliške cerkev, zlasti v severnih krajih Kvrope. Od takrat naprej je bila zvestim katoličanom LISTEK. Kako umiramo. Samotar Miha je nekaj obolel. Moral je klicali gospoda, ki ga je spravil z bogom. S svetom ni imel dosli sprave ; svoje malo premoženje zapustil je sorodnikom. poskrbel za sv. maše, polom pa mirno čakal, da ga liog poklice. Toda božja volja je sklenila drugače; zopel je toliko ozdravel, da je mogel iz postelje do ognjišča, ter si sam kaj pripravili. V njegovi bolezni je večkrat prišel k njemu pogledat sosed Tonček in pri ognju sta se pogovarjala o marsičem. „])anes se pa čutim precej boljšega, “ djal je Miha, „naduba me je nekoliko pustila, da lažje dibam, pa ludi mraz mi ni tako po udih, morebiti še okrevam, saj gremo proti pomladi.“ „l)a, da", pravi Tonček, ,.ko bo zopet zazelenel gozd in pognala trava, ter se vrnila lastavica, in kukavica prepevala v logu, tudi za nas slan o bo bolje. Sicer pa nisi še tako star, gh\| ga Valentina; deset let ima več kol li. pa še je zadnjič prikn vsal na pogreb nečakov. IMide pomlad, pomladimo se tudi mr. * * * Nekega julra, bilo je pred pustom, že ob 10. uri dopoludne, pravi sosed zopej dolžnost povdarjali. da so katoličani. da hočejo imeli katoliško državo, katoliško šolo itd. in ne lu-leninsko ali kalvinsko ild. Toda prišlo je še hujše in lo je bila naravna posledica odpadu v XVI. slolelju da so namreč n a m d j e od pa I i od vs a k e vere. V XVIII. stoletju torej pred dobrimi 100 leti, so začeli širili prepričanje, da vera je brez pomena za državo, za šolo in sploh za javno življenje. Vsaki bodi za se, kar hoče: katoličan ali lulerau ali inohamoda-nec ali j ud: država pa in šola in sploh vsa javnost ne sme bili ne katoliška, ne luteranska, ne judovska, ne mohamedanska. Ta nauk je ra-cijonal izem, in v kolikor je uveljavljen v politiki narodov, sc imenuje: liberalizem. In la nauk se je v zadnjih slo leljili lako razširil po vsej Kvropi, da je prevzel vse postave, šole, društva, sploh vsi) javnost. Liberalizem je zdaj duh časa, ki sili vedno naprej v vse stanove in v javne ustanove: v šole, v društva, v postave, v juslico, v vojsko, in celo v cerkev in sakrislijo. Tudi naša država seji* leta 181)7. proglasila za liberalno in kmalu poleni je s postavami določila, da mora bili pri nas v Avslriji vsa javnost iiilerkonlesijonalna L j.: ne mohamedanska pa tu d i n e katoliška ali kršca us ka. Nam je prav malo mari, če država, šola in sploh javnost ni judovska ali mohamedanska, ali. kar je za nas silno važno, jo: da ja v- Tonček sam seboj: ,,Kako pač da danes Miha ni še nič zakuril, vsako jutro se prej začne kadili iz njegove hiše, danes pa še oh tej uri ne. Kaj pa, ko bi bil kaj bolj obolel, treba bo iti pogledal? Vstane in gre. Vrata so bila pričela, pa Tonček jo že vedel kako se Mihova ..kljuka'4 potisne, da si* vrata odpro. Toda glej! Miha leži na postelji trd, po noči jo umrl, ko ni bilo nikogar pri njeni. ,.Moj liog, mrtev, Miha je mrtev4, pravi sam seboj, ter teče vos preplašen domov. Domači komaj spravijo nekaj besed iz njega, lako zelo se je bil prestrašil dobri Tonček... Dva dni potem so Miho zakopali, a Tonček ga ni spremil na zadnji poti ,.k cerkvi'4; vslod strahu je obolet in moral ostati v postelji. Nič več ni bilo pravega življenja v njem. ,.Tudi jaz pojdem za njim4', djal je Tonček. Vsak dan je bil slabši, vidno je hiral. V ravnal je vse posvetno, spravil si! z Hogom, na Pepelnico pa so ludi njega pokopali prav zraven Miha. saj v i.es ni umrl nihče in groba sta bila vštric. V življenji dobra prijatelja, v smrti združena na prijaznem griču ,.pri cerkvi'4. (itizd je zazelenel, trava je pognala, kukavica je kukala v gozdu. Miha in Tonček pa vsega tega nista videla ne slišala