/Primorski
Št. 30 (15.474) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040/77%600_
GORICA - Drevored 24 moggb T - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POŠTNINA PlAČANA V GOTOVINI
i >CISALPINA GESTIONL,
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1500 LIR	ČETRTEK, 8. FEBRUARJA 1996
Muze nimajo najboljših pogojev za zadovoljstvo
Dušan Kalc
Spet smo v Času »prešernovanj«. Reke besed ob pesmi, igri, glasbi in domiselnih kulisah in nato spet praznina do naslednje priložnosti. Prišlo je že v navado, kot martinovanje, mi-klavževanje, silvestrovanje ali pustovanje, tako da se vCasih morda sploh ne zavedamo veC prave razlike med pomenom enega ali drugega običaja, prepojenega s prvinami nekakšne poganske obrednosti, ki postaja sama sebi namen, priložnost za prekinitev tope vsakdanjosti, način za izganjanje urokov te-lematske stvarnosti. In vendar naj bi bil dan slovenske kulture, posvečen v praznik v dneh, ko je znal naš narod, zapisan smrti, pokazati pravi ponos, resna zadeva, preresna, da bi jo Častili kot nagačeno prikazen zrahljanega narodovega ponosa in si ob njej splaknjevali vest, opravičevali občutke nemoči in obljubljali nemogoče.
Resno poglejmo okrog sebe. Kultura je dejansko postala potrošniško blago za izbrance. Večini pa ponujajo sanremsKi festival popevke kot najpomembnejši kulturni dogodek trenutka. JCulturo ustvarjajo Pippo Baudo in njemu podobni. Vladar ekran, zvest na-Celu profita, gospoduje nemoteno vse bolj poplitvenim množicam.
Pa poglejmo še v svoj vrtiček. ZaCnimo ri slovenski knjigi, i ni za vsak žep, žepi pa se v splošnem za nekatere (teh je vse manj) tržejo od teže, v drugih (in teh je vedno veC) pa se plete pajčevina. Že samo tiskanje knjig je tako draga zadeva, da si jo lahko privoščijo samo veliki in mogoCni. Dovolj je, da pogledamo, kakšen konec je naredila naša nekdaj tako pestra in bogata manjšinska založniška dejavnost. Tudi naš dnevnik je, kot vemo, v viharju. Krci se njegov obseg, boleha njegova vsebina, okrog njega se bijejo bratomorni boji kot v Valjhunovih Časih,
nobenega trdnega izgleda in ne volje pa ni na obzorju, da bi mu omogočili dostojno življenje. Kaj ko bi se ob prazniku slovenske kulture spomnili tudi tega detajla. Brez obrednosti, brez ihte, retorike, pretiravanj ali omalovaževanj, brez običajnih, za naše Čase nekoliko zastarelih predsodkov. Samo z zdravo in pošteno pametjo.
Kaj pa druge kulturne ustanove? Skupni imenovalec jim je krCenje vsega, začenši z delovnimi mesti. Tudi muze so se klavrno potuhnile spričo naraščajoče gmotne in duhovne revščine in ne oplajajo umetniške ustvarjalnosti, kot bi bilo treba. Paradoksalno je naša skupnost kulturno šibkejša prav v trenutku, ko so se Slovencem v političnem po-ledu »d’novi« ven-arle nekoliko zjasnili. Zlasti na Tržaškem. Se pred nedavnim ii se nam še sanjalo ne, da se bo neki tržaški župan, po tradiciji branitelj ita-lijanstva in prej »vrag kot rojak«, pokloni! Prešernovi Zdravici, kot bo to storil danes IIly v prestižnem avditoriju Revoltella pred Tržaškim oktetom.
In kaj reci o šoli, naši primarni kulturni inštituciji? Izpostavljena, kot vedno, prepihom, lebdi v ozračju naše zavesti kot neka samoumevna danost, kot rutina, ki ji namenimo pozornost samo ob nudi uri, potem pa ne znamo pristopiti k skupnemu načrtovanju njene boljše prihodnosti, kakovostnejše rasti.
Zato ob dnevu slovenske kulture ( in v naslednjih dneh) poglejmo najprej globoko vase in se vprašajmo, kaj in kako smo pripravljeni storiti, da se bo v nas dvignil kulturni ponos, s pomočjo katerega smo prebrodili že toliko brzic, potem se lahko prepustimo prešernovanjem, se oplajamo (ali zadremamo) ob govorancah in se ovedrimo ob prešerni Prešernovi Zdravici.
■ ItalijoSlovenija: I molk v zbornici
RIM - Zunanja ministrica Agnellijeva je v poslanski zbornici podala obračun prvega meseca italijanskega semestra na Čelu Evropske unije. V poročilu je popolnoma prezrla odnose s Slovenijo, ki niso bili predmet razprave.
PriCa smo bili neke vrste "zaroti molka" za katero so se, kot kaže, sporazumele vse politične stranke, ki so mnenja, da je sedaj, tako v odnosih z Italijo, kot v odnosih z EU, na potezi Slovenija.
Na 2. strani
SANTO DOMINGO - Včeraj je 21 kilometrov pred obalo dominikanskega Puerta Plate strmoglavilo potniško letalo boeing 757 turške letalske družbe Birgen Air, ki je imelo na krovu 176 potnikov in 13 članov posadke in ki je bilo namenjeno v Frankfurt in Berlin.
Na letalu, ki ga je za hamburško tu-
ristično agencijo Oger Tours najela dominikanska Čarterska družba Aeroli-nas Nacionales, je bilo kar 80 ostotkov potnikov nemških turistov. Dominikanske oblasti sumijo, da so tragedijo povzročile strele, ki naj bi poškodovale enega ali oba motorja. Reševalci so iz morja potegnili že šestdeset trupel, številna pa morski tok nosi proti obali.
Na 11. strani
LJUBLJANA / PREDSEDNIK KUČAN SPREJEL PREDSTAVNIKE SLOVENSKIH MANJŠIN
Državniški odnos ob spoštovanju tradicije in organiziranosti
O tem vprašanju razhajanja med predstavniki Slovencev v Italiji
LJUBLJANA - Predsednik republike Milan Kučan je vCeraj dopoldne na ločenih srečanjih sprejel predstavnike slovenskih manjšin v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. Pogovarjali so se o številnih aktualnih temah, predvsem pa o odnosih med Republiko Slovenijo in slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Kučan je poudaril, da morajo biti ti odnosi državniški, upoštevati pa morajo tudi zgodovino in tradicijo organiziranosti slovenskih manjšin v sosednjih drža-
vah. Med predstavniki manjšin pa je prišlo do razhajanj prav v zvezi z organiziranostjo manjšin samih, oziroma s pristopom Slovenije do te organiziranosti.
Slovensko manjšino v Italiji so na včerajšnjem srečanju zastopali Martin Brecelj (SSk), Miloš Budin (DSL), Marija Fer-letic (SSO), Sergij Lipovec (SKP), Klavdij Palčič (SKGZ), Rudi Pavšič (Demokratični Forum) in Salvatore Venosi (Slovenske organizacije v videmski pokrajini).
Na 3. strani
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst - Gorica - Videm
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Gorica
SLOVENSKA PROSVETA Trst
DAN S KUL'
NSKE ’96
BODOU^’A* ff LISTEGA KI
Srečko Kosovel
Kulturnj/ dom vJrrsti 8. filmarja 199^ ob 20.30
LJUBLJANA / V CANKARJEVEM DOMU
Praznik kulture
LJUBLJANA - Sinoči je bila v Cankarjevem domu slovesna podehtev Prešernovih nagrad. Prešernovo nagrado za življenjsko delo sta prejela pesnik Veno Taufer in baletni plesalec Vojko Vidmar, nagrajenci Prešernovega sklada pa so scenograf Marko Japelj, operna solistka Milena Moraca, pesnik Uroš Zupan, igralec Brane Šturbej, oblikovalec Zdravko Papič in pisatelj Vlado Žabot. Slavnostni govornik je bil lanski Prešernov nagrajenec, pisatelj Alojz Rebula. Scenarist in režiser prireditve je Tržačan Sergej VerC, ki je skupaj z nastopajočimi pripravil prešerno navdahnjen večer.	Na 10. Strani
Danes v Primorskem dnevniku
Maccanico na nitki
Med levo sredino in Kartelom svoboščin se nadaljuje polemika, čeprav nobena od dveh strani noCe dokončnega razkola. Usoda mandatarja Maccanica na nitki.
Stran 2
Odobrili zakon o spolnem nasilju
Poslanska zbornica je odobrila zakon o spolnem nasilju, o katerem se mora spet izreci senat.
Stran 2
Še nejasna usoda Pokrajine Trst
Deželna uprava še ni razčistila dvomov, ki spremljajo zelo negotovo usodo tržaške pokrajinske uprave.
Stran 5
Nagrade natečaja Mladike
Včeraj so razglasili nagrajence literarnega natečaja Mladike. Ocenjevalna komisija je pregledala 122 prispevkov.
Stran 6
Lani boom novih podjetij
Po podatkih zveze trgovinskih zbornic je bilo lansko leto za demografsko gibanje italijanskih podjetij po petih letih zastoja ali celo upadanja spet pozitivno.
Stran 9

AGNELLIJEVA V POSLANSKI ZBORNICI
Dober začetek predsedovanja EU
Zunanja ministrica je popolnoma prezrla odnose s Slovenijo- Tihi politični dogovor?
RIM - Zunanja ministrica Susanna Agnelli (na sliki) je včeraj popoldne predstavila zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice rezultate prvega meseca italijanskega semestra na čelu Evropske unije. V svojem dolgem uvodnem poročilu je med drugim spregovorila o perspektivah mirovnega procesa na tleh nekdanje Jugoslavije, medtem ko sploh ni omenila odnosov EU s Slovenijo. Molk o odnosih z Ljubljano gre, kot kaže, pripisati tihemu političnemu sporazumu med vsemi strankami (od levice do desnice), ki menijo, da je zdaj - tako pri odnosih z Italijo, kot z Evropsko unijo - na potezi izključno Slovenija.
O tem vprašanju je predvčerajšnjim vsekakor neformalno spregovoril pooblaščeni minister Farnesine Gabriele Menegatti, ki je novinarjem dejal, da v bližnji bodočnosti niso predvideni sestanki med Rimom in Ljubljano. To jasno pomeni, da je prišlo do skoraj popolnega zastoja v itak že zelo težavnem dialogu med državama. Visoki funkcionar zunanjega ministrstva je znova potrdil italijansko podporo tako imenovanemu španskemu kompromisnemu predlogu, se pa ni spustil v podrobnosti. Očitno tudi zaradi tega, ker je Italija trenutno brez vlade.
Agnellijeva je včeraj v zbornici po pričakovanjih pozitivno ocenila prvi mesec italijanskega predsedovanja
Evropske unije in predstavila bodoče naloge ter načrte. Vse poteka po začrtanem redu, je dejala ministrica, ki je pozitivno ocenila nedavni evropski vrh v Bruslju. Pozdravila je vključitev Bosne in Hercegovine med države koristnice pomoči mednarodnega projekta Phare, glede izvajanja mirovnega sporazuma na tleh nekdanje SFRJ pa je izrazila upanje, da bo pri tem prevladala dobra volja vseh zainteresiranih strani. Evropska unija bo naredila svojo dolžnost, marsikaj pa bo odvisno od sodelovanja, ki ji ga bodo nudile posamezne države.
Glede konkretnih nalog, ki čakajo izvršna telesa EU, je Agnellijeva omenila skrb za sanacijo državnih blagajanj in
skupno strategijo za boj proti vse bolj naraščajoči brezposelnosti. Nespodbudni signali, ki prihajajo iz zelo razvite Nemčije, dokazujejo, da so končno dozoreli časi za enotne nastope na gospodarskem področju, ki bi zagotovili Evropski uniji kolikor toliko stabilne ekonomske razmere.
Zunanja ministrica je napovedala, da bodo ekonomski problemi pravzaprav glavna tema celotnega italijanskega semestra in torej stalno na dnevnem redu vseh pomembnejših političnih vrhov. Agnellijeva v svojem poročilu ni prezrla različnih gledanj, ki jih države članice imajo ob nekaterih izredno pomembnih področjih, kot sta (ne) usklajena zunanja in obramba politika.
RIM / POGAJANJA ZA SESTAVO VLADE
Kljub ostri polemiki razkola morda ne bo
Kartel za aktivno vlogo vlade, D'Alema pa temu nasprotuje
RIM - Kartel svoboščin je osvojil stališče predsednika Nacionalnega zavezništva Gianfranca Finija in v uradnem dokumentu poudaril, da mora imeti vlada vlogo »aktivnega jamstvenika« v načrtovanju ustavne reforme. To je predpogoj, da jo- Kartel podpre. Massimo D’Ale-ma je v uvodniku, ki ga je napisal za današnjo številko glasila L’Unita odvrnil, da je leva sredina pripravljena na soočanje in dialog, vendar je treba odstraniti »brutalno izsiljevanje«.
Leva sredina in Kartel svoboščin sta si še krepko narazen in polemika o vlogi, ki naj jo ima vlada pri zasnovi ustavnih reform, je ostra. Toda vse kaže, da spor ni pretrgal vseh niti, ki jih je v tem
času stkal mandatar za sestavo nove vlade Antonio Maccanico. Čeprav ozračje ni najboljše, je Maccanico nadaljeval z delom in se včeraj popoldne srečal z nekaterimi politiki in gospodarstveniki. Med drugimi se je sestal tudi z liderjem Severne lige Umbertom Bossijem, večji pomen pa komentatorji pripisujejo pogovoru z liderjem Oljke Romanom Prodijem.
Po novicah iz poslanskih krogov kaže, da Prodi razmnišlja o ponudbi, naj bi postal eden od podpredsednikov Maccanico-ve vlade. Po nekaterih virih naj bi bil vodja Oljke precej skeptičen glede te možnosti, saj bi se raje posvetil krepitvi in reorganizaciji Oljke (možni sta dve poti: federacija
vseh levosredinskih sil, ki jo zagovarja D’Alema, ali oblikovanje sredinske »korenine«, ki bi bila protiutež DSL).
Največjo pozornost pa komentatorji seveda namenjajo odnosom med Hrastom in Kartelom svoboščin ter vozlu o vlogi, ki naj jo ima vlada v reformi ustave. Kljub polemiki, ki dosega dokaj oster ton, pa včerajšnje izjave niso dale vtisa, da bi katera od dveh strani hotela dokončen razkol. D’Alema je v uvodniku za L’Unita zapisal, da je dogovor možen na osnovi francoskega vzorca, ki ga je treba prilagoditi italijanskim razmeram. Skoraj enaka je tudi teza Kartela, vendar z dodatkom o aktivni vlogi vlade pri sno-
vanju reforme.
Zaradi teh težav je bil Maccanico včeraj previden. Dejal, da ne more napovedati, kdaj bo lahko rekel dokončno besedo predsedniku republike Scalfaru, vendar pripomnil, da je še vedno »zmerno optimist«. O ustavni reformi sploh ni hotel spregovoriti, kot ni odgovoril na vprašanja o sestavi vlade, ob kateri se križajo veti ene in druge strani. Kartel je potrdil, da nasprotuje imenovanju Lamberta Dinija, včeraj pa je podčrtal tudi veto na morebitno kandidaturo Giuliana Amata. Leva sredina pa ne sprejema hipoteze, da bi eno od ministrskih mest zasedel sedanji poverjeni upravitelj železnice Lorenzo Necci.
RIM / V POSLANSKI ZBORNICI
Odobren zakon proti spolnemu nasilju
Za zakon glasovala velika večina poslancev - Sedaj se mora spet izreči senat
RIM - Z veliko večino glasov je poslanska zbornica včeraj odobrila zakon proti spolnemu nasilju. Zakon je bil sprejet, ker je Krščanski demokratski center prekinil obstrukcijo, s katero je več mesecev onemogočil odobritev zakona. Zbornica je delno popravila besedilo senata (nekaznivi so spolni odnosi med mladoletniki med 13 in 16 letom, medtem ko je senat pomaknil prag do 12 let), zaradi tega se bo moral zgornji dom še enkrat izreči o za-
konskem predlogu.
Ob odobritvi zakona sko izrazile svoje zadovoljstvo poslanske, ki so se v največji meri zavzele za odobritev ukrepa. V tem naporu so združile sile poslanke od skrajne desnice (ena od pobudnic je bila Alessandra Mussolini) do levice (zelo se je za odobritev zakona zavzela Mari da Bolognesi, ki zastopa enotne komuniste), medtem ko se z zakonom niso strinjale predstavnice KDC, pa tudi SKP, ki so obtožile kolegice, da so ob-
sodile vsak kritični pristop.
Po oceni zagovornikov ukrepa je novi zakon o spolnem nasilju pomemben korak naprej, saj zakon upošteva velike spremembe, do katerih je prišlo v italijanski družbi, od kar je bil pred 16 leti sprejet dosedanji zakon o spolnem nasilju. Po njihovem mnenju je odobritev zakona tudi dokaz, da so parlamentarke sposobne konkretnega dela in se znajo osvoboditi pogojevanja strank, ko želijo doseči pomemben cilj.
