254
Glasba.
i s%si^dow w wieku XIV., nakrešlil Walery Eljasz-Radzikowski. S črteži na devetih tablicah. Cena žal ni označena.
V Levovu v založbi Towarzystwa ludoznawczego je izšlo delo dra. StanisJ. Eljasza Radzikowskega: Z folklorystyki Slowackiej. V Krakovu v založbi Gebethnera i Spolki se dobi pesnika Kazimira Przerwe Tetmajerja novejši umotvor v prozi z naslovom Melancholia. Poljska in češka kritika ne moreta prehvaliti tega dela, opremljenega s pisateljevo sliko.
¦V zbirki »Biblioteke dziel wyborowych" l so izšla v novejšem času naslednja dela: „Obrazy z žycia na Wschodzie" A. Neumanowa, str. 160; „Nad rzekami Babylonu", povest T. T. Ježa (dva zvezka); „P61panek", ukrajinska povest Stanisl. Grudzinskega, str. 168; „Historyczna powiešc polska". Studyum krytyczno literackie Teodora Jeske Choihskiego, str. 152; „Nowelle" Macieja Wierzbinskiego, str. 174; „Listy z Wloh o sztuce košcielnej" Ks, A. Brykczyn-skiego, s predgovorom Julijana Ochoroviča (s slikami), str. 144; „Wr6g Napoleona" Oskara Mysinga, v prevodu Topora, str. 144; „Serce kamienne", povest Morica Jokaja, trije zvezki, str 176 + 168 +100; „Cala, sila,!..." povest Silverija Kondratoviča, strani 192; „Wšrod pokus sredi izkušnjav, povest Severa, stranij 176; „Transwaal i Boerowie" A. Seidla, prevod Wl. Trampčinskega; „Ci i tami", povriešc z czas6w kampanii we^gierskiej, od T. T. Ježa, str. 158. Poslednji zvezek nosi že številko 106, kar je za kratki čas obstanka dovolj veliko število.
1 Glej  „Dom in svet" 1. 1898, str. 159.
III. redni koncert „ Glasbene Matice1' v Ljubljani je bil dne 7. t. m. v Narodnem domu. Vzpored je bil jako bogat, ves koncert je bil osnovan v velikem slogu. Močen orkester vojaške godbe, pevski zbor kakih 170 pevcev in pevk, in dva operna pevca, ga. A. Nosalewicz in gna. A. Carneri — so bili koncertu v nenavaden sijaj. O Schubertovi Simfoniji v ZT-molu ni da bi govoril; izvajanje je bilo točno. Jednako dobrih je bilo nekaj drugih manjših točk. Glavna točka je bila pa „Sv. Ljudmila". Oratorij v treh delih, na besede Jaroslava Vrchlickega za soli, zbor in orkester zložil dr. Anton Dvofak. Prvi del. O kompoziciji, o petju, o orkestru moramo odkrito-
V  zbirki dodatka: „Gazety Polskiej"' so izšla med drugimi naslednja dela: „Szaranca" (kobilice), powiešc wspolczesna A Gruczeckiego, dva zvezka; „Glowy do pozioty", wybor pism Jana Lama, štirje zvezki; „Bajeczki dla starych dzieci" Mareka Twaina. prevod Aline Šviderske, str. 150; „Muszkietorowie Kr61a Jegomošci", zgodovinski roman iz 18. stoletja Mihaela Synoradzkega, trije zvezki 158 + 155 + 156 str. „Biata golabka." Drama v petih dejanjih Jožefa Novihskega, dva zvezka; „Dwa glosy", powiešč wspolczesna Stanislawa Pileckiegb, str. 183; „W mieszczanškim gnieždzie", povest Wande Grot-B^cz-kovske, dva zvezka, str. 159 + 158; „Wqdrowki Childe Harolda", pesem lorda Byrona, prevod iz angleškega, dva zvezka, str. 150 +152; „Na dnie otchlani", poviešč wspšlczesna A. K. Smarcznin-skega, str. 155; „Bezkrolewie", zgodovinska povest Marije Lopušanske, štirje zvezki, str. 150 + 154 -f-176 + 117; "VVojna šwiatow" H. G. "VVellsa, prevod iz angleškega Marije Wentzl, dva zvezka, str. 148 + 128; Wybor nowel Wiktora Gomulickiego", dva zvezka, str. 157 + 146; „L žycia", povest Edvarda Mališevskega, str. 156 in druga.
V založbi „Kuryera Codziennega" v Varšavi so izšla ravnokar Pisma Juliussa Slowackiego s predgovorom Petra Chmielowskega, ki so se razposlala naročnikom kot brezplačni dodatek V Varšavi torej ne manjka požrtvovalnih založnikov, ki ne le marljivo izdajajo knjige, marveč jih znajo tudi razširjati.                                                       (i + a)
1 Glej „Dom in svet" 1899, str. 671.
srčno poročati hvalno, ker so bili vsi sodelujoči deli kos svoji nalogi. Le v točkah, kjer nastopa Ivan, naj bi bil orkester malo tišji, a solist močnejši, ker sicer krepki glas ga. Nosalewicza se je skoro izgubljal med drugo glasbo. V obče treba opomniti, da nam ta del oratorij a vse lepše opisuje čarobno naravo poganstva nego krščanstvo, katero sprejme Ljudmila brez prave motivacije. Glasba Dvofakova je res krasna. Žal, da je 17 točk bilo vendar-le preveč (z dolgo Simfonijo vred) za j eden večer.
Toliko ob kratkem. Radi tudi poudarjamo, da je tak koncert očiten dokaz za zmožnost ga. koncertnega vodja Hubada in njegovega zbora.
Glasba.