več. Počivala sla ,.pri cerkvi", odkoder 11 o s I n i, in po p os lavi ne s m e hiti krščanska in ka lo I iš k a. Vprašamo čilalelja, ki ima katoliško prepričanje in ki veruje, da je Jezus Kristus pravi Bog: kaj je naša naloga nasproti taki nekato-liški javnosti ? Naša dolžnost je glasno povdarjali, da smo katoličani. da hočemo imeli katoliško državo, katoliške šole, katoliška društva ild. Ali naj se morebiti kot plašljivei /bojimo liberalizma? ali naj se kol hinavci skrijemo? ali naj kol izdajiee zatajimo svoje katoliško i me? l iog ne daj! Zalo pa pozdravljamo iskreno, brez vsake zle misli, zgolj iz prepričanja zborovanje Slovencev pod katoliškim imenom. Kar smo, lo smo! Svobodno drugim, svobodno ludi nam. Politični pregled. Avstrija. V notranji politiki vlada sedaj iiu zunaj mir in ni mogoče spoznati nobenega napredka. A motil hi se, kdor bi sklepal iz zunajnosti na notrajnost. V kabinetih ministrov in tudi na letovišču ministerskega predsednika sc kujejo razni načrti za bodočnost. Vlada je sicer, kakor se čuje, na poli spoznanja in sc* ji že zdi, da ni v Avslriji mogoče vladati brez desnice. Zalo se govori o novi desnici, katera ho v bodoče podpirala redno državnozborsko delovanje. Levičarjem je začela zahajati zvezda slave, kakor so kazale slavnosti pri otvoritvi nove železnice v \Vihlsteinu na Češkem. Ljudstvo samo je že silo pretiranih zahtev svojih levičarskih poslancev in si želi miru s (lobi, da hi se mogla Avstrija po-voljno razvijali. Vojska na Kitajskem. Slutnje, katere so imeli vsi politični krogi sveta s(‘ lako lepo vidi na okrog prelepo stvar stvo božje. ..Drug za drugim'1, stari glas pregovora, v kraj od koder ni več povratka. — *— Kaj pa stari stric Valentin ? bivši vojak, nevstrašen mož doli iz ZabrdaV 0 Veliki noči je še videl otroke, ko so se igrali s pisanimi piruhi, — teden potem izdihnil je tudi on. Tako umiramo — — — Štiri rimski patriarhata cerkve (Piše J. K.) Ko smo romarji pomolili ob grobu sv. apostolov Petra in Pavla in je ljubljanski knezoškof navdušeno govoril o cerkveni edinosti, smo si začeli ogledovali cerkev. Nad grobom sv. apostolov je allar iz dragocenega marmorja in kovine; na njem velikansk križ in G primernih svečnikov. Tukaj mašuje edino le sveti Oče 11 ikrat na leto in sicer obrnjen proti Ijudstu. Nad altarjoin se dviguje ua i votlih zvilili bronastih stebrih hatdakin ali nebo. Nebo je vlil mojster Mernini iz brona; vse skupaj tehta 186.000 rimskih libere. Nebo je visoko 28 /., m., cilnako n a j viši rimski palači Torneso. Stehri so lepo oviti z vinsko trto; v njih je mnogo koščic svetnikov-mučenikov. so se izpolnile. Ne samo nemški poslanec v Pekingu, ampak vsi poslanci so bili umorjeni. Ko so bokserji umorili nemškega poslanca Ketellerja so zbežali vsi poslanci se ženami in otroci v palačo angleškega poslanca. Tje so tudi zbežali mejnarodne evropejske čete vojakov, katerih je bilo kakih 500 mož. Tam so se branili skoraj en mesec pred napadi kitajske druhali. Oboroženi so bili le slabo in tudi brez živeža. Trpeli so tam lakoto in se vendar prav junaško branili. A Kitajcev je bilo tisoč in tisoč, ki so vsaki dan besnejše napadali Evropejce. Dne G. julija so Kitajci porušili s topovi palačo, v kateri so se Evropejci branili. 