NOVICE
Učenci izsiljevali sošolko
PORTO TORRES (SASSARI) - Karabinjerji so v petem razredu osnove šole v Sennoriju pri Porto Torresu o krili tričlansko tolpo kratko-hlačniških izsiljevalcev, ki se je znašala nad neko svojo 10-letno sošolko. Najprej so se omejili na zneske do 10 tisoč lir, pred dnevi pa so storili kakovostni skok in zahtevali kar 100 tisoč lir. Deklica se jih je bala in je zato v trgovini izmaknila 100 tisoč lir. Starši pa so ob koncu dneva ugotovili, da jim manjka denar. Začeli so poizvedovati in o vsem obvestili šolo, ta pa socialne asistentke. Resnico so dokončno odkrili karabinjerji, ki so odkrli trojico enajstletnikov. Ker so mlajši od 14 let, bodo morali izsiljevalce kaznovati starši in morda šola. Karabinjerji pa vseeno nadaljujejo s preiskavo, ker se bojijo, da je bila trojica povezana s starejšimi kriminalci.
Brezplačni obrazec 730
RIM - Finančno ministrstvo bo brezplačno izročilo italijanskim dnevnikom 2.300.000 davčnih obrazcev 730, ki jih bodo priložili k dnevnikom. Število obrazcev je omejeno, tako da jih bo finančno ministrstvo delilo po ključu zaporednih prositeljev, vsekakor pa ne več kot 250 tisoč obrazcev za vsak dnevnik. Obenem bo državna tiskarna delila tiskarske filme tega obrazca vsem, ki jih bodo zahtevali. Plačati bodo morali le žive stroške. Ministrstvo je tudi navedlo telefonsko številko za vse informacije, in sicer 06-59972934/5910006. Vse gradivo pa bodo morali interesenti dvigniti pri državnem poligra-fičnem inštitutu v Rimu.
I
FIRENCE / NA PROCESU PROTI »ROŽASTI« PACC1ANIJU
Odvetniki civilnih strank so v zadregi
V težave jih je spravil javni tožilec in tudi njihov kolega Luca Santoni Franchetti
FIRENCE - Zahteva javnega tožilca Piera Tonyja, da opravijo novo ekspertizo na naboju, ki so ga našli na vrtu obtoženca Pietra Paccianija ali pa ga oprostijo, je verjetno spravila v zadrego odvetnike civilnih strank, ki so včeraj začeli s svojimi posegi.
Odvetnik Stefano Pelle-grini, ki zastopa svojce leta 1984 umorjene Pio Rontini in zaročenca Claudia Stefanaccija, je sicer s ponosom poudaril, da bi brez njih odpadla vsakršna dialektika, saj nihče ne bi zastopal obtožbe, vendar je tudi pristavil, naj sodni zbor proces znova odpre, če ni prepričan v Pacciani-jevo krivdo. Pellegriniju in ostalim pa ni otežil dela samo javni tožilec, tudi njihov kolega Luca Santoni Franchetti (zastopa sorodnico Stefanie Pettini, ki je bila z zaročencem ubita leta 1974 in družino francoskih
Odvetniki prizadetih strank med procesom (Ap)
turistov, umorjenih enajst let kasneje) jim ni šel na roko. Franchetti je odkrito dejal, da govori izključno zato, ker noče ostati izven procesa: po njegovem mnenju namreč Pacciani ni kriv, čeprav tudi ni dokazov o
njegovi popolni nedolžnosti. V prvostopenjski razsodbi, ki je Paccianija priklenila na dosmrtno ječo, naj bi bilo veliko nejasnosti, veliko sledi naj bi bili opustili ali slabo preverili. Ključ vsega naj bi bil v prvem umo-
ru, ki pelje h »klanu Sardincev«, torej k osebam, ki so se sukale okrog žrtev in ki jih je Stefano Mele, ki je bil obsojen za tisti dvojni umor, nekega dne svojemu sinu označil kot ljudi, ki so zakrivili tudi druge umore.
Inps
demantira »luknjo« v proračunu
RIM - Skrbstveni zavod Inps je demantiral poročanje nekaterih italijanskih časopisov, po katerih naj bi v proračunu ustanove za tekoče leto zazevalo brezno 40 tisoč milijard lir primanjkljaja.
Po uradnem sporočilu Inpsa so-časopisi zgrešeno tolmačili proračun skrbstvenega zavoda. V tem je res rečeno, da podjetja dolgujejo zavodu okoli 40 tisoč milijard lir, vendar gre za dolgove, ki so nakopičili v približno 15 letih in dober del teh ni več izterljiv. Ta podatek vsekakor zadeva premoženjsko stanje in ne proračunskega. Minister za delo Tiziano Treu je dejal, da je Inps dal v proračun zelo visoko vsoto neizterjanih dolgov, vedoč pa, da bo izterjal samo del.
Inps je tudi pozval vlado, naj reši, kot je obljubila, problem zaostankov, ki jih mora izplačati na osnovi razsodbe ustavnega sodišča.Toda vlada zaradi krize ni mogla odobriti ukrepov, ker v tem obdobju lahko o-pravlja le tekoče posle in ne sme sprejemati zakonskih ukrepov.
Državniški odnos ob spoštovanju raznolikosti manjšin
LJUBLJANA - »Dovolj razlogov je za zaskrbljenost Slovenije, tako glede razmer, v katerih živijo slovenske manjšine v sosednjih državah in glede razmer v notranjosti manjšin samih, pa tudi dovolj razlogov za zaskrbljenost nad politiko, s katero Slovenija uresničuje svojo ustavno obveznost do slovenskih manjšin.« Tako je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan ocenil svoje včerajšnje srečanje s predstavniki slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Kučan je dejal, da obstaja nekaj dilem: za manjšino, kako priti do skupnih staliSč glede njenih vitalnih interesov, tako v razmerju do držav, v katerih živijo, kot tudi v razmerju do matične države. Za Slovenijo pa se postavlja dilema, kakšna je, če sploh obstoji, politika do manjšin, in kako Slovenija izpolnjuje svojo ustavno obvezo. Za oboje pa obstaja dilema, kako uveljaviti zavest, da je Slovenija kot država odgovorna za manjšino ter da ideološke, politične in druge razlike ne bi smele vplivati na to odgovornost, in predvsem, kako ob tem uveljaviti manjšino kot subjekt, ne da bi to postavljalo pod vprašaj spoštljiv odnos do manjšin, njihove tradicije in njihove zgodovine, iz katerih so nastale oblike njihovih organiziranosti. S tem problemom se bo morala po Kučanovi oceni soočati slovenska država.
Na izrecno vprašanje,
ali soglaša z oceno številnih manjšincev, češ da se slovenska politika do manjšine drobi skozi spekter strankarskih interesov, je Kučan poudaril, da nima razlogov, da bi spodbijal tak vtis manjšincev. Pri tem je treba ločiti odgovornost države, ki svojo politiko oblikuje v okviru parlamentarne demokracije, kakršno Slovenija ima, od strankarskih stikov ljudi z obeh strani meje.
Ti stiki so razumljivi in so legitimni, vendar ne morejo biti nadomestilo in jih ni mogoče enačiti z državno odgovornostjo..Resolucija po Kučanovem mnenju lahko ureja samo odgovornost države do manjšine.
Kaj pa vprašanje, ali Slovenija pričakuje enotnega pogovornega partnerja v zamejstvu? «Mj-slim, da je v objektivnem interesu manjšine, da najde sama, tisto obliko,
v kateri je sposobna uskladiti svoja stališča glede njenih vitalnih interesov, ne ba bi ji kdorkoli, še najmanj pa iz Slovenije, to predpisoval. To seveda ne pomeni, da Slovenija želi enotnega partnerja. Mislim, da bi najbolj ustrezalo naši želji, da se manjšina demokratično dogovori o skupnem predstavljanju svojih interesov. Tu je seveda treba upoštevati tradicijo, zgodovinske
pogoje v katerih je nastala takšna organizacijska oblika in taksna strukturiranost manjšine, kakršna je. Znotraj struktur manjšine je že uveljavljena notranja demokracija, saj so te strukture demokratično izvoljene, in ne vidim potrebe, da bi kdo iz Slovenije to notranjo demokracijo postavljal pod vprašaj,« je še dejal predsednik Kučan.
Bojan Brezigar
PORABSKI SLOVENCI
Prvi znaki izboljšanja v šolstvu
LJUBLJANA - Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Himok je po pogovoru s predsednikom Kučanom poudaril, da je osrednji problem Porabskih Slovencev še vedno Sola. Dejal je, da prihaja na tem področju do rahlih izboljšanj: tako so začeli s pomočjo strokovnjakov iz Slovenije z uvanjem slovenščine v otroške vrtce in prišlo je tudi do nekaj obiskov otrok v Sloveniji. S pomočjo svetovalke iz Slovenije je bil tudi izdelan učni načrt, ki so ga predložili v odobritev pristojnim madžarskim oblastem; takoj ko bo ta načrt potrjen, bodo začeli pripravljati učbenike.
Na področju medijev želijo Slovenci na Madžarskem ustanoviti svojo radijsko postajo in so madžarske oblasti že zaprosili za frekvence, od Slovenije pa pričakujejo pomoč pri dobavi opreme in usposabljanju kadrov.
V zvezi z meddržavnimi odnosi je Hirnok poudaril ugodne posledice odprtja mejnega prehoda v Gornjem Seniku, koristno pa bi bilo tudi odprtje mejnega prehoda v južnem Porabju. Najbolj pereč problem pa je gospodarska zaostalost, ki sicer pesti vso Madžarsko: tu bi bila potrebna usposabljanje in ustrezna vlaganja.
SLOVENCI V AVSTRIJI
Tudi na Koroškem razhajanja o zastopstvu in izvoljenih predstavnikih
LJUBLJANA - Razhajanja med Slovenci na Koroškem so opazna, vendar so jih znali predstavniki manjšine z eleganco in duhovitostjo zasenčiti. Tak vtis so naredila izvajanja predstavnikov ko-roškoh Slovencev, predvsem treh »političnih« dejavnikov, predsednika ZSO Marjana Sturma, predsednika NSKS Nantija Olipa in predsednika EL Andreja VVakouniga. Ta razhajanja so pravzaprav precej podobna razhajanjem med Slovenci v Italiji in zadevajo zastopstvo manjšine ter izvoljeno predstavništvo. Pri zastopstvu manjšine sta si narazen Olip in Sturm. Olip zagovarja neposredne volitve, na kakršnih je bil izvoljen za predsednika svoje organizacije, Sturm pa ocenjuje, da mora biti manjšina kot sestavni del civilne družbe organizirana preko društvene zakonodaje in torej preko obeh osrednjih organizacij, ki bi morali poiskati nekakšno skupno koordinacijo. To oceno utemeljuje s trditvijo, da bi šlo sicer za nekakšno preštevanje manjšine, ki bi jo lahko nemški nacionalistični krogi izkoristili, čemur Olip ugovarja, češ da je bil izvoljen že pred šesti-
mi meseci, a kakih očitkov na račun števila volivcev še ni slišal.
Kar zadeva zajamčeno zastopstvo je VVakounig obrazložil predlog, po katerem bi na Koroškem imeli volilci na volitvah možnost glasovati za predstavnika manjšine, obenem pa oddati glas za eno izmed avstrijskih strank Sturm je dejal, da s takim predlogom soglaša, vendar dvomi, da bi bil na avtrijski ravni izvedljiv in sprejemljiv. Glede izvedljivosti je dejal, da bi bil potreben ustavni zakon, glede sprejemljivosti pa je poudaril, da s takim predlogom ne soglašajo druge manjšine, na primer Gradiščanski Hrvati, ki že sedaj izvolijo veliko število deželnih svetnikov v okviru avstrijskih strank, pa bi jim potem nemški predstavniki v zameno za en zajamčen mandat to možnost odrekali.
Srečanja se je udeležil tudi predstavnik štajerskih Slovencev Branko Lenart, ki je dejal, da želi biti tudi ta del manjšine zastopan v sosvetu in je izrazil zadovoljstvo, ker so na njihovem ozemlju uvedli prostovoljni pouk slovenščine v osnovnih šolah.
Na sliki predsednik Milan Kučan med pogovorom z novinarji Foto Uroš Potočnik
SLOVENCI V ITALIJI
Deljena mnenja o resoluciji dižavnega zbora
LJUBLJANA - Predstavniki slovenske manjšine v Italiji se v Ljubljani niso predstavili s skupnimi stališči. Tega sicer nihče ni dramatiziral, kajti pluralistična organiziranost slovenske manjšine je dobro poznana; obstajajo napori, da bi Slovenci v Italiji prišli do nekega skupnega predstavništva, vendar ti napori še niso privedli do končnih rezultatov.
Tako so se predsedniku Kučanu včeraj predstavili predstavniki Slovencev v Italiji po ključu tradicionalnih komponent skupnega predstavništva: Martin Brecelj (SSk), Miloš Budin (DSL), Marija Ferletič (SSO), Sergij Lipovec (SKP), Klavdij Palčič (SKGZ), Rudi Pavšič (Demokratični forum) in Salvatore Venosi (Slovenske organizacije v Videmski pokrajini).
V stališčih predstavnikov slovenske manjšine so izstopale teme v zvezi z odnosom med slovensko državo in manjšino. Ob skupni ugotovitvi, da mora biti odnos državniški, so bili recepti različni. Izhodišče diskusije je bil osnutek resolucije o odnosu med Slovenijo in manjšino, o kateri teče razprava v državnem zboru, oziroma tisti deli resolucije, ki se neposredno opredeljujejo do organiziranosti manjšine: SSk in SSO ocenjujeta, da je pozitivno, da Državni zbor pozdravi tako organiziranost in tudi zahtevo po zajamčenem zastopstvu v izvoljenih organih, SKGZ, DSL, SKP in DF pa so ocenih, da bi morala Slovenija v svojem državniškem odnosu do manjšine kot subjekta priznati manjšini pravico, da se sama odloča o svoji organiziranosti.
Sicer pa so po srečanju s predsednikom Kučanom predstavniki manjšine na srečanju z novinarji obrazložili svoja stališča. Martin Brecelj je dejal, da predlaga SSk oblikovanje demokratično izvoljenega Narodnega sveta kot višjo obliko organiziranosti slovenske manjšine in zahteva zajamčeno zastopstvo manjšine v izvoljenih organih ter je pozdravil vključitev teh vprašanj v resolucijo, z utemeljitvijo, da bi bili neobjektivni, ko bi Sloveniji ne priznali pravice, da skrbi za Slovence po svetu.
Rudi Pavšič je dejal, da odnosi med matico in manjšino niso taki, kakršne bi želeli; prihaja do razhajanj strankarske narave v Sloveniji, ki vplivajo tudi na stanje v manjšini. Vendar si je manjšina pripravljena prizadevati za oblikovanje skupnega zastopstva, pri čemer pa morajo vse komponente od nečesa odstopiti. Treba je pač upoštevati stvarnost, ne pa želja posameznikov v Sloveniji in v zamejstvu.
Tudi Miloš Budin je ugotovil, da pristranski pogledi in različni interesi znotraj manjšine včasih koristijo predvsem strankam, ki med seboj tekmujejo v Sloveniji. Podčrtal je, da ima Kučan do manjšine državniški odnos; ta odnos pa je v osnutku resolucije Državnega zbora premalo poudarjen, ampak je iznesena podpora stališčem, ki v manjšini niso skupna.
Sergij Lipovec je dejal, da je zgodovina pokazala, da so Slovenci v Italiji različni, znajo pa nastopati tudi skupno; sedaj pa v te odnose vstopajo tudi druge silnice, saj »nekatere politične skupine v Sloveniji iščejo janičarje v manjšini.« Slovenci v Italiji torej potrebujejo državniški pristop in transparentno pomoč manjšini, tako kot je Italija z zakonom uredila vprašanje financiranja slovenskih kulturnih ustanov. Kar pa zadeva predstavništvo manjšine je Lipovec dejal, da je SKP za izvoljeno predstavništvo, vendar tega nihče ne more predpisovati od zgoraj.
Klavdij Palčič je moral ponovno ugotoviti, da so si stališča komponent zelo različna in je zelo težko narediti sintezo. Včasih na to vplivajo tudi parcialni interesi; morda bo čas to ozdravil, pri tem pa lahko pomaga tudi matica, vendar mora biti resolucija predvsem državniški dokument, ki ne sme nikogar zavračati. Slovenija mora sproti reagirati na potrebe manjšine, predvsem pa mora paziti, da se z demontiranjem tega, kar že obstaja, ne povzroči nepopravljiva škoda. To bi morala Slovenija upoštevati tudi pri sestavi državnega proračuna.
Marija Ferletič je ob namigu na tretjo krovno organizacijo poudarila, da so krovne organizacije samo tiste, ki dejansko združujejo obstoječa in delovna društva in organizacije. Polemično je omenila dejstvo, da je Dežela odobrila zakon o furlanskem jeziku, preden bi odobrila podoben zakon o slovenski manjšini. Dejala je, da slovenska manjšina ne uživa zaščite, razen na področju kulture, kjer pa prihajajo prispevki z veliko zamudo. Omenila je lanskoletno napetost v zvezi s financiranjem Primorskega dnevnika, glede italijansko-slovenskih odnosov pa je ocenila, da bi lahko reševati nekatera manjša vprašanja.
PAN SLOVENSKE KULTURE / OSREDNJE PROSLAVE
Bodočnost je tistega, ki vemje v njo«
Danes v Trstu Jutri v Gorici, v soboto v Špetru
TRST, GORICA, ČEDAD - Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta so se odločili, da bodo ob letošnjem kulturnem prazniku posvetili najveCjo pozornost naši »bodočnosti«, to je mladim.
Dan slovenske kulture bomo proslavili danes, 8. februarja, v Kulturnem domu v Trstu, jutri pa še v goriskem Kulturnem domu. Program obeh proslav bo enak z izjemo priložnostnih govornic: v Trstu bo spregovorila Matejka Grgič, v Gorici pa Erika Jazbar. V prireditvi, v kateri je dana beseda predvsem mladim, sta, seveda, mladi tudi obe govornici.
Mladi izstopali v besednem, literarnem delu. Prav na literarnem področju so naše kulturne ustanove in društva najmanj pozorni do mladih. Na glasbenem področju, na gledališkem, ali pa tudi na športnem področju se mladi neprimerno lažje uveljavijo, kot na literarnem. Na tem smo menda Se najbolj pomanjkljivi. Letošnje praznovanje Dneva slovenske kulture naj bi vsaj nekoliko zapolnilo to vrzel.
Besedila, ki jih bodo predstavili na prireditvi, je izbral pesnik Marko Kravos. »Odbral sem dela štirih mladih avtorjev: Miho Obita iz St. Lenarta v Benečiji, Liliano Visin-tin iz Ronk, Tatjano Rojc iz Nabrežine in Tomaža SusiCa iz Trsta. Vsi so v zadnjih letih dosegali tudi zunanje potrditve z nagradami in publikacijami, a so v našem krogu še neuveljavljeni. Obit je na primer prejel veliko nagrado v Milanu. Pred kratkim mu je italijanski založnik izdal dvojezično zbirko Per certi versi - Po drugi strani. Visinti-nova je tudi prejela priznanje na literarnem natečaju. Ronško Jadro in tamkajšnji polivalentni center sta leta 1994 izdala njeno zbirko s prevodoma v italijanščino in španščino. Tatjana Rojc je prejela že veC nagrad na italijanskih literarnih natečajih, med drugim posebno nagrado Nossi-de leta 1995. Pravkar je izšla njena dvojezična pesniška zbirka Zemlja rdeča in neskončna -Terra rossa e infinita, ki jo je izdal italijanski založnik, pokrovitelj nagrade Nos-side. Tomaž Susic je prejel nagrado literarnega natečaja Mladike in piše zelo zanimivo krajšo prozo.»Besedila mladih avtorjev bodo podali mladi interpreti: Sara Balde, Sara Hoban, Jan Leopoli in Tomaž Susic.
V pevskem delu bosta nastopila mešani zbor F.B.Sedej iz Steverjana, ki ga vodi Bogdan Kralj, in mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin,
ki ga vodi Franc PohajaC.
Mladi bodo protagonisti tudi glasbenega dela proslave. Sopranistka Mirjam Pahor bo ob klavirski spremljavi Valentine Pavio zapela tri pesmi, Corrado Rojac bo zaigral na harmoniko, nastopila pa bo tudi skupina Jazz in mi, ki jo sestavljajo gojenci tečaja jazz-glasbe na šoli Glasbene matice pod vodstvom prof. Denisa Bian-cuccija.
V Benečiji pa bodo Dan slovenske kulture proslavili v soboto v Spetru. Tradicionalnemu prireditelju, Studijskemu centru Nediža se je letos pridružila Občina Spe-ter. Tudi v Benečiji bo prireditev v znamenju domačih ustvarjalcev in domače kulture.
SSO / PRISPEVKI ZA MANJŠINSKE USTANOVE
FJK naj izplača prispevke
Poziv RTV Slovenija za vidnost slovenskega TV programa
GORICA - Na svojem zasedanju 30. januarja je SSO sprejel resoluciji, s katerimi protestira pri deželni vladi FJK zaradi zamud pri izplačevanju prispevkov slovenskim zamejskim ustanovam, z drugo je protestiral pri RTV Slovenija, ker programi TV Slovenije niso še vidni v Benečiji.
V prvi resoluciji je med drugim rečeno, da »upravičeno pričakujemo, da bo dežela Furlanija-Julijska krajina s svojo pristojnostjo poskrbela za čimprejšnja izplačila, ki bodo omogočila nemoteno delovanje kulturnih institucij, ustanov ter vseh drugih dejavnosti slovenske manjšine v Italiji v letošnjem letu.
Prav tako bi bilo nujno Cimprej uresničiti izplačilo odobrenih in še vedno neizplačanih prispevkov za leto 1994 in 1995, kakor tudi poskrbeti za okre-
pitev uradov z osebami z znanjem slovenskega jezika ter za usposobitev računalnikov v smislu neokrnjenega slovenskega Crkoslovja«.
V drugi pa SSO poudarja, da »sodi tudi vprašanje medijskega pokrivanja zamejstva v okvir meddržavnih pogovorov med Slovenijo in Italijo, toda v pričakovanju njihovega ugodnega razpleta ni mogoče mimo sedanjega položaja slovenske manjšine. V tem smislu smo prepričani, da bi morali ukreniti nekaj konkretnega že sedaj in da je možnost usposobitve primernih televizijskih pretvornikov izključno v pristojnosti Republike Slovenije oziroma RTV Slovenije.
Pričakujemo, da boste naš poziv sprejeli z vsem potrebnim razumevanjem in zagotovili vsemu zamesjtvu sprejem osrednje slovenske televizije«.
GLOSA
Preoblikoval nas je iz »zadovoljnih Kranjcev« v Slovence
Jože Pirjevec
V nedeljo zvečer me je poklical prijatelj iz Kopenhagna in mi povedal, da mu je neka danska založba, ki namerava izdati priročnik o novih evropskih državah, naročila, naj napiše eno stran obsegajočo oznako o Slovencih in njihovi zgodovini. Prosil me je, ali mi lahko po telefonu prebere svoj tekst, da bi slišal moje pripombe. Seveda sem bil takoj zato, saj me je zanimalo, kako gleda na nas človek, ki je sicer po izobrazbi zgodovinar, a je o naši preteklosti v bistvu največ slišal od mene. Moram reci, da je bil Lars dober uCenec, saj je v svoj kratki tekst v glavnem zajel vse najpomembnejše, kar je o nas mogoCe povedati, tako da ga sploh ni bilo treba popravljati, temveč le tu in tam dopolniti. Ko sem pozneje razmišljal o tem, kar sem mu svetoval, naj še pove, sem opazil, da mu nisem citiral nobenega imena, celo Trubarjevega ne, z eno izjemo: Franeta Prešerna. Kajti, Ce hočemo strniti vso več kot tisočletno zgodovino našega naroda v orehovo lupino, kot bi rekli Angleži, je mogoCe oklestiti marsikaj, mimo Prešerna in njegove poezije pa ni mogoCe iti, kajti brez njega bi Slovenci ne bili to, kar smo.
Kaj smo? V zadnjih tednih pri nas doma dosti govorimo o 18. stoletju in o njegovih
kranjskih preroditeljih
-	Pohlinu, Devu, Zoisu, Vodniku, Linhartu
-	kajti moja sestra pripravlja študijo o njihovem delu, razdvojenem med iskanjem naveze s sodobno evropsko kulturo in poudarjanjem njenih domačijskih korenin. Moram reci, da me to razpravljanje fascinira, ker mi pomaga, da odkrivam miselnost nekega veka, ki je še verjel, da bo šel Človeški razvoj v premi Crti od dobrega k boljšemu, ne glede na to, Ce se je še mudila v igrivosti baroka ali je že stopila v prosojno luč razsvetljenstva. Kljub zavzetosti peščice intelektualcev, ki so spadali v Zoisov krog, kljub njihovi nedvomni nadarjenosti, pa je njihovo pisanje ostalo še moCno nebogljeno (z izjemo morda Linharta, takrat namreč, ko se je odločil, da posloveni Beau-marchaisov "Veseli
dan”). V to skromnost, v kateri so celo verzi o "Zadovoljnem Kranjcu” izzveneli kot pomemben literarni dosežek, je udaril Prešeren s svojo poezijo in nenadoma povzročil tisti kvalitetni skok, o katerem pravijo biologi, da se vCasih zgodi v verigi razvoja in povzroči, da se iz ene vrste rodi nova. Nekaj takšnega se je zgodilo z nami. Z močjo svojega genija nas je Prešeren v eni sami generaciji preoblikoval iz "zadovoljnih Kranjcev” v Slovence in nam odprl vrata v Evropo, v katero smo stopili z dvignjeno glavo, kajti narod, ki ima v svojem jeziku Sonete nesreče ali Sonetni venec, Slovo od mladosti ali Neiztro-hnjeno srce, se nima kaj sramovati med narodi, ki se lahko ponašajo z Byronom, Geot-hejem ali Puškinom.
Mislim, da se po velikem sunku, ki nam ga je dal Prešeren, Slovenci nismo ustavili: iz generacije v generacijo smo dograjevali njegovo dediščino, jo iz literature prenašali tudi na druga področja intelektualne, socialnega in političnega življenja ter s svojo zgodovino zadnjih dveh stoletij zgovorno dokazali, kam lahko pride narod, ki se zna ustvarjalno soočati z vrednotami evropske kulture. V tej zavesti, v tej samozavesti moramo proslavljati današnji praznik.
CELOVEC / PO VEČLETNIH POGAJANJIH
Slovenski konzulat pod »lastno streho«
Za obnovitev bivšega generalnega konzulata SFRJ so potrošili več milijonov šilingov
CELOVEC - Večletna pogajanja so bila le uspeSna. Generalni konzulat Republike Slovenije se bo predvidoma še pred poletjem preselil iz sedanjega poslopja na kolodvorski cesti v središču mesta v poslopje bivšega generalnega konzulata SFRJ v Radetzkijevi ulici v celovškem predmestju Križna gora - torej pod »lastno streho«. Konzularno poslopje v Radetzkyjevi ulici je bilo v petdesetih letih zgrajeno po načrtih koro-ško-slovenskega arhitekta Janeza Osvvalda po naročilu takratne Socialistične republike Slovenije, ki je poslopje nato prepustila v uporabo jugoslovanskemu zu-
nanjemu ministrstvu.
Z razpadom Jugoslavije je bilo tudi konec uradovanja generalnega konzu-
lata SFRJ, leta 1992 je jugoslovansko zunanje ministrstvo namreč dokončno zaprlo poslopje in posle preneslo v Gradec. Celovški župan Leopold Guggenberger je dal poslopje zapečatiti, Republika Slovenija pa je bila zaradi nerešenega vprašanja lastništva primorana poiskati druge poslovne prostore za svoj generalni konzulat v koroškem glavnem mestu.
Po daljših pogajanjih - poslopje v Radetzkyjevi ulici je medtem propadalo, tako da je pred vnovično vselitev nastala potreba po večmilijonski investiciji - je konec leta le uspelo, da -je Slovenija dobila pravico do nadalj-
nje uporabe poslopja do dokončne razrešitve lastniškega vprašanja.
Generalni konzul R. Slovenije Jože Jeraj (na fotografiji), ki je v pogajanjih vseskozi poudaril, da je poslopje zgradila tedanja SR Slovenija in da so tudi vsi generalni konzuli v povojnem času bili Slovenci, je z doseženo rešitvijo vsekakor zadovoljen, obnova poslopja pa je v polnem teku. Obnova poslopja	v
Radetzkyjevi ulici bo stala nekaj milijonov šilingov, kajti med drugim je bilo treba docela obnoviti vse inštalacije, vgradili pa bodo tudi varnostni sistem, ki ustreza današnjim standardom.
Ivan Lukan
Stezice o problemih pri organizaciji Kraškega pusta
Tokrat bodo "Stezice” predstavile organizatorje, ki pripravljajo Kraški pust. Dela in priprav je toliko, da si sploh ne moremo zamisliti koliko Časa, truda in seveda denarja gre za pripravo vozov in pustnih mask. Ob tem pa nastajajo tudi problemi.
V prvi vrsti gre za sprevode. Ceste po vaseh so ozke, prihaja do zastojev v prometu, saj so vozovi vedno večji, manjkajo tudi primerni prostori za priprave in podobno. O vsem tem bo govor v nedeljo ob 18. uri, ko bodo v studiju Televizije Ko-per-Capodistria sedeli predsednik odbora kra-škega pusta Rudi Vil-helm, podpredsednik Igor Malalan in pustna "kraljica” Tatjana Turk. V Času, ki je dodeljen oddaji Kam vodijo naše stezice, bo voditelj Mario Šušteršič z gosti skušal prikazati vso problematiko, ki je nastala ob organiziranju kraškega pusta.
San Vito proti zaprtju Stefanolove tovarne
PORDENON -Zupani San Vita ob Tilmentu in okoliških občin se bodo danes sestali z deželnim odbornikom za industrijo Gianfrancom Mo-rettonom, da bi preučili vprašanje obrata Stefanel, ki ga uprava namerava zapreti, ker hoče osredotočiti proizvodnjo v Venetu.
V obratu je zaposlenih 85 ljudi in nepričakovana napoved zaprtja je povzročila v San Vitu in okoliških občinah zaprepadenost in jezo. Sindikati so napovedali za juztri štiri ure stavke, med katerimi bodo delavci z letaki seznanili prebivalstvo s svojim problemom. Stefanel je obrat v San Vitu prevzel leta 1980.
USODA POKRAJINSKE UPRAVE / STALIŠČE POSEBNE DEŽELNE KOMISIJE
NOVICE
Najprej preustroj Pokrajine in šele nato nove volitve?
Različno gledanja vsekakor niso razčistila zapletenega položaja
SSk >Nova upravo s
a šele po volitvah
Deželna komisija za reformo krajevnih uprav bo predlagala deželnemu svetu preustroj lokalnih uprav, zaCenSi s tržaško Pokrajino. Skupščina naj vzame tudi v pretres predlog po ustanovitvi stalne konference tržaških občin, ki bi delovala pod okriljem vladnega komisarjata, glede Pokrajine Trst pa poziva pristojna telesa, naj vzamejo v pretres možnost, da bi do volitev prišlo po deželnih sklepih. To stališče, ki še zdaleč ne razčiščuje tega zapletenega vprašanja, so podprle stranke večinske koalicije (leva sredina in Severna liga), vsi ostali pa so bili proti.
Komisija, ki ji predseduje zastopnik DSL Mi-chele Degrassi, je torej izbrala pot preustroja pokrajin, ki se bo, kot kaže, začela prav na Tržaškem. Od tod predlog za konferenco tržaških občin, ki se sicer zelo razlikuje od zamisli po ustanovitvi metropolitanskega območja. Degrassijeva komisija je glede tega zavrnila predlog KršCansko-demokrat-skega centra in Buttiglio-nejeve CDU, po katerem naj bi to novo telo sestavljali župani šestih občin in predsednik Pokrajine, ki ga trenutno ni, saj upravo, kot znano, že tri leta vodi izredni komisar Domenico Mazzurco.
Degrassi je v tiskovnem sporočilu izrazil zadovoljstvo, da je komisija, Čeprav z dokaj pičlo razliko glasov, osvojila stališče, ki ga je predložila Demokratična stranka levice. Gre za stališče, pravi Degrassi, ki spoštuje primarne deželne pristojno-
sti na področju krajevnih uprav in ki istočasno pravi, da je treba pred volitvami spremeniti institucionalno podobo Pokrajine. Razpisati volitve, ki ne bi ničesar spremenile in izvoliti novega predsednika zastarele ustanove, bi bilo vse prej kot dokaz politične daljnovidnosti, je v tiskovni noti še zapisal svetovalec DSL.
S tem stališčem pa ne soglaša svetovalec Stranke komunistične Fausto Monfalcon, ki je glasoval proti večinskemu dokumentu z utemeljitvijo, da bi morala Dežela strogo ločiti razpis tržaških volitev od splošnega preustroja lokalnih uprav. Komunistični predstavnik, ki podpira takojšnji sklic pokrajinskih volitev, ugotavlja tudi, da so proti odobrenemu dokumentu strnjeno glasovali vsi tržaški svetovalci, z izjemo zastopnice Severne Lige Anne Piccioni.