7. julija je bilo zidovje okoli poslaništva že s cela porušeno, poslanci se niso še udali. Okoli poldneva so se pridružili bokserjem še tisti kitajski vojaki, ki so do takrat le gledali obupni boj male evropejske čelo. Ko so videli Ervo-pejci, da je vse zgubljeno, so ukazali ženam naj se same zastrupijo in so pomorili svoje lastne otroke, da ne bi padli besnim Kitajcem v roke. Nekatere žene se niso hotele zastrupiti, zato so jih možje z revolverji usmrtili, ker nagla smrt jim je bila še dobrota v premeri z mukami in sramotno smrtjo, ki j ih je čakala iz rok zmagujoče kitajske druhali. Nato so se poslanci in vojaki postavili še enkrat v bran Kitajcem, a vse zastonj. Posekali so jih do zadnjega moža. Isti dan so kitajski vojaki pobili vse kristjane kitajske narodnosti z otroci in ženskami, katerih je bilo nad 20.000. Evropejski vojaki pa ne morejo Kitajcem do živega, kor jih je silno dosti in ker so izvrstno oboroženi. Tri Tienčinu so Kitajci večkrat zmagali evropejsko armado. Izgube Evropejcev so velikanske. Pri eni bitki so Kusi od 800 mož zgubili vse razen 30. A smrt na bojnem polju ni še najstrašnejše, kar čaka vojaka. Gorje mu, če pade živ v roke Kj-tajcev. Ti mu izpulijo jezik, iztaknejo oči', odrežejo nos in roke in ga nazadnje živega na oglju pečejo. Kitajska vojska ne bo samo največja vseh vojsk tega stoletja, ampak tudi najgroznejša. Evropo pa ho Dvignemo glavo, ter zagledamo visoko nad nami velikansko kupolo, ki sloni na štirih zidanih podstavkih ali stebrih. Vsak steber meri v obsegu 71 m. Seveda niso ti stebri okrogli, ampak voglati in obloženi s stebriči in okraski. Štirje pa 5 m. visoki kipi sv. Veronike, sv. Helene, sv. Longina in sv. Andreja nam naznanjajo, da so v sobicah nad njimi shranjene dragocene svetinje, namreč sv. potni prt, del pravega sv. križa, ost sv. sulice in glava sv. Andreja ap. Te svetinje se po enkrat v letu pokažejo raz ograjenih oken pred onimi sobicami. V trikotih, kjer se družijo ti stebri s kupolo, so mozajične slike sv. evangelistov. Od spodaj se nam zdijo ravno primerne naravne velikosti, vendar so tako velike, da se raz mostovža, ki vodi ob spodnjem robu kupole, vidijo tako nerazločno velikanske, kakor oblačne pošasti. Pero sv. Marka je dolgo malo ne do 3 m. Ob spodnjem robu kupole so na zlatem polju znane besede Kristusove v latinščini: „Ti si Peter in na to skalo bom sezidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.‘‘ Podoben napis se vleče pod obkraj-kom (sims, karnis) okolu cele cerkve. Vsaka črka meri I' m. Spodnjo zidovje, kupole je navpično, v njem je IG velikih oken. Ud teh oken do laterne se vzdi- stala stotisoče vojakov in tisoče milijonov in uspeh ni Se gotov. Vojska v južni Afriki. Kakor smo zadnjič poročali se godi zopet Bu-rom bolje. V zadnjem tednu so bili Angleži na petih mestih pošteno nabili, tako da se jim ne zdi varno ostati v burski republiki Transvaal. Angleški nadvojvoda Roberts bo moral se svojo armado nazaj v Bloemiontain in pričeti še le za nekaj mesecev novo vojsko z Buri. A bati se je, da mu Buri in bolezni ne pohrustajo še drugo polovico nekduj 200 tisoč mož broječe armade. Koliko zemlje so zasedli razni narodi na svetu? — Če hočemo pri-lično vedeti, kako bodočnost bo imel kak narod, moramo najprej vedeti, koliko zemlje ima v svoji oblasti. Nadalje nam je vedeti, koliko ljudij tam stanuje in koliko ljudij bo imelo na njem prostora, ko bo dovolj obljuden. Glede naselbin nam je paziti, ali so sploh kaj vredne za naseljevanje Evropejcev, ker drugače so samo trgovske vrednosti. Da bo imel čitatelj pojem o velikanski bodočnosti nekaterih narodov, smo postavili to-le tabelo: .1 . Odstotki ze-1 la« naroda > meljske po- L vrilne ituv' preliiv. Sedajno Največjo mogoče število AngleJki 845 UX) milj. 1.300 mi Ruski 18-6 120 « 1.200 « 'Španski 96 60 « 1.100 C Kitajski 8 460 « 1.000 c Portugalski 8 32 « 900 « Francoski 8 72 c 200 « Nemški 2 60 « 150 < Italijanski 0-8 32 < 70 « Vsi drugi narodi 13-7 90 ‘ 850 « lz tega je razvidno, da imajo Angleži malo manj ko tretjino zemeljskega površja. A to ni nič kaj posebnega, ker več ko */» te zemlje je nesposobne za poljedelstvo, tako, da si so Angleži in Rusi glede vrednosti zemlje, katero zasedajo, jednaki. Od 400 milijonov prebivalcev pa je 280Indijancev in Arabcev, ki se niso in ne bodo dali potujčiti. Od ostalih 120 milijonov prebivalcev, ki so Angleži, jih je pod angleško kraljico 50 milijonov in v republikanski Ameriki 70 milijonov. Ti pa si niso prijatelji med seboj. Tako je Rusija s svojimi 120 milijoni vendar prva. (Joriška grofija. Henrik II. Pokojni grof Henrik je ostal svojim raznim podanikom v tako dobrem spominu, da so Trevižani izbrali njegovo dete za „vrhovnega namestnika", a mesto Trst ga je že imenovalo za žnpana. Grofica mati pa je bila tako čislana žena, da jej je bila po smrti patrijarha Pagana poverjena posvetna uprava kneževine, in zbor stanov jo je izvolil za frijulsko po-glavarico — odlika, kakoršne ni dobila nobena druga žena. guje 16 reber ali grebenov, med katerimi je 6 vrst muzivičnih slik. Nad okni se kupola do laterne na lahno vedno bolj zožuje. Na vrhu je laterna tako nekako, kakor v nadškofijski kapeli v Gorici. Ob spodnjem robu laterne je zopet mo-stovž, raz katerega je pogled globoko dol na cerkev in veliki altar resnično omotičen. Dve vrsti oken v laterni razsvet-ljpjejo celo kupolo, v oboku laterne pa je slika Boga Očeta, ki nad vsemi kraljuje. Preden bomo bolj natančno pregledali kupolo in njene manjše sestre, preglejmo notranjščino cerkve. Zidana je v podobi križa. Glavna in poprečna ladja se križa tam, kjer je pod glavnim altarjem grob sv. apostolov. Glavna ladja je dolga 187 m. Na tlaku so zaznamovane dolgosti drugih velikih cerkva na svetu. Tako je cerkev sv. Pavla v Londonu le 158>/a m> stolnica v Flo-renciji 1491/, m., v Milanu 135 m., v Ko-linu 132, sv. Pavla v Rimu 128 m. dolga. Šiijava glavne in poprečne ladije je 26. m., dveh stranskih po 10 m. Obok je visok 441/, m. Cerkev pokriva prostor 21.190 m*. Stolnica v Milanu le 11.740, r Koliuu 7.360 ms. Pravjjo, da je v cerkvi 748 stebrov, Varili, koroški vojvoda Henrik, je bil zelo šibek mož; slabo je vladal svojo deželo, a še slabše je čuval koristi svojega varovanca. Po njegovi nemarnosti je izgubila goriška grofovska rodbina Tre-viž in Padovo, a še hujšo škodo jej jo naredil v drugem. Rajni Henrik, se je bil namreč vsled neprestanih bojev, ki so ga mnogo stali, nekaj zadolžil, in zdaj so radi jerobove nebrižnosti dolgovi tako rastli, da so bili pozneje izmed glavnih vzrokov, da je grofovska rodbina propadala. Med tem se je Ivan Henrik sijajno oženil z Ano avstrijsko, hčerjo rimskega kralja Friderika Lepega. V mladeniški dobi, 26 letstar, ježe umrl, ne da bi zapustil potomca. Grolica pa se je uklonila v samostan sv. Klare na Dunaju, ki ga je bila sama ustanovila. Tam je sklenila življenje I. 1343 kot opatica. Za Ivanom Henrikom so nastopili vlado goriške grolovine njegovi bratranci iz tirolske panoge, Albert IV., Majnhard 111. in Henrik UL, ki so I. 1342 razdelili svoje dežele tako, da je Albert IV. prejel Istro in Slovensko mejno grofovino (sedanje Dolenjsko), Majnhard lil. in Henrik III. pa goriško grofovino, kraška posestva, Frijule, Koroško in Pusterijo. (Dalje prih.) Novice. V Gorici. — V petek dne 13. t. m. je iinel mestni svet sejo. Župan Ve n u t i predloži račun za I. 1899., ki se odda finančnemu odseku v pregled; poroča, da se bo politični pregled železnične črte Jeseniee-Gorica vršil od dne 22. do 26. t. m. Dne 24. in 25. bodo zaslišane občine Podbrdo, Hudajužna, Grahovo, Podmelec, sv. Lucija in Ročinj, dne 26. pa občina Gorica; poroča o raznih darovih, ki so do-šli mestni knjižnici; odgovarja na interpelacijo v zadnji mestni seji, zakaj so kupili za zgradbo novega mestnega trga opeko v Ljubljani (pri Slovencih!) in pravi, da opeko niso kupili pri Slovencih, ampak pri Nemcu Toitiesu. S tem je laški značaj mesta rešen! (Da jih ni sram!) — G. Bo m bi g poroča o oddanih šta-cunah na mestnem trgu in prosi, naj bi mestni svet blagovolil potrditi že sklenjene pogodbe z (lončnimi trgovci. (Na dražbo niso hoteli dati omenjenih štacun, ker so se bali, da bi se Slovenci ne oglasili). Mestni svet je, seveda, pritrdil stavljenemu predlogu. -— G. Dorfles predlaga, naj se v pokritje stroškov od 1. 