Temu naj dodamo, da je večina v komisiji za reforme krajevnih uprav sprva hotela jasno pozvati vlado oz. prefekturo, naj ne razpišeta tržaških volitev, vse dokler se ne bo o usodi Pokrajine izrekla Dežela. Ta odločna usmeritev proti razpisu demokratičnih volitev pa bi bila politično in pravno nesprejemljiva, zato so svetovalci kasneje nekoliko ublažili prvotno politično stališče. Odobreni dokument zato vsebuje poziv prefektu, naj sicer vzame v pretres možnost odložitve volitev, odloči pa naj po lastni uvidevnosti in presoji oziroma v skladu z obstoječimi zakonskimi določili.
Deželna uprava nima in ne more imeti odločilnih argumentov proti razpisu novih tržaških pokrajinskih volitev. Zadeva je zdaj v resnici odvisna od deželnega vladnega komisarja oziroma od prefekta, kar je »de facto« ena in ista oseba. Res je namreč, da je na osnovi ustavnega zakona St. 2 iz leta 1993 Dežela pristojna za urejanje krajevnih uprav, vključno njihove volilne zakonodaje, toda ta njena pristojnost je za zdaj zgolj načelno priznana, saj še vedno ni ustreznih izvršilnih norm. Zato bo po vsem sodec moral vladni komisar zarisati nova volilna okrožja v skladu z razsodbo ustavnega sodišCa št. 375 z dne 13. julija 1995, se pravi tako, da jim bo samo polovica na ozemlju tržaške občine, druga polovica pa na območju okoliških občin. Na tej osnovi naj bi naposled prefekt razpisal volitve.
Tako je povedal deželni odbornik za krajevne uprave Oscarre Lepre v torek, 8. t.m., na sestanku v Vidmu, na katerem je sprejel deželnega tajnika SSk Martina Breclja. Brecelj, piše v izjavi SSk, se je nanj obrnil prav zato, da bi pojasnil stališče SSk, ki je, kot znano, dosegla razsodbo ustavnega sodiSCa in ki se zdaj zavzema za Čim-
prejšnji razpis pokrajinskih volitev. To tudi izrecno zahteva deželno upravno sodišče v razsodbi št. 491 iz lanskega leta, s katero je osvojilo že omenjeno razsodbo ustavnega sodišCa.
SSk vsekakor soglaša, da bi morali na novo urediti pokrajine, kot mnogi pravijo. Gre namreč za ustanove, ki jih po eni strani predvideva ustava, tako da jih ni mogoCe Cez noC ukinjati, a ki po drugi strani danes nimajo nobene prave vloge. To preureditev naj bi deželna uprava izvedla, kakor hitro bo razpolagala z izvršilnimi normami za ustavni zakon iz leta 1993, vendar bi se pri
tem morala lotiti vseh pokrajin v deželi, in ne samo tržaške, saj bi v nasprotnem primeru dajala vtis, da posega samo za to, da bi izničila učinke ustavne razsodbe.
Odbornik Lepre, piše Se v noti SSk, je s temi izvajanji v bistvu soglašal. Pristavil je, da bo deželna uprava vsak Cas dokončala osnutek izvršilnih norm za omenjeni ustavni zakon, a da bo dejanska preureditev krajevnih uprav na njihovi osnovi potem zahtevala veliko mesecev, najbrž nekaj let, vsekakor pa preveč Časa da bi ga lahko na tržaški pokrajini krili s komisarsko upravo.
Poviški najemnin za ljudska stanovanja
Predstavniki tajništev Cgil, Cisl in Uil ter Su-nia, Sicet in Uniat so se včeraj srečali z odbornikom za gradbeništvo; glavno vprašanje srečanja so bili poviški najemnin IACP v naši deželi. Sindikalna delegacija izraža veliko zaskrbljenost glede usmerjenosti, ki jo je orisal odbornik in ki bi, v kolikor bi jo izvajali, še dodatno povečala veliko napetost na različnih teritorijih zaradi
občutno različnih situacij in zaradi značilnosti stanovanjske i-movine IACP, kot tudi glede različnih pasov uporabnikov.
Tajništva sindikalnih organizacij ugotavljajo, da so predvideni več kot dvojni poviški najemnin; zato nasprotujejo takim nameram in pozivajo deželno upravo na dosledne izbire. V kratkem pa bodo v Trstu priredila deželno skupščino vseh najemnikov IACP.
Jutri sestanek o odvečnih delovnih mestih v pristanišču
Deželni odbornik za prevoze Giorgio Matassi je sklical sestanek, na katerem bo govor o vprašanju odvečnih delovnih mest v Tržaškem pristanišču; sestanek bo jutri ob 18. uri na sedežu deželnega odbora na Trgu Unita. Na srečanje so bili povabljeni senatorji in poslanci iz naše dežele, podpredsednik deželne vlade Cristiano Degano, tržaški župan Ric-cardo Illy, predsednik pristaniške ustanove Miche-le Lacalamita, generalna tajnica pristaniške ustanove Marina Monassi, predsednik in generalni direktor tržaške pristaniške kompanije Vincenzo Mari-nelli in Mauro Gialuz ter predstavniki deželnih tajništev in tržaških pokrajinskih tajništev Cgil, Cisl in Uil. Namen srečanja je preveriti trenutni položaj ter analizirati, kar je bilo doslej storjeno in kaj je še treba narediti za dokončno rešitev problemu odvečnih delovnih mest osebja.
Novi človek v današji družbi
Na sedežu kulturnega centra Veritas v Ul. Monte Cengio 2/TA bo drevi ob 18.30 zasedanje na temo: »Novi človek v današnji družbi«. Zasedanje se bo zaCelo s predstavitvijo dokumentov s simpozija teološkega razmišljanja, ki je bil v Trstu 9. in 10. decembra 1994; sledila bo okrogla miza s sodelovanjem prof. Riccarda Luccia, prof. Tomaža SimCiCa, dr. Paola Rumiza in don Silvana Latina; okroglo mizo bo vodil jezuit pater Gino della Vecchia.
Natečaj za bolničarja pri policiji
V Uradnem listu »Concorsi ed esami« (natečaji in izpiti) št. 12 z dne 9.2.96 bo objavljen tudi dekret, ki se nanaša na ponovno odprtje roka za javni natečaj za 174 mest pripravnika namestnika bolniškega tehničnega revizorja pri državni policiji. Interesenti morajo opraviti tehniCno-praktiCni izpit, pri katerem lahko sodelujejo italijanski državljani, ki so ob Času zapadlosti roka za predložitev prošnje dopolnili 18. leto starosti in niso presegli 41. leta (decembra lani je namreč stopil v veljavo zakon, ki je najvišjo dovoljeno starost za udeležbo na javnih natečajih povišal na 41 let), imajo diplomo usposobljenega bolničarja, politične pravice, opravljen vojaški rok ter niso zaradi ugovora vesti opravili alternativne vojaške ali civilne službe. Prošnje je treba nasloviti izključno na obrazcih 3 S .C. PS, ki jih delijo v uradu za natečaje na kvesturi pokrajine, kjer ima zainteresirani bivališče. Rok za predložitev zapade 11. marca letos.
Ljubljanske lutke v Cristallu
Na enem zadnjih srečanj z nedeljsko revijo »Povem ti pravljico« se bo v nedeljo ob 11. uri v gledališču Cristallo z igrico »Jajce« predstavilo ljubljansko Lutkovno gledališče. Predstavilo se bo z zabavno igro lutk, ki si jih je zamislila Breda Varl; igra Zlatka Krihca se odvija pol v italijanščini in pol v slovenščini, lepota scenske postavitve in animacij pa presega vse jezike in nudi otrokom pravo avanturo iz pravljičnega sveta.
Predstavitev CD-ja s scensko glasbo
Glasbeni kritik Sergio Cimarosti bo jutri ob 18. uri v knjigami Minerva predstavil kompaktno ploščo »Glasba na sceni« Silvia Donatija.
ZARADI NIZKIH TEMPERATUR
Popokale vodne cevi
Včeraj zjutraj je pošteno zeblo (v mestu je bila ponoči najnižja temperatma -3° Celzija, v zgornji okolici je bilo Se za nekaj stopinj hladneje). Se sreča, da se je vsaj burja polegla, sicer bi rezalo do kosti. Zatem je sicer ves dan sijalo sonce, temperatura se je nekoliko dvignila,' vendar januarsko sonce ne more kaj prida ogreti. Razen mraza pa o hujših nevšečnosti ni bilo poročil, Čeprav brez vsakršnih težav le ni šlo. Marsikomu so zaradi nizke temperature popokale vod-
ne cevi. Gasilce so poklicali na Trg Hor-tis, kjer je prišlo do okvare na peci za centralno kurjavo in je grozila nevarnost, da voda zavre, potem ko je led zamašil dovodno cev. Gasilci so posegli tudi na Rocolu-Melari: popokale so namreč cevi na cesti in voda je zalila stopnišče. Ubadali so se tudi z več kilogramov težkimi ledenimi svečami, ki so grozeče visele s stropov v predorih po mestu (na sliki vidimo enega od uslužbencev s tako sveCo v roki).
Tudi pri nas IGminutni protest gradbincev
Pokrajinska sindikalna tajništva Feneal-Uil, Fil-ca-Cisl in Fillea-CGIL so. osvojila vsedržavno pobudo in sklenila, da bodo jutri gradbinci na deloviščih pokrajine za 10 minut v tišini prekinili delo v znak solidarnosti z družinami umrlih na delovnih mestih; s tem bodo tudi protestirali proti javnim upravam in podjetnikom.
S pobudo želijo nadalje opozoriti na odgovornosti tistih, ki že leta niso naredili ničesar, da bi spremenili sedanje stanje, katerega žrtve so prav delavci, ki vsak dan tvegajo nesrečo in, zal, tudi življenje.
Na vsedržavni ravni pa so sindikati gradbincev izrazili željo, da bi se srečali z notranjim ministrom, z ministrom za delo in s predsedniki Dežel in zahtevali takojšnjo osvojitev evropskih normativov o varnosti na delovnem mestu.
PO SOBOTNI PROMETNI NESREČI
Mladoletnika še niso izsledili
Zbežal je iz Villaggia del Fanciullo - Morda je tudi zapustil Trst
Sile javnega reda še vedno iščejo mladoletnega S.N., ki naj bi bil vpleten v prometno nesrečo, v kateri je v soboto zgodaj zjutraj pri Trebčah izgubila življenje 49-letna Janja Vučko Babici. Vučkova je bila z avtom namenjena na delo, ko se je na ravnem odcepu ceste vanjo silovito zaletel honda accord, cigar potniki so po nesreči zbežali. Avto, s katerim so se peljali, je bil ukraden, policija pa je istega dne prijela mladoletnika, pri katerem so našli torbo Vučkove z dokumenti in denarjem. Imel je tudi manjšo svežo rano na glavi. O svojih pajdaših ni hotel nič povedati, navedel je le dve imeni, vendar se je izkazalo, da si ju je enostavno izmislil. Zatem so ga izročili v varstvo osebja Villaggia del Fanciullo na Opčinah, kjer naj bi počakal, da ga zasliši sodnik za mladoletne, vendar je zbežal iz svoje sobe.
Čeprav ima šele 17 let, si je S.N. že marsikaj privoščil in je že večkrat imel opravka s policijo in karabinjerji. Kaže, da je računal prav na svojo mladost, ki naj bi ga obvarovala pred hujšo kaznijo. Zadnji »podvig« je opravil decembra, ko je napadel nekega karabinjerja, ki mu je skušal preprečiti, da bi oddrvel z ukradenim avtomobilom. Za volanom ga je opazil sam lastnik vozila,ki se je nemudoma obrnil po pomoč, karabinjer se je pognal skozi okno, vendar tako
zlahka ni šlo, saj se je mladenič silovito upiral. Ker je imel očitno druge »interese«, mu tudi pri učenju baje ni slo posebno od rok in naj bi še vedno grel klopi v nižji srednji šoli.
Na vsak način je te dni na Opčinah precej »živahno«, opaziti je neobičajno veliko policije in karabinjerjev, ki se očitno trudijo, da bi izsledili tako mladoletnika kot morebitne druge potnike avtomobila (sumijo, da je bila z njim še ena oseba ali celo dve). Preiskovalci tudi ne izključujejo možnosti, da je fant zapustil Trst.
Finančna straža zaplenila 19 tisoč parov čevljev
Osebje finančne straže 4. kompanije, ki je zaposleno na področju pristanišča, je odkrilo in zaplenilo kar 18.920 Čevljev s ponarejeno znamko Adidas. Prav tako so bili ponarejeni podatki o izvoru Čevljev. Obutev so našli na dveh turških tovornjakih, ki sta bila namenjena v Nemčijo in sta se izkrcala s turške ladje »Und Transfer«, ki je priplula iz Istambula. To še ni vse: ugotovili so, da gre za isti tovor, ki so ga zaplenili že januarja lani in ki so ga prejšnji mesec vrnili turškemu lastniku. Oba šoferja, ki imata turško državljanstvo, so prijavili sodnim oblastem.
SOLA / SEJA ENOTNEGA ODBORA
Zahtevne naloge šolskega odbora
Debata o potrebi po novi sestavi
Enotni Šolski odbor, v katerem so zastopane vse glavne komponente nase manjšine, se je na zadnji seji ukvarjal s ‘številnimi aktualnimi vprašanji našega šolskega vsakdana, zaCel pa je tudi soočenje o svoji vlogi in tudi sestavi. Vsi njegovi elani so namreč mnenja, da mora to telo čimbolj odgovarjati novim razmeram in predvsem biti kos naraščajočim nalogam. Potreba po takem razmišljanju je sicer prisotna že dalj Časa, sedaj pa se stvari, kot kaže, premikajo v pravo smer.
Na prihodnji seji, ki bo v torek, se bo šolski odbor ukvarjal z bližnjimi volitvami za obnovitev pokrajinskega šolskega okraja in okrožnih šolskih svetov. Udeleženci seje so se v glavnem opredelili za udeležbo na volitvah za pokrajinski okraj, medtem ko je precej vprašljivo sodelovanje na drugih volitvah, tudi zato, ker imajo okrožna telesa zelo malo ali nič pristojnosti. Zaradi odsotnosti predstavnikov nekaterih komponent bo odločitev o tem vprašanju
padla na prihodnji seji, na kateri bodo, kot rečeno, najbrž tudi nadaljevali soočenje o bodočih nalogah šolskega odbora.
Odbor je medtem dobil v roke sporni dokument-raziskavo Občine Trst o racionalizaciji mestne in okoliške šolske mreže, ki ga je po nalogu odborništva za šolstvo izdelala strokovna ekipa fakultete za politične vede tukajšnje univerze. Ekipi je, kot znano, vodil profesor Giorgio Bazo, dokument pa še niso pretresli občinski politični in upravni organi.
Člani odbora si bodo ta dokument sedaj dobro preštudirali in ga potem poglobljeno ocenili, s tem v zvezi so tudi z zadovoljstvom vzeli na znanje dejstvo, da je Slovenski raziskovalni inštitut (SLOKI) zaključil raziskavo o perspektivah manjšinske šole. Ta raziskava bo nedvomno predstavljala pomembno izhodišče, na katerem bo lahko odbor posredoval pristojnim upravnim ter šolskim oblastem svoje predloge o tako imenovani racionalizaciji šolske mreže.
RAZGLASITEV IZIDA LITERARNEGA NATEČAJA
Nagrada Mladike potuje v Avstralijo
Ocenjevalno komisija pregledalo 122 prispevkov
Dne 6. februarja 1996 se je sestala na sedežu Slovenske prosvete ocenjevalna komisija za pesmi in prozo 24. literarnega natečaja Mladike in ocenila 61 ciklov pesmi in 61 Črtic in novel, skupaj 122 prispevkov. Komisija je prebrala in pretresla vse prispevke in ugotovila, da so prišli iz vseh slovenskih pokrajin, zamejstva in zdomstva: dva iz Kanade, eden iz Avstralije, eden iz Japonske, 2 iz Gorice in eden iz Trsta. Vsi ostali (skupaj 115) so dospeli iz Slovenije.
Komisija se je odločila, da podeli vse nagrade, ker so dela uspela in dosegla zadovoljivo umetniško višino. Odločila se je za naslednje nagrade:
PROZA
Prvo nagrado je dobilo delo "Tako sama kot...”, ki je prišlo pod šifto Romanje. Motiv je zajet iz neslovenskega okolja, vendar je poln slovenskega občutja v spominjanju varuške. Napisan je z umetniškim talentom in živim realističnim očesom. Avtorica je Katarina Mahnič iz Melbourna v Avstraliji.
Drugo nagrado prejme novela ”Co-dra”, ki je prišla pod psevdonimom Ilegalec. Zgodba je napisana s pisateljsko veščino in umetniško moCjo in pripoveduje o partizanskem likvidatorju, ki ga po vojni oblast izloči iz režimskih struktur. Avtor je Andrej Makuc iz Sentjaža pri Dravogradu.