1893 do 1899 in letošnjih stroškov mestu dovoli izposoditi si (kar je prav lehko) pri kreditni banki v Trstu one svote, ki so potrebne, dokler dolg ne doseže svote 89.000 K. 0 tem se je unela živahna debata. Predlog obvelja jednoglasno ! Brez debate se odobri že vzeto posojilo pri kreditni banki v Trstu v znesku 1740.44'/., gl. za pokritje stroškov pri zidanju ženske ljudske šole: „Frinta,‘. — 389 kipov, 290 oken, 30 altarjev. Obkrajek, nad katerim se dviguje valjasti obok s pozlačenokvadratno štukaturo, toliko visi nad cerkev, da bi na njem jahač prav lahko s konjem se obračal. Dva angeljčka, ki držita pri vhodu kropilnika, sta prav za prav velikana po 6 črevljev visoka. Na koncu glavne ladje, tam, kjer je po naših cerkvah altar, je v sv. Petru altar ju podoben nastavek. Dva latinska in dva grška cerkvena očeta držita s prsti pozlačen bronasti stol, v katerem je pravi škofovski stol ali sedež sv. Petra. To po-menja, da cerkv. učenik! podpirajo naslednika sv. Petra, kadar kot nezmotjiv učenik „ex cathedra" raz stolice uči vesoljno cerkev. Ob zidovju okolu groba sv. apostolov stojijo v neškah kakor varuhi kipi usta-novnikov cerkenih redov: sv. Benedikt, sv. Dominik, sv. Frančišek, sv. Tomaž Akvinski, sv. Ignacij Loj. sv. Filip Neri in drugi. Resnično so redovniki, ki spolnjujejo vestno evangeljske svete, najboljši in najzaneslivejši varuhi sv. kut. cerke. Kadar je bila sv. cerkev v hudih stiskah radi krivovercev ali posvetnega duha, ki je zavladal med služabniki sv. cerkve, je Bog obudil v svoji previdnosti sv. moža, ki je ustanovil kak cerkven red. Glede na nunsko dvorišče predlagajo, naj ima samostan last, mesto pa svobodno peš-pot. — G. dr. Pinaucig predlaga, naj se odgovori Nj. eni. kardinalu, da mesto ne more ustreči (!) Njegovi želji glede prodaje onega dela premoženja sirotišnice : Gonlavale, ki mu je pripadel po blagem g. dr. Barbarigu. — Določilo se je, da se o prihodnjem razpisu učiteljske službe II. vrste za mestno deško šolo poviša plača od 1200 K na 1600 K. Imenovanje. Profesor Vlad. Ilrasky, stavitelj celjskega „Narodnega doma", je imenovan rektorjem češke tehnike. Kakor znano, izdelal je Hrasky tudi načrt za »Šolski Dom" v Gorici. Vodstvo j u ž. želi* z n i c e je imenovalo g. Antona Fona, sina poznanega slovenskega trgovca v Gorici, dosedaj železniškega vajenca na postaji v Tržiču, asistentom na postaji v Šl. Petru na Krasu. Razpisane učiteljske službe v Gorici: I. Mesto učitelja H. vrste za meščansko deško šolo s plačo 1600 K. 2. Mesto učitelja voditelja na deški ljudski šoli pod Kostanjevico. 3. Mesto učitelja II. in mesto 111. vrste za it. ljudske šole. 4. Mesto učitelja za slovensko ljudsko šolo v Gorici. Prošnje treba poslati mestnemu šolskemu svetu v 6 tednih po tretjem razpisu v „Osservalore Triestino." Nedeljski počitek. Lastniki knjigarn in prodajalci papirja so se sporazumeli, da bodo imeli do konca avgusta zaprte svoje prodajalnice ob nedeljah. Skušnje zrelosti. — Na tukajšnjem c. kr. izobraževališčn za učiteljice napravile so sledeče privatistinje izpit zrelosti s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Julija Brodnik, Olilija Cessuder, Terezija Fabjan, Francika Grajžar, Albina Legat, Matilda Majdič, Marijana Nolli, Marija Šihovc in Helena Škrjanc; s slovenskim učnim jezikom Marija Odlazek ter z nemškim učnim jezikom