Tretjo nagrado prejme novela z naslovom "Soška”, ki je prišla pod psevdonimom Prevzetnež. Gre za motiv človeka, ki hodi na boljši trg iskat razglednice iz avstrijskih Časov. Motiv je izpeljan z umetniško vešCo roko in s primorsko aluzijo. Avtor je Andrej Arko iz Ljubljane.
Komisija priporoča za objavo še novelo "Pesem za Evridiko in glas”, ki je prišla pod pesvdonimom Evridika, avtorica je Barbara Simoniti iz Slovenj Gradca, in novelo "Mamine slike” pod psevdonimom Svetlodol-ska avtorice Barbare Vrbovšek (Svetin) iz Štor pri Celju.
POEZIJA
Prvo nagrado prejme cikel pesmi "Malo nostalgije, a ne preveč”, ki je
prispel pod šifro Malo nostalgije. Pesmi odlikuje Cut za naravo, pristnost Čustva, kulturna širina in usidranost v slovensko atmosfero. Avtorica je Miša Shaker iz Ljubljane.
Drugo nagrado prejme ciklus pesmi, ki je prispel pod psvedonimom Zenjak. Pesmi odlikuje smisel za fineso in subjektivnost občutja ter bogato pesniško izražanje. Avtorica je Marija Skorjanec Kostema iz Ljubljane.
Tretjo nagrado prejme cikel pesmi "Osojnost”, ki je prispel brez šifre. Pesmi odlikuje prefinjenost občutja s težnjo po duhovni poglobljenosti in po modernem izražanju. Avtorica je Barbara Simonitti iz Slovenj Gradca.
Komisija priporoča za objavo še naslednje cikle: otroške pesmi Ljiljane Spasojevič iz Ljubljane, pesmi Marka Hudnika iz Radovljice in ciklus pesmi Nelde Stok Vojska iz Marezig.
Nagrade bodo podelili na Prešernovi proslavi v Peterlinovi dvorani v Trstu, ulica Donizetti 3 v ponedeljek, 12. februarja 1996 ob 20.30.
AREA SCIENCE PARK / V PONEDELJEK ZASEDANJE
NAPOVED DEŽELNEGA ODBORNIKA
Preverjanje vloge centra
Spet načrt o Kraškem parku
Matassi: Projekt naj bi imel tudi mednarodne razsežnosti
Kakšen je vpliv delovanja ustanove Science Park na mesto Trst in na celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino? Do kakšne mere izpolnjuje svojo glavno vlogo, ki naj bi bila v povezovanju med raziskovalnim delom in delom podjetij? Kje je njena moč in kje je treba izboljšati njeno delovanje?
To so vprašanja, ki so bistvenega pomena za načrtovanje bodočih strategij in za korektno izkoriščanje javnega denarja za pobude, ki so koristne za razvoj dežele. Zato je ustanova naročila podrobno študijo dvema mednarodnima konzulenčnima družbama, nizozemski TNO in belgijski Coopers and Lybrand.
Rezultate raziskave, ki je bila izdelana s finančnim prispevkom iz programa SPRINT Evropske zveze, bo
ustanova objavila v ponedeljek na zasedanju, ki se bo zaCelo ob 15. uri v kongresni dvorani ustanove na Pa-dricah in katerega se bodo udeležili predstavniki institucij in podjetij ter raziskovalci iz naše dežele.
V zadnjem obdobju se znanstveni park širi in razvija; v njem se je povišalo število novih podjetij, že obstoječa pa preverjajo in spreminjajo svoje strategije. K temu je treba dodati vlogo, H jo mora opravljati konzorcij raziskovalnega centra (to je ustanova, ki park upravlja), da bi izpeljal del komunitamega programa za našo deželo. Omenjeni program je namreč razdeljen na tri dele: v okviru prvega je treba oceniti tehnološke potrebe malih in srednjih podjetij ter seznanjati operaterje industrijskega sektorja; drugi del predvideva podpore
za tehnološko posodobitev podjetij, za kar je namenjenih preko 14 milijard lir; tretji del pa zadeva izobraževanje novih poklicnih osebkov, ki bodo zmožni prenesti inovacije z raziskovalnega področja na podjetja.
Ponedeljkovo zasedanje, na katerem bo govor o vseh teh vprašanjih, bo ob 15. uri odprl predsednik ustanove Domenico Romeo, za njim pa bodo posegli VVolfgang Ulbrich za belgijsko družbo Coopers and Ly-brand, generalni direktor konzorcija Mirano Sancin, konzulent konzorcija Paolo Cattapan ter ravnatelj načrtovalnega in razvojnega oddelka Gabriele Gatti; sledili bodo zaključki deželnega odbornika Gianfranca Mo-rettona, za njim pa bo spregovoril še predstavnik družbe TNO; zasedanje bo sklenila razprava.
Deželni odbor predlaga županom kraških občin tržaške in goriške pokrajine ustanovitev nekaterih naravnih zaščitenih območij, predhodnic bodočega Kraškega vzdolž obmejnega območja. Predlog je pristojni odbornik Giorgio Matassi predsinoCnjim v Vidmu predstavil upraviteljem iz Trsta, Doline, Zgonika, Devina-Nabreži-ne, Doberdoba, Ronk, TržiCa, Zagraja in Poljana. Park naj bi po odbornikovih besedah imel mednarodno razsežnost.
Matassi, ki sta ga spremljala ravnatelj deželnega oddelka za gozdove Paladino in vodja oddelka za parke Musi, je upravitelje seznanil z načrti deželnega odbora glede zaščite teritorija in ustanavljanja parkov oziroma zaščitenih območij. Vse projekte bo Dežela posredovala v pretres lokal-
nim upravam, tako da bo lahko zainteresirano prebivalstvo soudeleženo pri vseh pomembnejših izbirah.
Deželna uprava, je še dodal odbornik, želi nadaljevati na poti izvajanja državnega zakona iz leta 1991, ki določa okvirne pogoje za ustanovitev novih naravnih parkov. O tem vprašanju in še posebno o Kraškem parku se na deželni ravni že dalj Časa razpravlja, edina vlada, ki je o tem odobrila zakonski predlog, je bila vlada, ki jo je vodil Renzo Travanut.
Slednja je izdelala načrt za park, ki naj bi ga neposredno upravljala Kraška gorska skupnost, projekt pa je zastal, ko je krmilo Dežele prevzela Alessandra Guerra. Desnica je kasneje zahtevala in kmalu tudi dosegla dosegla dokončni umik zakonskega osnutka Travanutovega odbora.
OBČINA TRST / DECENTRALIZACIJA
Anagrofska potrdila na voljo tudi po pošli
Oddelek Tržaške občine za demografske službe in decentralizacijo obvešča, da je na sedežih občinskih izpostav možno takoj prejeti naslednja potrdila: potrdila o stanu (rojstni, poročni in smrti list); anagrafska potrdila (bivanjski in družinski list), druga potrdila (tako posamična kot skupinska) iz registra stanovskega urada, anagrafekega urada ali iz volilnih list; osebne izkaznice; potrdila za izselitev za osebe, ki še niso dopolnile 15. leta starosti ter delavske knjižice in overovljenje fotografij.
V istem oddelku sprejemajo tudi prošnje za prejem tistih dokumentov, ki jih mora oddelek poiskati v arhivu (izvlečke rojstnega lista, poroke in smrti), zgodovinske rojstne liste ali popolne kopije; omenjeni dokumenti so prosilcem na razpolago po najmanj 4 in največ 8 dneh.
Uradniki občinskih izpostav poleg tega takoj overovijo kopije aktov in dokumentov ter prošnje, ki so naslovljene na organe javne uprave.
Občinski oddelek obenem sporoča, da je možno po pošti prejeti (stroški bodo naloženi prositelju, telefonirati pa je treba na št 675-4479 od 8.30 do 10.30, razen ob sobotah in praznikih) naslednje dokumente: družinske liste, potrdila o bivanju, državljanstvu, o prostem stanovskem stanu, rojstne liste, poročne liste in mrtvaške liste v primeru, da jih prositelj zaprosi za vpis v sezname dela.
Na poslopju agencije Tržaške hranilnice št. 5 v Ul. Battisti 16 pa je vgrajen avtomat, ki je dostopen z magnetno kartico davčne številke, ki izdaja ana-grafska potrdila. Avtomat deluje od 8. do 18. ure od ponedeljka do petka, ob sobotah pa od 8. do 14. ure.
Protest
kotinarskega
združenja
staršev
DAN SLOVENSKE KULTURE
ANED
Skupna Prešernova proslava v dolinski občini
Bivši deportiranci iz Križa si želijo družabnih srečanj
Odborniki združenja staršev na Katinari izražamo odgovornim in javnosti svoje začudenje m zaprepašCenost zaradi predlogov pri občinski upravi v zvezi s tako imenovano racionalizacijo šolske mreže. Predlog se loteva tudi selitve osnovne šole Frana Milčinskega, prizadeti pa smo tuefi zaradi ostalih predlogov. Obrnili se bomo na pristojne upravitelje in jih povabili na pogovor, pričakujemo pa tudi skupnih pobud in nastopov.
Tržaški oktet v Revoltelli
Tržaška občinska uprava bo danes ob prazniku slovenske kulture slavnostno počastila 25-letnico obstoja in delovanja Tržaškega okteta. Koncert našega priznanega okteta, ki ga prireja občinsko odbor-ništvo za kulturo, bo s krajšim nagovorom uvedel sam župan Illy. Prireditev bo ob Ifk uri v dvorani muzeja Revol-tella.
Kot lani bo v dolinski občini osrednja Prešernova proslava na pobudo krajevne uprave tudi letos. Ce so lani kar upravitelji poskrbeli za to, so se tokrat odločili, da zamisel prireditve predajo enemu izmed krajevnih društev.
Nalogo je prevzelo Prosvetno društvo Ma-ckolje, ki je osrednjo proslavo oblikovalo z zborovsko pesmijo, spletom umetniške besede in priložnostnim govorniškim trenutkom. Prireditev bo pod pokroviteljstvom občine Dolina v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v veliki dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Bo-Ijuncu. Na odru se bodo predstavili elani Slovenskega kulturnega kluba: Ivo Lachi, Andrej Maver, Tomaž Susic, Mirjam Čermelj, Erika Hrovatin, Jasna SimCiC, Francesca Simoni in Sara Balde so v režijski postavitvi
Lučke SusiC oblikovali pesniško podobo slovenskih naravnih lepot. Splet verzov zaobjema izbor poezij od Prešerna, Slomška, Župančiča do sodobnejših Pavčka, Kovica, Košute. Misli o slovenskih pokrajinah od Gorenjske do Primorske vse do zdomstva bo z akordi spremljal Martin Vremec.
Izraz kulturnega utripa v dolinski občini bodo pa podali trije pevski zbori: najprej pozdrav gostiteljev, mešanega pevskega zbora Mackolje pod vodstvom Iva Lešnika, nato pesem najmlajših z nastopom OPZ Fran Venturini, ki ga pri Domju vodi Suzana Žerjal, in še nastop moškega pevskega zbora Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote. Priložnostno misel ob dnevu slovenske kulture bo podal Livij Valenčič, uradni pozdrav občinske prireditve pa bo posredoval dolinski župan Boris Pangerc. (dam)
Sekcija bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED iz Križa je sklenila, da organizira srečanje, na katerem bi se lahko bivši deportiranci ponovno srečali, se pogovorili o svojih problemih, težavah, pa morda še o marsičem drugem.
O tej zamisli smo se prav v Križu pogovorili z Viktorjem Bogatcem, sodeloval pa je pri našem srečanju tudi odgovorni za pokrajinski odbor deportirancev v nacističnih taboriščih ANED Rihard Gorjup.
Oba sta nam izrazila željo, da bi se bivši deportiranci s Tržaškega Cimprej srečali, morda na skupnem kosilu ob družabnosti, z deportiranci z Goriškega, predvsem iz območja Ronk. Deportiranci iz obeh pokrajin so se v lanskem letu udeležili vec pomembnih spominskih svečanosti, ki so poteka-
le v številnih nacističnih taboriščih ob 50-letnici njihove osvoboditve.
Vsi zainteresirani se lahko Javijo na sedež združenja v Ul. Crispi 3, tel. 661088, ob ponedeljkih, sredah in petkih v jutranjih urah. Zaželje-no bi bilo, da bi se za to srečanje, katerega datum in potek bodo organizatorji še javili, prijavilo Cim večje število preživelih iz taborišč smrti.
Nekateri kriški deportiranci so se že odzvali pobudi in nakazali za delovanje združenja ANED tudi denarne prispevke. Med temi so: Bruna Tretjak, Viktor Bogateč, Osvaldo Fran-ceschini, Pierina Sedmak, Laura SulCiC in mož pokojne Gisele Kralj iz Buenos Airesa. Skupno so zbrali 580.000 lir. Organizatorji upajo, da bodo njihovemu zgledu sledili še drugi.
N.L.
KRATKE VESTI
Od jutri v Aristonu film Va dove ti porta il cuore
Od jutri 9. februarja dalje bodo v kinodvorani Ariston predvajali film Cristine Comencini »Va dove ti porta il cuore«, ki je bil povzet po istoimenskem bestsellerju tržaške pisateljice Susan-ne Tamaro in so ga večinoma posneli na Opčinah. Film, v katerem nastopata Virna Lisi in Margherita Buy, bodo istočasno vrteli v vseh večjih italijanskih mestih. Prva tržaška predstava bo ob 18.30, izkupiček pa bo po sklepu vodstva kina namenjen Združenju Gofiredo de Banfield, ki bo denar namenil razširitvi svoje skrbstvene službe za ostarele. Združenje tudi sporoCa, da si je mogoCe oskrbeti vstopnice pri »the Office« v Ul. S. Nicolo 14, tel. 368343) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro.
Obvestilo Kmečke zveze
Predavanje o sodobni enološki tehnologiji
Kmečka zveza obvešCa Člane in simpatizerje, da je v okviru Agriesta ’96 na sejmišču v Marti-gnaccu pri Vidmu, jutri, 9. t.m., ob 9. uri na programu predavanje na temo "Spremembe v lastnostih mošta in vina, ki jih dojemamo s Čutili -Vloga sodobne enološke tehnologije”. Ker bo predavanje nedvomno zanimivo za naše vinogradnike, organizira Kmečka zveza obisk predavanja z osebnimi avtomobili. Zbirališče za odhod bo na trgu v Sesljanu, jutri, 9. t.m., ob 8. uri. Prijave na Kmečki zvezi, Ul. Canova.
Tako kot prejšnje prireja sejemsko prireditev Agriest tudi letos Dežela skupno z ERSA in s sodelovanjem Italijanskega združenja enologov in enotebnikov.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
8.	februarja 1996
PREŠERNOV DAN
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.21 - Dolžina dneva 10.03 - Luna vzide ob 21.32 in zatone ob 8.45.
Jutri, PETEK,
9.	februarja 1996
POLONCA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka -0,5 stopinje, zračni tlak 1004,8 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 43 km na uro, burja, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorenzo Guštini, Anita Rupini, Federi-co Vallon, Aljssa Kerro, Simone Micalizzi, Stefaniia Perfet-to, Gianni Mocibob, Sara Vi-sintin, Matteo Piras.
UMRLI SO: 86-letna Antonia Batageli, 88-letni Eugenio Gerbaz, 88-letna Elvira Calli-garis, 32-letni Paolo De Carh, 58-letni Giorgio Radivo, 63-letni Luciano Pichierri, 75-let-ni Secondo Cechet, 83-letna Gioconda Latin, 82-letni Gio-vanni Esposito, 85-letni Romano Živec, 64-letni Guerrino Hualich, 74-letni Adelio Fa-bris.
i I LEKARNE
Od PONEDELJKA, 5., do NEDELJE, 10. februarja 1996
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Goldonijev trg 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere,
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do
8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Dvorana rezervirana.
EXCELSIOR - 18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro.
EXCELSIOR AZZURRA -16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Una donna francese«, i. Em-manuelle Beart.
AMBASCIATORI - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Il presi-dente, una storia d’amore«, i. Michael Douglas, Annette Be-ning.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Babe - un maialino coraggioso«.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »VVaiting to Exhale - Donne«, i. Whit-ney Houston, Angela Bassett.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »The Net -Intrappolata nella rete«, i. Sandra Bullock.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.05, 22.15 »Highlan-der HI«, i. Christopher Lam-bert.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Bocca su bocca e le mani tra le gambe«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 19.40,
22.00	»La lettera scarlatta«, i. Demi Moore, Robert Duvall. Zadnji dan.
ALCIONE - 18.30, 21.30 »Underground«, r. Emir Ku-sturica.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin.
M PRIREDITVE
OBČINA DOLINA prireja v sodelovanju s PD Mackolje proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču ”F. Prešeren” v Boljuncu. Nastopajo: MePZ PD Mackolje, OPZ KD Venturini iz Domja, MPZ KD Vodnik iz Doline in recitatorji SKK - Trst. Priložnostno misel bo podal Livij Valencie. Vabljeni.
SKD SLAVEC Ricmanje -Log vabi na proslavo dneva slovenske kulture v soboto,
10.	t.m„ ob ob 20. uri v kulturnem domu v Ricmanjih. So-
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Trst - Gorica - Videm
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Gorica
SLOVENSKA PROSVETA
Trst
DAN SLOVENSKE KULTURE ’96
Bodočnost je tistega, ki veruje v njo.
Srečko Kosovel
Priložnostna beseda: Matejka Grgič Izbor besedil: Matko Kravos Režija: Edita Frančeškin Spored sooblikujejo:	^
recitatorji Sara Balde, Sara Hoban, Jan Leopoli, Tomaž Susič; Corrado Rojac - harmonika, Mirjam Pahor - sopran in Valentina Pavio - klavir, mešani pevski zbor F.B. Sedej pod vodstvom B. Kralja in mladinski zbor Vesela pomlad pod vodstvom F. Pohajača, skupina Jazz in mi.
Avtorji besedil
Tatjana Rojc, Liliana Visintin, Michele Obit, Tomaž Susič
Kulturni dom v Trstu danes, 8. februarja 1996, ob 20.30
Slovensko Btalno Gledališče
Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega
Evald Flisar
IZTROHNJENO SRCE
Režija: Zvone Šedlbauer
Jutri,	9. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A in D
v soboto, 10. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 11. t.m., ob 16.00 ABONMA RED C
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
priredi danes, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20
PROSLAVO
KULTURNEGA
DNEVA
ob obletnici pesnika Franceta Prešerna.
Slavnostni nagovor bo imel prof. Janko Jez; recitiral bo igralec
Stane Raztresen; glasbene točke bosta prispevala kitarista
Anja Stoka in Paulo Bembi,
gojenca Glasbene matice.
Vabljeni!
deljujejo otroci vrtca iz Ric-manj, uCenci coš I. T. Zamejski, OPZ Slomškovega doma iz Bazovice ter SSg z magično igro "Cicibanus ciprianus”.
SKD LIPA iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled slovenske predstave Felixa Mittererja "Zdrahe v božji hiši” v izvedbi Teatra brez... iz Celovca, režia M. Bevk, v soboto, 10. t.m.,v kinodvorani v Bazovici, ob 20. uri.
A. O. JAKA STOKA in zadruga za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel vabita ob dnevu slovenske kulture v soboto, 10. t.m., ob 20. uri, na predstavitev knjige Bruna Lisjaka "Slovensko pomorsko ribištvo”. Kulturni spored bo poleg domačinov obogatila ženska pevska skupina ”Stu ledi”.
SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom. V nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri gostuje "Teatr brez...” iz Celovca z moderno misterijsko igro "ZDRAHE V BOŽJI HIŠI”. Režija Marjan Bevk. Vabljeni na zabaven popoldan.
KD F. VENTURINI vabi na PROSLAVO DNEVA SLO-
VENSKE KULTURE jutri, 9. t.m., ob 20.30, v kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju. Sodelujejo: otroški vrtec Domjo, uCenci COS Mara Samsa, MPZ F. Venturini, har-monikasi na diatonično harmoniko in TFS Stu ledi.
SKD PRIMOREC - Trebče priredi jutri, ob 20. uri v ljudskem domu DAN SLOVENSKE KULTURE. Nastopajo pevski zbor COS P. Tomažič -Trebče, MePZ Slovenec-Sla-vec, vodi A. Grbec in dramska skupina Slovenec z veseloigro ”Ta prelepa spomladanska ljubezen” v režiji Bože Hrvatic. Vabljeni!
KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v Kulturni dom na Colu. Predstavih se vam bodo elani KD RdeCa zvezda iz Saleža z veseloigro "Priprava na zlato poroko” ter moški pevski zbor.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi ob prešernovem dnevu na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV, ki bo v soboto, 10. t.m., ob 18.30, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizet-ti 3. Na sporedu bo odprtje likovne in fotografske razstave ter recital literarnih del mladih ustvarjalcev. Ob koncu bodo strokovne komisije razglasile zmagovalce literarnega,
fotografskega in likovnega natečaja.
SLOVENSKA PROSVETA
in DSI vabita v ponedeljek, 12. t.m., na prireditev ob dnevu slovenske kulture. Razglasili bodo zmagovalce literarnega in fotografskega natečaja Mladike in razdelili priznanja Mladi oder. Kulturni spored bodo med drugim oblikovali mladi glasbeniki gojenci Glasbene matice v Trstu - Sola Marij Kogoj. Govorila bo gospa Lučka Kremžar De Luisa. Prireditev bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
KD F. PREŠEREN vabi na PROSLAVO DNEVA SLO-
VENSKE KULTURE, ki bo jutri, ob 20.30, v gledališču F. Prešeren. Sodelujejo COS F. Venturini, tamburaški ansambel KD F. Prešeren, pianistka Alenja Zobec, Suzana Bandi, Peter Bandi, Gabrijela Prodan, Magda Švara, Nadja Švara in zenski cerkveni pevski zbor. Slavnostni govornik Lida De-beljuh - Turk.
SKD VIGRED prireja v sodelovanju o.s.Stanko Gruden PREŠERNOVO PROSLAVO,
jutri, ob 20.uri, v prostorih osnovne šole S. Gruden v Sempolaju. Nastopajo uCenci o.š., MPZ RdeCa zvezda in dramski odsek KD RdeCa zvezda z veseloigro "Priprava na zlato poroko”.
DOM JAKOBA UKMARJA v Skednju, KD I. Grbec, PD Kolonkovec vabijo na skupno Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 10. .t.m., ob 20.30 v domu J. Ukmarja, Ul. Sončim 112/ Nastopajo MePZ s Ko-lonkovca, ZPZ I. Grbec, tamburaški ansambel iz Boljunca, slavnostni govornik Milan Gregorič, podpredsednik kluba Istra.
SKD LIPA iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture na koncert mladih izvajalcev. Nastopili bodo gojenci prof. Tamare Ražem in prof. Tatjane Jercog. Toplo vabljeni v torek, 13. t.m., ob 18. uri v Ba-zovski dom.
n_____________IZLETI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. t.m., avtobusni ismuCarski izletv Fomi di So-pra. Vpisovanje bo danes na sedežu kluba Proseska 131 na Opčinah od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573.
SK DEVIN organizira ir nedeljo, smučarski izlet v Podk-lošter. prijave in informacije tel. 327196 (Jordan) ah 200236 (Bruno).
SKD	CEROVLJE-
MAVHINJE priredi v nedeljo, 25. t.m., smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Sesljana, ob 6. uri. Informacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-C.G.I.L. sekcija De-
vin Nabrežina organizira, ob praznovanju dneva Zena, v nedeljo, 10. marca, izlet v Goriška Brda. Informacije in rezervacije na tel. št. 200669, 200007, 299640 in 208306.
H ČESTITKE
ZSKD iskreno Čestita MARKU KRAVOSU ob uglednem imenovanju za predsednika Slovenskega PEN kluba in mu želimo Čimbolj uspedno delo.
Včeraj, 7. februarja, je slavila na GroCani DANICA VISNJEVEC por. RACMAN svoj okrogli rojstni dan. Vse najboljše, sreCe in zdravja ji želi sestra Sandra z možem Dragotom in vsi ostali v družini.
□	OBVESTILA
KD I. GRUDEN in SD SOKOL vabita vse elane in prijatelje na redni obCni zbor, ki bo jutri, ob 20. ob prvem sklicanju in ob 20.30. v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini.
SKD	CEROVLJE-
MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 praznovanje dneva žena v restavraciji Ur-dih v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla "Kraški kvintet”. Informacije in rezervacije tel. 291078 ab 2916056 od 17. do 20. ure.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras vabi elane in simpatizerje na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v sredo, 14. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu.
SKD VIGRED vabi elane in prijatele na izredni in redni občni zbor v torek, 13. t.m„ ob
19.30	v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
H SOLSKE VESTI
TAJNIŠTVO LICEJA "Prešeren” obvešCa, da lahko dijaki, ki so doslej maturbali na naši šob, dvignejo diplomo o opravljenem zrelostnem izpitu. Pri tem morajo vsi prosilci, razen tistih, ki so maturirali leta 1995, vrniti nadomestno potrdilo. Umik tajništva vsak dan od 9.30 do 12.30.
DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih Sol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtcec: v Dolini jutri, ob 15.30; Osnovna šola: C.o.š. F. Venturini v Boljuncu, 12. t.m., ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV.IVANU
obvešCa, da se vršijo vpisovanja v prvi razred osnovne šole in v prvi letnik vrtca na sedežu didaktičnega ravnateljstva pri sv. Ivanu vsak dan od 8. do 14. ure. Istočasno vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik vrtca, na informativno srečanje, ki bo v vrtcu v Barkovljah, danes, ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI
sporoCa, da se vpisovanje v prvi razred osnovne šole in v otroške vrtce vrši na sedežu ravnateljstva vsak dan, od 8. do 14. ure ter vljudno vabi starše obok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce na-brežinskega didaktičnega ravnateljstva na informativno srečanje v Devinu, danes, ob 16. uri.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
IŠČEMO osebo za CišCenje šolskih prostorov v Ricmanjih. Zahteva se veljavno sanitarno knjižico, znanje slovenščine in osebni avtomobil. Interesenti naj se javijo med 10. - 12. uro "Cooperativa pu-lizie”, Trg Goldoni 10.
URADE približne velikosti 30-40 kvm, v dolinski občini, najraje v centru Boljunca, po-bebuje družba za javne storitve. Pisati pod šifro "Dolgoročno" na Publiest Srl, CP 568, Trst.
V SREDISCU SKEDNJA
oddamo v najem prostor primeren tudi za urad. Tel. 815266 od 18. ure dalje.
BLIŽA SE PUST - lepo, enkrat nošeno pustno obleko brazilca za fantka 2/3 leta pro-
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN
se sprejemajo od 8,30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUESI-UI. Voldirlvo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
dam. Tel. 228609
IŠČEMO delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem ”C”, za raz-važanje blaga. Telefon št. 383993
PUNTO 75 SX metalizbane svetlozelene barve prodam. Odkupim tudi rabljenega. Tel. 229224.
PRODAM FORD FIESTA
XR2 1600 Cme barve, letnik 91. Tel. 0481-32629 ob večernih urah.
FIAT 127 v dobrem stanju prodam za 1 milijon lir. Tel. 910148.
PRODAJAM KATRCO,
R4TL, letnik ’85, originalno poslikana, primerna za mlade. Tel. 228160.
PRODAM avtomobil Alfa Romeo 33 Quadrifoglio oro, letnik 85 za 1.000.000 lir (možen dogovor). Tel. 040-360739 v večernih urah.
V	NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Proseku, 75 kvm za dobo 1-2 let. Tel. 225122 ob večernih urah.
KUPIM zazidljivo zemljišče po možnosti z delno.obdelovalno površino. Tel. 040/228835 v večernih urah.
PALAČE HOTEL v Gorici išče najemnika za 1. razredno restavracijo. Ponudbe: Palače hotel, Korzo Italia 63 - 34170 Gorica.
PRODAM hišo z dvoriščem, garažo in 1000 m zemljišča v okolici Mackolj. Tel. 228390.
V	PIVNICI HI. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo v petek, 9.t.m, ob 21. uri koncert skupine “Vatavuhu”; v petek, 16.t.m. pa bodo spet nastopih “Bakala blues band”.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in Četrtkih zaprto.
OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sar-mek). Točita belo in Cmo vino.
OSMICO ima odprto do pusta PemarCiC Boris, Medja vsa 7
PRISPEVKI
Ob smrti Vladimira Uršiča darujejo Miranda, Daša in Jana Radovič 200.000 Ib za Sklad Mitja Cuk.
Ob smrti ljubega moža in očeta Vladimba UršiCa darujeta žalujoči družini Uršič in Kozlovič 600.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob razdeljevanju izkaznic VZPI-ANPI je za sekcijo Trebče prispeval Livio Malalan 10.000 Ib.
Armid Ukmar daruje
50.000	Ib za Zvezo vojnih invalidov.
V	spomin na Marija Gabrovca daruje Nadja 10.000 Ib za Slovenski dijaški dom - Trst.
Ob 90-letnici (29.1.1906) rojtva Vekoslava Spangerja daruje Nadja 90.000 Ib za Sklad Ota, D’Angelo, Lucchetta.
Namesto cvetja na grob Marije Ferfolja daruje družina Ci-vardi 30.000 Ib za Sklad Mitja Cuk.
Colja Srečko daruje 50.000 Ib za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Danila Guština daruje Sergio Sta-rez 25.000 lb za FC Primorje in 25.000 Ib za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Danila Guština darujeta Lidija in Maja Stoka 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Danila Guština in Božene Kralj daruje Marcela (Praprot)
60.000	Ib za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Danila Guštin darujeta Genka in Just 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Eto Bartole por. Toscan daruje družina Majovski (Devinšcina) 50.000 lir za Sklad Ota, D’Angelo, Lucchetta.
Namesto cvetja na grob Božene Peric daruje Milena Radovič 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Josipa Cibic
darujeta Anica in Drago Stoka
50.000	lir za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče.
V	spomin na Danila Guština darujeta Anica in Drago Stoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek.
Nosilci krste pok. Danila Guština darujejo 100.000 Ib za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Danila Guština darujeta Marija in Mirko PuriC 20.000 Ib za FC Primorje.
V	spomin na MarjuCo Cac darujeta družini Calzi 100.000 lb za PZ Vesela pomlad.
V	spomin na Ivana Kreše-viCa darujeta Giuho in Milko z družinama 100.000 lir za TPPZ Finko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Božene Kralj daruje Ivo Kralj z družino 100.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi.
V	spomin na drago Boženo Kralj-Peric daruje Jelka TerCon-Sah 50.000 Ib za nove slike sbvenske cerkve.
Namesto cvetja na grob Božene Kralj -Peric daruje družina Milic (Slivno 21)
50.000	Ib za sbvensko cerkev.
V	spomin na Boženo Kralj-Peric daruje Darka Semec -
Šuligoj 30.000 Ib za slivensko cerkev.
V	spomin na pok. Danilota Guština darujeta Francko in Matilda (Trebče) 50.000 lir za Skupnost družina Opčine (Prosek).
V	spomin na Danilota Guština daruieta Mara. in Alfonz Guštin 5U.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ivana Kreše-vica daruje družina Ivana Sardoča 50.000 lir za Skupnost družina OpCine.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Piero Strain
Pogreb bo danes, 8. februarja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sestra Marija, svak Sergio, nečaka Giuliano in Lucia ter ostalo sorodstvo.
Trst, 8. februarja 1996
Ob nepričakovani izgubi dragega delovnega tovariša
Petra
izrekajo svojcem iskreno sožalje
uprava in uslužbenci Primorskega dnevnika
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
BOLNIŠNICA /OB DOGRADITVI ALI SELITVI
ŠTEVERJAN / PRIREDITEV DRUŠTVA F. B. SEDEJ
a PRIREDITVE
Barafti napoveduje neko tretjo možnost
Nov, zaenkrat tajni predlog bo predstavil šele konec meseca konferenci županov
Pevski zbor iz Kranja v gosteh ob dnevu slovenske kulture
Ravnatelj zdravstvenega podjetja dr. Gianbatti-sta Baratti je vCeraj poslal županom vseh 25 občin na Goriškem kratko sporočilo, ki pa bi utegnilo imeti odmevne posledice za bodočnost goriške splošne bolnišnice. Sporočilo namreč napoveduje neko novo rešitev, ki naj bi bila na vidik, čeprav še ne pove, za kaj gre in odlaga vsako nadaljnje pojasnilo na zadnji teden v mesecu, ko naj bi Baratti osebno predstavil novosti konferenci županov.
V sporočilu je rečeno, da se Zdravstveno podjetje vse bolj zavzema, da bi poiskalo rešitev»ki naj resnično zadosti potrebam goriškega prebivalstva za naslednjih 25-30 let glede splošne bolnišnice«. S tem v zvezi so
tehniki podjetja ponovno pregledali in preverili dosedanji dve hipotezi, ki sta kot znano obnova sedanjega poslopja v Ul. Venelo z dograditvijo ti. plošče za ambulante, laboratorije, operacijske sobe in druge storitve ali pa preselitev splošne bolnice v sedanjo bolnišnico Janeza od Boga. V zadnjem času, nadaljuje dr. Baratti, pa je»ravnateljstvo podjetja skupaj z zunanjimi tehniki vzelo v pretres še nekatere drugačne scenarije in rezultati kažejo biti zelo zanimivi.«
Te skope besede vsebujejo napoved o neki tretji možnosti, glede katere smo včeraj zaman skušali izluščiti kaj več od dr. Barattija, ki namerava obdržati tajnost o zadevi vse do predstavit-
Dodatna sredstva povzročajo težave
Tudi preobilje finančnih sredstev lahko spravi v težave goriško občinsko upravo. Občinski možje so v teh dneh ugotovili, da bodo od države prejeli približno 750 milijonov več dotacij. Zato so z dnevnega reda včerajšnje seje občinskega sveta morali umakniti predstavitev proračuna in jo odložiiti na 23. februar. Dotlej bodo razmislili, kako uporabiti dodatni denar.