Karolina Rupnik in Angela Martinčič. Ena izpra-šanka ponovi izpit iz enega predmeta po dveh mesecih. Zrelostni izpiti na tukajšnji realki. V sedmem razredu je bilo 22 dijakov ; osem se jih ni oglasilo k izpitu, štirje so odstopili pred izpitom, od ostalih deset so štirje prestali izpit z dobrim vspehom, štirje imajo ponavljavni izpit iz jed-nega predmeta po počitnicah in dva sta padla za celo leto. Smrtna kosa. — V torek 1U I. m. ob 5. uri zjutraj je umrla na Solkanski cesti v svoji palači Slovencem jako prijazna kneginja Albertina O 11 i n -gen- W al 1 er st e i n, rojena grolica Laris c h, v 83. letu svoje starosti. Pogrebni sprevod pokojnice bil je v četrtek ob 2. popoludne v župno cerkev na Placuti; potem so truplo odpeljali v rodbinsko rakev na Češko. Pogreba se je vdeležila vsa goriška aristokracija in nebroj občinstva; k pogrebu je prišel brat pokojnice, grof Larisch, deželni predsednik Šlezije. Umrla kneginja je bila vsled parcijalnega mrtvouda že več let navezana na svojo sobo. Bila je jako blagega in usmiljenega srca ter prava mati siromakom. Nje ogromno premoženje preide na njene nečake, katerih je okoli 40. V svojem testamentu se je spomnila vseh goriških dobrodelnih zavodov. Naj v miru počiva! Iz Trsta. — V zadnji številki smo rekli, da, kar je „Edinost“ pisala o „Pr. Listu", glede na zastavo bratovščine sv. Cirila in Metoda, nima smisla. Sobotna „Edinost“ nam je zopet posvetila uvodni članek, ki je pisan v pravi „naglici“. Tako piše o nas le „Soča“, ne pa ,.Edinost", ki pravi, da se vede ,.z ozirom na naše dogodke povsem nepristranski". „Edinost“ namiguje, kakor da hi bili mi potegnili v narodnem oziru z listom „Avvenire“ ter s lem postali iz-dajice naroda. Ponoviti moramo tržaškim gosjKtdom še enkrat svoje besede: ,.Kakor pa obsojamo le vrste pisarijo slovenskih časopisov, tako tudi ostro obsojamo v tem oziru nekatere laške časopise: ,.L’Amico", „Ricreazione“, ,.L' Av-venire", ki imajo polna usta nasproti Slovencem, a niti ene najmanjše graje o nepravilnem postopanju nasproti njim itd." To so naše jasne besede, gospodje tržaški! V zadnji številki pa smo pisali: „Ne moremo se dovolj načuditi besedam zadnje številke „L’ Avvenire" . . . Obžalujemo, da dopušča ..L’Avvenire". . . take trditve"! To so zopet jasno besede, da mi načelno in odločno obsojamo pisarijo lista „L’ Avvenire" v tem oziru. V čem smo tedaj izdajice naroda? Naroda nismo izdali, pač pa smo se zanj načelno in odločno potegnili bolj, ko „Edinost“ z vsemi frazami ! Ali smo morda radi tega izdali narod slovenski, ker smo smatrali, da je „L' Avvenire" katoliški list, naš vrli sobojevnik za katoliške resnice? Ubi pamet?! Tudi v Gorici smatramo „L’Eco del Lilorale" za katoliški list, če tudi si v narodnih rečeh večkrat nasprotujemo. Vaša trditev, da ,,1’r. L." opravičuje izrek v „Avvenire“, da v Trstu je že sam slov. napis provokacija, se ne vjema z resnico. Mi smo ta izrek obsodili, opravičevali smo le »Avvenire", ki je sicer katoliški list. Tako obsojamo tudi izrek v „Edinosti", da smo mi izdajice, če tudi lehko opravičujemo „Edi-nosl“ samo, ki sicer tako brezmiselno ne piše. V tem oziru ne moremo preklicati ni jed n e besede. Pisali smo resnico. Zavoljo nje nas napada zdaj ..Edinost", pa tudi ,.L’ Avvenire", „Ricreazione" in „L’Amico". V očeh „Edinosli“ smo postali kar čez noč izdajice. Ne strašimo se nobenih psovk ! Kar smo, smo ! Ponavljamo pa: Vaša dolžnost, voditelji tržaški, bi bila, navdihovovati slovenskemu ljudstvu pogum v trdem boju, organizovati je in pripravljati na skrajen boj z vsemi dovoljenimi sredstvi za zmago resnice in pravice. To bi bil časten odpor, ki hi pričal, da tržaški Slovenec ne bo tako z lepa izginul. Toda delovati skrito in tudi