Občinski svet je včeraj vzel v pretres proračun Mestnih podjetij za storitve, ki je bil predstavljen že na prejšnji seji in ki so ga svetovalci presenetljivo odobrili brez vsakršne razprave.
Sledila je predstavitev in odobritev proračuna Podjetja za mestni lekarni, ki naj bi letos proizvedlo 74 milijonov dohodkov. Prav ta dobiček pa predstavlja problem: doslej se je na tekočem računu nabralo že 500 milijonov, ki so povsem neizkoriščeni. Prav bi bilo, je povedal predsednik podjetja Baresi, ko bi občinska uprava odločila, naj se ta sredstva uporabijo za posodobitev struktur ali v socialne namene.
ve županom. To je tudi razumljivo, vendar se nam vsiljuje vprašanje: zakaj neki so potem sporočilo posredovali tudi tisku, vedoč da bo spričo vročih polemik o lokaciji bolnišnice namig o novi rešitvi sprožil val ugibanj in razglabljanj? Mar to pomeni, da se dr. Baratti ograjuje od stališč deželnega odbornika Fa-sole, ki je še te dni razglašal selitev v bolnico Janeza od Boga kot najsmotrnejšo rešitev? Domnevo, da morda gre prav za to, nam krepi Ba-rattijev bežni namig, iz katerega je mogoče sklepati, da naj bi novo rešitev poiskali v kompren-zoriju sedanje bolnišnice v UL Venelo. To pa je v kričečem nasprotju z zamislijo o selitvi.
V nedeljo je društvo Sedej priredilo Prešernovo proslavo v Steverjanu. Na programu je bil koncert mešanega pevskega zbora Musiča viva iz Kranja po-
vezan v sklop z recitalom Prešernovih odlomkov, ki jih je podal dolgoletni prijatelj Steverjancev, Janez Dolinar. Uvodoma je domači mešani zbor pod
STMAVER / OBČNI ZBOR KD SABOTIN
Pozitivna ocena delovanja
V soboto razstava korenin M. Maraža, prihodnji teden praznik sv. Valentina
Kulturno društvo Sabotin je pred kratkim imelo v bivši šoli v Stmavru letni občni zbor. Predsednik Gabrijel Figelj se je zahvalil vsem osebam in organizacijam, ki so kakorkoli pomagali pri uresničevanju društvenih programov. Sledilo je tajniško poročilo. Delovanje je bilo v letu 1995 zelo bogato, poleg tega pa je društvo kar v redu napredovalo s popravilom sedeža. Irena Ferlat je natančno podala blagajniško poročilo. V imenu nadzornega odbora je spregovoril Franc Bizaj. Kot gostje so pozdravili predstavniki ZSKP, PD Rupa-Peč, društva Mirko Filej in Jadro iz Ronk.
Po razrešnici staremu so izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo: Jordan Figelj, Gabrijel Figelj, Lovrenc Persoglia, Irena Ferlat, Jožko Feri, Franc Bizaj, Ivan Persoglia, Valentina Feri, Mauri-
zio Corsi, Loredana Valentinčič in Nadja Kovic. Predstavnika mladinskega odseka sta Valentin Devinar in Matjaž Pintar. Odbor je še isti večer izvolil novega predsednika, ki je Jordan Figelj.
Društvo Sabotin se že pripravlja na praznik sv. Valentina, ki bo letos 10., 17. in 18. februarja. V soboto, 10. februarja, bo otvoritev razstave Mirka Maraža o živih koreninah, ki jo bo predstavil prof. Jožko Vetrih. Sledil bo nastop pevskih zborov iz Podgore in Stmavra. 17. februarja bo dan slovenske kulture v priredbi mladinskega odseka, v nedeljo, 18. februarja, pa bo tradicionalni praznik sv. Valentina s slovesno mašo ob 14.30, pri bivši šoli pa bodo gostom postregli z dobrotami na žaru, pristno briško kapljico in nenazadnje z okusnimi domačimi štruklji.
vodstvom Bogdana Kralja zapel Premrlovo Zdravljico in Vrabčevo Polko. Sledil je pozdrav predsednika Marka Terčiča.
Gostje iz Kranja, ki jih vodi Nada Kos, so izvedb prijetno izpeljan program. Prvi del je obsegal Hubadovo Luna sije na Prešernovo besedilo in nekaj koroških ljudskih. Janez Dolinar je med eno in drugo pesmijo občuteno podal nekaj Prešernovih verzov. V drugem delu so pevci popeljali poslušalce na potovanje okoli sveta z izvedbo nekaterih plesov iz-venevropskih narodov. V tretjem delu so se s pesmijo vmib v Slovenijo in sicer na Primorsko (Aldo Kumar, Pavle Merku). Po uradnem delu so na zahtevo občinstva dodali še dve pesmi. Sledila je izmenjava daril z domačim zborom. Društvo Sedej je zbor tudi primemo pogostilo, saj jim bo števerjan-ski zbor vrnil obisk v Kranju že 21. aprila.
Na sliki (foto Bumbaca) Janez Dolinar in zbor iz Kranja
MEDIJI / JAVNA DEBATA NA POKRAJINI
Krajevno informiranje preživlja težke dneve
Govor tudi o vlogi in težavah Primorskega dnevnika
Na pobudo svetovalske skupine Zelenih je bila predsinoči na Pokrajini javna razprava na temo Pluralizem v dnevnem tisku v Gorici. Namen je bil osvetliti vlogo in perspektive vsakodnevnega informiranja v trenutku, ko vsi trije dnevniki, ki “pokrivajo” goriški prostor, doživljajo težave in globoke procese preosnove, ki bi utegnili spremeniti in okrniti njihovo vlogo prav v Gorici. Krčenje stroškov in osebja v dveh italijanskih dnevnikih, ki sta v rokah istega lastnika, bi utegnilo zaradi delitve interesnih območij privesti do zaprtja enega od uredništev prav v Gorici. Po drugi strani je v težavah tudi Primorski dnevnik, kjer je najnovejša kriza še dodatno
okrnila poročanje tudi z Goriškega.
Nekaj uvodnih misli sta s tem v zvezi posredovala urednika goriške kronike Piccola Antonino Barba in Primorskega dnevnika Marko Marinčič, medtem ko se urednik Messaggera Veneta ni odzval povabilu prirediteljev. Marinčič je predstavil vlogo in pomen Primorskega dnevnika. Podčrtal je, da pomeni njegov obstoj glas več in prispevek k pluralizmu ne samo v ožjem idejnem in informativnem smislu, temveč je manjšinski dnevnik tudi dejavnik etničnega in kulturnega pluralizma. Brez njega bi bil goriški prostor močno osiromašen. Marinčič je predstavil težave, ki jih preživlja ča-
sopis in posledice najnovejšega sanacijskega načrta, ki je okrnil njegov obseg in vsebino. S tem v zvezi je opozoril tudi na ne vedno korekten odnos, ki ga imajo pri oglaševanju skoraj vse krajevne uprave, ko pri naročanju objav proti plačilu dosledno pozabljajo, da obstaja v mestu poleg dveh italijanskih tudi slovenski dnevnik.
V razpravo so posegli številni udeleženci, med katerimi so bili razni politiki, javni upravitelji in predstavniki družbenih organizacij. Vsi so izrekli zaskrbljenost za bodočnost informiranja v go-riškem prostoru, ki je v nekem smislu odraz splošne krize, ki jo doživlja Gorica spričo dualizma Videm-Trst.
Pullano osumljen nenamernega umora
Armando Pullano, spremljevalec 26-letne Se-renelle Trevisan, ki je v nedeljo zvečer v tragičnih okoliščinah umrla med poskusom, da bi prebredla reko Idrijco pri Romansu, je osumljen nenamernega umora. Vest je včeraj potrdil državni pravdnik pri goriški preturi dr. Fulvio Finazzer Flori, ki je povedal, da je sodstvo že takoj po nezgodi uvedlo postopek, da bi preverilo ali ni Pullano delno soodgovoren za smrt dekleta vsaj zaradi neprevidnega prečkanja struge. Obdukcija je sicer potrdila, da je Trevisanova, ki jo bodo pospremili k zadnjemu počitku danes ob 15. uri v Romansu, umrla zaradi utopitve in podhladitve v ledeno mrzli vodi, preiskovalci pa želijo do kraja pojasniti še nekatere nejasne okoliščine.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
vabita na
DAN SLOVENSKE KULTURE '9G
Bodočnost je tistega, ki veruje v njo
Srečko Kosove!
OSREDNJA PROSLAVA
bo v Kulturnem domu v Gorici
jutri, 9. februarja 1996 ob 20.30
KINO
GORICA
Vili ORLA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 17.15- 19.40-22.00 »Seven«. I. B. Pitt in M. Freeman.
H ŠOLSKE VESTI
NA SEDEŽU SDZPI V GORICI sprejemajo prijave za strokovni tečaj za natakarje. Tečaj bo trajal skupno 400 ur (od tega 150 ur prakse). Pojasnila in prijave: na sedežu zavoda SDZ-PIv Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826, ali na sedežu Gospodarskega združenja v Rimski ulici 20. SDZPI nadalje obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaj “windows Office”. Prijave in podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na sedežu zavoda.
SOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da so njegovi uradi odprti za občinstvo od ponedeljka do petka od 11. do 13. ure, v ponedeljek in četrtek tudi od 15.30 do 17. ure. Urad za stike z javnostjo je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, v ponedeljek in četrtek tudi od 15.30 do 17. ure.
V SREDISCU DANICA NA VRHU bo v soboto, 10. februarja, ob 20. uri proslava ob dnevu slovenske kulture. Nastopata moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline in mladinski odsek društva Danica z recitalom o Kosovelu.
RIBIŠKO DRUŠTVO slovenskih muharjev v Italiji “Carnik” vabi na svoj 1. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 11. februarja, ob 11. uri na sedežu v Stmavru, Čase Noriš 4.
KD OTON ZUPANČIČ vabi v četrtek, 15. februarja, ob 20.30 v dom A. Budala v Standrežu na predavanje zgodovinarja Borisa M. Gombača o osvoboditvi Trsta in Gorice. Večer bodo obogatili s predvajanjem originalnih filmskih posnetkov o osvoboditvi teh krajev.
SD SOVODNJE priredi 17. februarja veselo pustovanje. Prijave pri Lucijanu Fajtu, Davorinu Peliconu in Gianniju Marsonu.
SKD KREMENJAK vabi na pustovanje v Jamljah v dneh 16., 17., 18. in 20. februarja. Zabavali vas bodo Kraški kvintet z Bracom Korenom, Adria kvintet in disco mušic. Pustovanje bo v ogrevani hali pri nekdanji šoli (Prvomajska 20).
□ OBVESTILA
OBČINA SOVODNJE
obvešča, da je v teku postopek za spremembo regulacijskega načrta. Občani, ki predlagajo spremembe, naj vloge predložijo do 10. februarja.
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE priredi 5. kongres sekcije, ki bo v osnovni šoli v Jamljah jutri, 9. februarja, ob 19. uri.
^ RAZSTAVE
V KATOLIŠKI KNJIGARNI razstavlja akademska slikarka Mira Ličen Krmpotič. Ogled do 24. februarja po umiku knjigar-
s_____________IZLETI
SPD GORICA
Smučarski odsek vabi na tekmovanje za 15. Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo 25. t.m. v Fomi di Sopra. Ob tej priložnosti bo priredilo avtobusni izlet za tekmovalce in smučarje - izletnike. Prijave na sedežu (tel. 33029) ob sredah med 11. in 12. uro ter ob četrtkih med 19. in 20. uro najkasneje do 22. t.m.
SKD HRAST - Športni odsek Doberdob organizira smučarski izlet v Bad Kleinkirchheim v nedeljo, 11. februarja. Za informacije: tel. St. 78130, 78262 ali 419957.
M LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701
LEKARNA V SO-VODNJAH
dr. M. Rojec, Ul. I. Maja 76, tel. 882578
POGREBI
Danes: 9.30, Luigi Go-deas iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Angelo Busut, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
TRENDI / UNIONCAMERE
Po petih letih demografski boom podjetij
RIM - Po letih brez prirastka in celo upadanja, je skupnost italijanskih podjetij doživela lani pravi demografski boom, saj je naravni prirastek dosegel 1, 23 odstotka, kolikor znaša razlika med novonastalimi in ukinjenimi podjetji. Tako dobrega rezultata italijanska podjetja niso doživela že pet let, lanski rezultat pa je kar dvakrat tolikšen kot so ga zabeležila konec leta 1994, ki je prineslo preobrat v negativnem trendu demografskega gibanja podjetij.
V letu 1995 je anagraf italijanskih trgovinskih zbornic registriral 309. 511 novih podjetij, kar je za 2,5 odstotka veC kot leto prej. Po podatkih, ki jih je včeraj objavila zveza italijanskih zbornic Unioncamere, so bila iz seznamov izbrisana 257. 204 podjetja, skupno število podjetij pa je od 4.246.843 leta 1994 zraslo konec lanskega leta na 4.304.816.
Posebno velik je bil porast števila obrtnih podjetij (+3,27%), ki so k skupnemu aktivnemu saldu prispevala za kar dve tretjini. Delež obrtnih podjetij dosega v skupnem številu podjetij v državi že 30, 8 odstotka. Predsednik zveze zbornic Danilo Longhi ta podatek razume kot posledico odprave stare »minimum tax«, saj je največ podjetij »izginilo« prav v Času, ko je bil v veljavi ta ukrep. Po njegovi odpravi so podjetja očitno spet oživela.
Podatki Unioncamere kažejo tudi na klimo večjega zaupanja med italijanskimi podjetji, kar im& seveda tudi ugoden vpliv na zaposlitev. Križanje Istatovih podatkov o gibanju delovne sile (porast neodvisnih zaposlenih za 92 tisoč enot in zmanjšanje števila odvi-
snih zaposlenih za 12 tisoč) in podatkov o novih vpisih kaže, da ustvarjajo zaposlitvene možnosti predvsem mala in srednja podjetja, ki so tudi gonilna sila gospodarske rasti v državi. Kot zanimivost je Longhi izpostavil tudi geografsko razporeditev naraščanja števila podjetij, po katerem se poleg severovzhodnega dela države v tem primeru odlikuje tudi jug, kjer je stopnja rasti števila podjetij višja od državnega povprečja.
BANKE / PRED OBČNIM ZBOROM KMEČKE BANKE
Naložba v svojo banko se izplača
GORICA - Člane goriške Kmečke banke caka v nedeljo izreden občni zbor, ki bo usodno pomemben za prihodnost te slovenske banke. Na dnevnem redu zborovanja, ki sta ga sklicala komisarja, je namreč poleg preobrazbe banCne zadruge v delniško družbo tudi predlog za zvišanje kapitalske glavnice in v tem okviru vstop novega delniškega partnerja, bančnega holdinga Caer iz Emilije Romagne.
Zakaj usodni pomen tega občnega zbora? Kot smo že večkrat pisali, je prišlo do sporazuma s holdingom po dolgih pogajanjih, ki jih je vodil odbor delničarjev Kmečke banke pod vodstvom odv. Petra Sancina. Glavni namen tega odbora je bila namreč zaščita interesov dosedanjih elanov oziroma delničarjev banke in
ohranitev večinskega deleža v njihovih rokah. Nov delničar bo namreč vplačal 35 odstotkov kapitala, stari delničarji pa bodo morali za ohranitev trdne večine odšteti še 4, 76 milijarde lir. V zameno bodo deležni brezplačnih delnic za skupno vrednost pet milijard lir, za kolikor se bo glavnica zvišala s sredstvi iz rezervnih skladov. Ce k temu prištejemo še oceno priznane mednarodne rating družbe, po kateri je Kmečka banka vredna približno 30 milijard lir in perspektive, ki si ji odpirajo s prihodom močnega in izkušenega partnerja, je na dlani, da §e delniška naložba izplača tudi iz gole ekonomske raCunice, zato ne bi smelo biti dvomov v pripravljenost delničarjev, da svoj denar naložijo v svojo banko.
SLOVENIJA / PROPADLA ITALIJANSKA NALOŽBA
Podjetje Irca Grelci zaprlo vrata po komaj letu proizvodne dejavnosti
Glavni vzrok naj bi bil ta, da so se Italijani ušteli pri ceni delovne sile
LJUBLJANA - Na Gorenjskem je te dni neslavno propadel poslovni projekt, pri katerem so sodelovali italijanski poslovneži in slovenska domnevno cenena delovna sila. Italijansko podjetje Irca, ki je pred letom zastavilo ambiciozen načrt izdelave grelcev v Sloveniji, namreč stroje že odvaža v Italijo, približno dvajset delavcev pa je postalo tehnološki presežek.