očito za verski razkol se pravi: nudili ljudstvu, ki je dobilo en udarec, v roke nož, s katerim naj si zabode srce ! Ali ste nas razumeli? Kdo je kriv, da v Trstu narodna streha gori? Mi smo se oglasili še le zdaj in vi hočete vso krivdo zvrniti na nas! Kako morete nam tako krivico delati? Na pomoč kličete tudi „Slogo“. Prepričani hodile, da »Sloga" obsoja vašo breznačelno agitacijo z^a pravoslavje v Trstu, pa tudi nepravilno postopanje se slovenskimi verniki ter pisarijo nekaterih laških časopisov („L’ Amico", „L’Avvenire"). To smo storili tudi mi, držeč se starega slovenskega gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Pravite,da se s »Primorskim Listom" ne boste več bavili. Svobodno vam! Povemo vam pa, tržaški kolovodje, da se bo mo mi bavili z vami! Za danes dovolj o tem! — V ljudski šoli sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu je bilo v štirih razredih 250 učencev in približno toliko učenk. V deški šoli podučujejo 3 učitelji in 2 učiteljici; v dekliški šoli podučujejo milosrdne sestre. — Na nemški ljudski šoli v Trstu je bilo 327 Slovencev, 190 Nemcev in 594 Italijanov. — V soboto je odplulo avstrijsko (28 ladij) in angl ež ko bro-dovje (40 ladij) iz tržaškega pristana in sicer prvo v Zader, drugo pa deloma v Benetke in deloma na Reko. Tako razdeljeno angležko brodovje obišče še razne dalmatinske pristane, dokler se zopet ne snide pred Zadrom, od koder skupno odpluje v Malto, kjer ima stalno bivališče. Angleška mornarica je bila v Trstu zelo prijazno sprejeta. Avstrijska mornarica ji je priredila več prijetnih zabav in izletov in sicer v Miramar, Postojino, Občine in Lipico, kjer so bili gosti postreženi od strani c. kr. dvorske uprave. — Električni tramvaj je že upeljan na progi ulica Torrente do Bar-kovelj. Polagoma se upelje še drugod. Avstrijska vojna ladja Maria Terezija je 13. t. m. na potu proti Kini prišla že do otoka Cey!on. Na brodu jo vse zdravo. Ljudske šole v Istri. Vseh ljudskih šol skupaj je 2U2. Ako računamo po razredih, pripada na Hrvate in Slovence le 112 razredov, dočim pripada na Italijane, ki tvorijo le tretjino prebivalstva, 192 razredov ! V Opatiji je bilo od 1. sept. 1899 do 10. t. m. 7111 strank z 12.382 osebami. Iz luteranske vere v katoliško jo prestopila v soboio dne 14. I. m. v kapucinski cerkvi v Gorici gospa Frančiška Tsclierner, soproga c. kr. feld\vebla Aleksandra Tscherncrja. Gimnazijo v Suš;o nuj nižjih eenali. Cene so stalne brez pošiljanja. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (»OKICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela briških, dal- in črna vina matinakih in li vipavskih, isterskih v i furlanakih, ^ * nogradov. Dostavlja na dum in razpošilja po železnici na vsi- kraji' avstro-egerske monarhiji' v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cena zmerne. Postrežba po&tena. j^nton Jon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in točivsvoji krčmi prislini domača \ina ler postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. |\ Anton Obidi c, n M čevljar ji H Semeniška ulica št. 4 Gorica, M priporoča si' . bi ES zaraznovrstna naročila po mer« m Tli /.a gospe in gospode. [ff M Narrčila se izvršujejo hitro. M Mi Priporoča dalje tudi svojo zalogo. f||i Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata ludi laznovrslii.' pijači* n. pr.: IVancpski Coguar. pristni kranjski brinjevec, domači luipinovec, lini 1 ti m. ra/,lična vina. goinž.iee iS-nl.) Ciril-Melodijvi) kavo in Ciril-Me;odovo milo ler drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač A Kutin, trgovca v Semcniški ulici h. stv. 1. v lastni hiši, kjer je „Trg. obrt. zadr." Anton Breščak Gorica, gosposkaulioa št. 14, (blizu lekarne Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobo jo po nemškem slogu iz odlikovanih (Vrni-gojevlll delavnic v uliciPonle nuovo in via Leoni, kalero sc lepše in ukus-neje izdelane in ceneje od dunajskih in Hudapešlnnskih lovaron. Hogala zaloga podob na plalno in šipo z različnimi okvirji. Medijska brušena ogledala vsake velikosti. Haz-lično pohištvo, kakor: loalelne inizt*. različna obešala, preproge za okna ild. Kazlične stolice z Irsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Hla-zine iz strune, afriške Irave, z zimami in plalnoin na izbiro ler razne tapecarije. Meči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo so po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. • Pošilja se ludi izven Gorice po železnici in parobrodili. V zalogi ima najolegatnejso sobno opravo, na katero se š« posebej opozarja p. 11. občinstvo! Nikaka ^ ^ H ^ H ## skrivnost ni več napravili si vsakdo duma sam brez vsake priprave in težave najliueje likerje po Irancozkeni zisleniu s. pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravili po 5 litrov likerjev Tropinovec, Absinc, Vermut. Ruski pelinovec. beški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec. Rum, češnjevec, Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec. Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Hazpošiljam proli predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici: po poštnem povzetju 1 0 kr. več. Vsaki pošiljal vi pride-nem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina, Trst, Via Helvedere št. 28. aooooooooooooooč Važno za vsakega! »o ■ji o o o tl. S K -i- CM N Žepna ura Anker ltei i (ludi , osrehnijena) z lepim krovom, it letno poroštvo. - Klegantne oklopne verižice z malialimi. Pariški sestav. — Iglica za vratnik s ponar. kameni. — Par po-zlac. gumbov za zapestnike, — Oprava naprsnih in ovralnih gumbov. — Par srebrnih uhanov. — 1’rslan /. elegnnl. kameni. — Malo žepno zrcalo. Te dragocenosti se dobe po poštnem povzetju za 2 gld. !)f> kr. Ilralje II ur vi/., Krakov, Stradom 17 (Avstrija). Kar ne ugaja, se v S dneh lehko povrne. — Ilogali iluslruvani katalogi se dobe brezplačno. Prekupci in agenti se sprejemajo. xxxxxxxxxxxxxxx Centralna posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo, v Gorici, v ulici Vetturini št. 9. (Šolski Dom). I. od udov Sprejema denar: deleže a) glavne deleže po 200 K. b) opravilne deleže po 2 K. Laslniki glavnih deležev plačajo vpisnino i K, lastniki opravilnih deležev plačuj o vpisnino I K. Deležne knjižnici' veljajo MO helerjev. 2. od udov in neudov m~ hranilne vloge katere obrestuje po 4’ in plača sama rentni davek. Obresli se računijo le za eole meseci', za vloge vložene po l.eill dnevu meseca ali vzdignene pred zadnjim dnem mosecii so ne računi obresli za oni mesec, ko so bile vložene oziroma vzdignene. Hranilno vloge so izplača vajo tistemu, ki prinese knjižico. ( !e pa lastnik hranilne knjižice želi, da naj se sme izplačali le njemu, bode ravnateljstvo laki pridržek (vinciiltun) zaznamovalo na knjižici. Hranilne vloge se vračajo: do 200 K brez napovedi, do (>()() K po enomesečni odpovedi, do 2000 K po trimesečni odpovedi, večji zneski po šeslmesečni odpovedi. Lastniki hranilnih vlog niso odgovorni za morebitne izgube. Vso odgovornost imajo izključno lastniki deležev. mr Centralna Posojilnica daje posojila. 1. na vknjižbo po 5'2. na menice in sploh na osebni kredit po 6 ’ . 3. na tekoči račun po pogodbi. Centralna Posojilnica je zveza in središče gospodarskih /adrug na (»oriskeni in je kot laka vredna podpore in priporočila od strani vseh goriškilt Slovencev. Uradni prostori so v ulici Vetturini štev. 9., v pritličju. Uradne ure vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9 do 1 ure.