Podjetje Irca, ki proizvaja grelce, se je v začetku lanskega leta odločilo prenesti del proizvodnje v domnevno ceneno Slovenijo. Ustanovili so podjetje Irca Grelci (v stoodstotni italijanski lasti), v Lescah so najeli 2.500 kv. metrov poslovnih prostorov, iz Italije pa so začasno uvozili vse stroje. Delovno silo so iskali prek vabljivih oglasov v Časnikih in prejeli precej prijav. Toda navdušenje potencialnih zaposlenih je splahnelo, ko so izvedeli za ponujena plačila (šlo naj bi za približno 500 tisoč lir). Kljub temu se je redno zaposlilo dvajset delavcev, nekaj deset pa za določen Cas. Po manj kot letu dni, natančneje 31. januarja le-
tos, so vsi zaposleni prejeli obvestilo, da so postali presežni delavci, vzrok za to pa naj bi bili ekonomski: opustitev proizvodnje.
Zakaj tako nenaden konec obetavnega projekta, kaj je botrovalo takšni poslovni odločitvi italijanskega lastnika, Ce vemo, da je bila pogodba o najemu poslovnih prostorov podpisana za šest let? Robert Frandolic, ki je v podjetju opravljal delo prokurista, kratko odgovarja:«Vzrok je zmanjšano povpraševanje po grelcih na trgu.« Delavce so z odločitvijo seznanili konec lanskega novembra, poleg padca povpraševanja pa so navedli še zahtevo kupcev po skrajšanju dobavnih rokov in organizacijske težave. Z odpustom delavcev je seznanjen tudi sindikat, ki pravi, da so zaposleni v Irca Grelci redno prejemali plače in prejeli tudi ves regres. Podjetje naj bi pred odhodom iz Slovenije zaposlenim zagotovilo, da bodo še pol leta prejemali 70-odstotne plaCe, kar določa zakon. Poleg tega naj bi vsem delavcem ponudili možnost za-
poslitve v Italiji, kar je potrdil tudi prokurist Frandolic.
Pojavile pa so se tudi govorice, da namerava podjetje od države »potegniti« denar, namenjen ohranjanju oziroma ustvarjanju novih delovnih mest. Frandolic te domneve zavrača, na ministrstvu za delo pa pravijo, da nobeno podjetje, ki je v veC kot 50-odstotni lasti tujcev, ni upravičeno do takšne pomoči. Poleg tega podjetje, ki prejme sredstva, zaposlenih ne sme odpustiti vsaj dve leti, sicer mora denar vrniti. Podjetje Irca Grelci torej ne ustreza nobenemu od teh kriterijev, zato vsaj zadnji dve leti, odkar je v lasti tujca, subvencij ne bi moglo dobiti. So se torej italijanski poslovneži preprosto ušteli glede cene slovenske delovne sile, ali pa je v ozadju njihove poslovne odločitve kakšen drug vzrok? Zanimivo je, da so si v pogodbi o najemu poslovnih prostorov zagotovili možnost prekinitve pogodbe že po enem letu, Čeprav naj bi veljala šest let z možnostjo podaljšanja.
Urša Peternel
Lira stabilna, bona praktično negibna
MILAN - Napredovanje dolarjevega teCaja in pozitivno gibanje BTP sta včeraj omogočila nadaljevanje klime previdnega optimizma na denarnem trgu, kjer je lira sicer nekoliko nazadovala v menjavi z dolarjem, a se je okrepila do marke. O skrajni zaspanosti na milanskem delniškem trgu pa priča rekordno nizka vrednost poslov, ki ni presegla 230 milijard lir. Kazalci so ostali na torkovi ravni, Mibtel pa je s komaj zaznavnim nazadovanjem za 0, 01 odstotka znova padel pod vrednost iz začetka leta in se ustavil pri 9.992 točkah.
NOVICE
Tržaško podjetje Cossutta sklenilo poslovni sporazum s črnogorskim ladjarjem
TRST - Tržaško podjetje Cossutta, ki je že petdeset let poslovno navzoče v vsej vzhodni Evropi in predvsem na območju nekdanje Jugoslavije, je te dni podpisalo pomemben sporazum s Prekookean-sko plovidbo iz Bara v Cmi gori. Sporazum, ki so ga podpisah generalni direktor tega državnega pomorskega podjetja Zvezne republike Jugoslavije in predstavniki podjetja Cossutta, predvideva vzpostavitev pomorske zveze za kamionski prevoz blaga med Italijo in novo Jugoslavijo. V okviru tega sporazuma je Prekookeanska plovidba imenovala Cosmar, pomorsko agencijo grupe Cossutta, za svojega generalnega zastopnika za Italijo in srednjo Evropo, gospoda Claudia Grimma pa za »ovvner re-presentative«. Po predvidevanjih naj bi bila že do konca meseca vzpostavljena redna pomorska proga Trst - Benetke - Bar z ro-ro trajektom Alba. Ta linija ima zelo velik pomen tako z gospodarskega vidika kot glede na hitrost in varnost prevoza.
Sporazum sta pozdravili tako tržaška kot črnogorska trgovinska zbornica, pokroviteljstvo nad njim pa sta prevzela Sekretariat za razvoj in Agencija za ekonomsko prestrukturiranje Črne gore.
Confindustria kritizira banke
RIM - Italijanski industijci so včeraj sprožili nov napad na italijanski bančni sistem, ki se izredno hitro prilagaja višanju tržnih obrestnih stopenj, medtem ko takrat, ko tržne stopnje padajajo, o prila-gajnju noče niti slišati. Nekaj podobnega se dogaja v tem trenutku, torej ravno v Času, ko postaja vse očitnejše upočasnjevanje industrijske proizvodnje. V zadnjih treh mesecih je povprečna obrestna mera na bančne kredite ostala nespremenjena pri 13 odstotkih, medtem ko so se obresti na državne obveznice BOT znižale za 1, 5 odstotka, opozarja Confindustria, ki ne prizanaša niti centralni banki in njeni pretirano previdni monetarni politiki.
		7. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
	2 S	valuta	nakupni	prodajni
	|	ameriški dolar	1552,00	1599,00
	1	nemška marka	1054,00	1086,00
	|	francoski frank	306,00	315,00
	rt	holandski gulden	939,00	967,00
	B S It	belgijski frank	50,90	52,90
		funt šterling	2387,00	2460,00
	g Jj	irski šterling	2463,00	2538,00
	fs	danska krona	272,00	280,00
	}i	grška drahma	6,30	6,70
		kanadski dolar	1131,00	1166,00
	II	japonski jen	14,60	15,20
	§5	švicarski frank avstrijski šiling	1288,00 149,50	1327,00 154,00
	35 S	norveška krona	241,00	248,00
	it	švedska krona	221,00	228,00
		portugalski escudo	10,10	10,50
		španska pezeta	12,40	13,00
	§	avstralski dolar	1169,00	1204,00
	$	madžarski florint	11,00	14,00
	5	slovenski tolar	11,30	11,90
	s	hrvaška kuna	265,00	290,00
								
7. FEBRUAR 1996	v LIRAH			7. FEBRUAR 1996	v LIRAH			
valuta	nakupni	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni	
ameriški dolar	1551,00	1591,00		ameriški dolar ECU nemška marka	-	1575,920 1960,130 1067,700		-
nemška marka	1056,00	1079,00						
francoski frank	305,00	315,00		francoski frank	—	310,830		—
holandski gulden	936,00	. 961,00		funt šterling		2421,870		—
belgijski frank	51,10	52,80		holandski gulden	—	953,480		—
funt šterling	2380,00	2460,00		belgijski frank španska pezeta	I	51,938 12,677		I
irski šterling	2452,00	2547,00		danska krona	—	275,900		—
danska krona	271,00	281,00		irski funt	—	2486,410		—
grška drahma	6,30	6,90		grška drahma	—	6,460		—
kanadski dolar	1129,00	1164,00		portugalski escudo		'	10,283		—
				kanadski dolar		1150,310		
švicarski frank	1290,00	1315,00		japonski jen	—	14,863		—
avstrijski šiling	149,00	153,50		švicarski frank	—	1306,410		—
slovenski tolar	11,40	11,90		avstrijski šiling	—	151,840		—
				norveška krona	—	244,630		—
				švedska krona	—	224,380		—
				finska marka	—	345,520		—
				avstralski dolar		1189,820		
			
2, FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nokupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4848	1.4888	1.4928
funt šterling	2.2532	2.2602	2.2672
irski funt	2.325	2.332	2.339
kanadski dolar	1.0792	1.0832	1.0872
nizozemski gulden	89.182	89.282	89.402
švicarski frank	121.88	121.88	122,08
belgijski frank	4.8543	4.8643	4.8743
francoski frank	29.057	29.117	29,177
danska krona	25.701	25.851	25.911
norveška krona	22.842	22.902	22.962
švedska krona	21.3	21.36	21.42
italijanska lira	0.9381	0.9421	0.9461
avstrijski šiling	14.201	14.221.	14.241
španska peseta	1.1845	1.1885	1.1925
portugalski escudo	0.9619	0.9649	0.9679
japonski jen	1.3957	1.3972	1.3987
finska marka	32,543	32.623	32.703
GOVOR ALOJZA REBULE NA OSREDNJI PREŠERNOVI PROSLAVI V LJUBLJANI
Pritrditev Prešernovemu sporočilu smisla, slovenstva in kulture
Spoštovani,
zbrati se v imenu Prešerna lahko pomeni ljudem, ki jim je to ime kaj drugega kot konvencionalna šifra, zbrati se ob tem praizviru naše kulture za to, da ob njegovem vzoru izrečemo trojno pritrditev: pritrditev smislu, pritrditev slovenstvu, pritrditev kulturi.
Pritrditi smislu? To se pravi verjeti - prevladujočemu nihilizmu stoletja navkljub -v neki temeljni logos v vesolju, v zgodovini našega planeta, v zgodovini narodov in tudi v naši lastni osebni zgodovini. Ce je v človeškem bitju kaj duhovno nagonskega, je prav ta vera v smisel vsega, kljub vsej objektivni tragičnosti, večkrat obupnosti našega bivanja.
V	kulturni zavesti Evrope se je ta vera prebila vse od Homerja tja do Goetheja in do velikih Rusov. Sele 20. stoletje, najbolj tragično v človeški zgodovini, stoletje Verduna in Stalingrada, Gulaga in Auschwitza, Hirošime in Bosne, Golega otoka in Kočevskega Roga je v človeški zavesti to vero iz-podjedlo v občutje absurdnosti vsega. Demoni niCa so v Človeški zavesti zasedali Čedalje širši prostor.
Danes svojo vero v smisel, humanistični ali religiozni, kaže v ozaveščeni obliki samo manjšina v človeštvu. A ta vera je človeškemu bitju preveč potrebna, preveč mu je zrak in kri, da bi mogla biti večina povsem brez nje. Pod videzom prevladujočega cinizma ta vera v smisel živi naprej v vsakem človeškem bitju, ki vztraja pri življenju. Neovrgljivo jo dokazuje prav s tem, da vztraja, kaj šele, da piše, predava, ponuja svoj Časopis po ulicah, kakor je na primer to počenjal - in s tem praktično zanikal svoj nihilizem - Jean Paul Sartre.
Knjigo svojega življenja pišemo namreč z dejanji: besede, te gredo v njene opombe pod Crto.
In Prešeren? Je mogoCe Prešernu človeku in kulturniku pripisati takšno vero v smisel?
V	nekem trenutku njegovega življenja je ista roka, ki je zapisala vero v smisel vsega, v tisti To pan, ki bo na koncu vseh koncev vse izravnal, segla po vrvi. Ta njegova vera v logos je torej doživljala tudi tragične nalome. A pri pesniku je tudi beseda dejanje: in njegova beseda, od njegove poezije do njegove korespondence, dejansko izžareva opcijo za smisel.
»Žive naj...«: tako se zaCne zadnja, tako rekoC kupolna kitica njegove Zdravljice: klic narodom, vsem narodom, k življenju, ki naj se jim odvija v neko sicer ne utopično - za utopije je bil Gorenjec Prešeren preveč realen duh -, ampak vendar smiselno, Človeka in naroda vredno prihodnost.
Koliko je ta Prešernova opcija za logos, za smisel (morda bolj narodne usode kot lastne) do danes aktualna, nam dokazuje pogorišče vrednot, po katerem hodimo, v tem melanholičnem zatonu stoletja. Zakaj vera v smisel se izraža z vero v vrednoto. In vera v vrednoto je dokaz vere v smisel.
Gre torej za prešernovsko sprejetje slovenstva: za naravno, ljubeče, nepodkupljivo, samoumevno sprejetje, kakor sprejemamo obzorje dreves in hribov pred lastno hišo. Sprejetje ne glede na to, ali je narod iz dveh milijard, ali dveh milijonov ali iz dvesto ljudi, se pravi onkraj vsake količinske ali prestižne preračunljivosti.
Ker je bil Prešeren, da povzamem ZuapnCiCev verz, preglobokih korenin, da bi se bal daljin, je lahko zrasel v našega prvega velikega svetovljana. In zrastel je prav iz te svoje lastne antejevske duhovne drže, ne pa iz kakšnega kulturno-štipendijsko-turi-sticnega kozmopolitizma. V svojem življenju ni videl drugega kot Dunaj. A Ce ni videl Pariza in Oxforda, je videl nekaj večjega: videl je bistvene parametre človekove usode na zemlji.
Tudi provincializem ni toliko proizvod okolja, kolikor je drža duha.
Prešeren doživlja svoje slovenstvo z nedvomno žalostjo. Zemlja kranjska, draga mati, kdaj bo utihnil najin jok? - a vendar brez paniCnosti, brez tiste izginotne paniCnosti, ki danes prizadeva manjše narode, vključno z večtisočletnim izraelskim narodom.
Zakaj? Morda zato, ker ta civilno nepotešeni Metternichov podanik le ni bil priča tistim desnim in levim barbarstvom, s katerimi je človeštvu postreglo stoletje za njim? Vsekakor takšne panike v njem ne najdemo.
Zdravljica vsa pretkana z vzpodbudnim, Ce že ne optimističnim »Bog živi«, ki ga klice slovenskemu svetu, vsem dobrim - torej najprej dobrim, ne inteligentnim in spretnim - ljudem in vsem narodom. Prešeren v njej nagonsko verjame v prihodnost svojega naroda, »slovenšč’ne cele«, v katero bi danes nedvomno vključil vse tri Slovenije, poleg matične še zamejsko in zdomsko, to morda najbolj slovensko od vseh.
Sliši se geslo, da je naša kultura zrela za opuščanje »prešernovske strukture«, kakor se glasi sintagma novega larpurlartizma.
Ampak to bi praktično pomenilo opuščati strukturo racionalnosti in strukturo kvalitete, strukturo človeške in narodne usodnosti.
Takšno geslo more izhajati le iz postmoderne impotence, iz pomanjkanja organa za to, kar daje človeku njegovo edinstveno presežnost, in to na dvojni ravni, duha in srca.
Prešernov uvid, uvid »slovenšč’ne cele« je v novi demokratični dobi povzela mogoče najvelikopoteznejša pobuda novega Časa - Svetovni slovenski kongres: ideja, ki naj poveže v enotno kulturno zavest vso slovensko družino, da uporabim priljubljeno besedo velikega Slovenca. Do te zavesti, do zavesti o Čezmejni Sloveniji, o primorsko-ko-roško-porabski, kanadsko-ar-gentinski-avstralski Sloveniji mora slovenska zavest še dozoreti, kakor mora še dozoreti v svojo' državno ozaveščenost, v sreCo slovenske neodvisnosti. To je ideja o enotnosti v istem duhu, ki se prepozna
v Brižinskih spomenikih, v Prešernu in Slomšku, v Cankarju in PleCniku, v slovenskih Alpah in rekah, v Vrbi in na Brezjah... Ideja, ki ne gleda v svet skozi liliputsko lino tolarja ali strankarske značke, ampak skozi duha. Globinski motor zgodovine je namreč duh in ne ekonomija, kakor nas je izučil nauk, ki je malikoval ekonomijo, a ga je prav ekonomija pokopala. -Ce ne bi bilo tako, bi moralo na primer slovensko zamejstvo danes cveteti, saj ni še nikdar živelo v tako ugodnih materialnih in razmeroma tudi političnih razmerah: dejansko pa se vsenarodnemu pogledu zarisuje za mejo ena sama nekropolska panorama, od Monoštra do Trsta.
Prešeren, to je vera v slovenstvo, brez šovinizma odprto drugim narodom. Kako naj bi te vere ne povzel za njim Slovenec, zgodovinsko neizmerno srečnejši od njega, ko zastava njegove suverene države vihra pred palačo Združenih narodov, ko slovenski kulturniki in športniki nosijo slovensko ime v svet?
Je omenjena panika s svojimi katastrofskimi napovedmi upravičena? Realen pogled na državo med Madžarsko in Jadranom takšnega malodušja ne sugerira.
Kar se zunanje imperialistične volje tiče, se je naša soseščina le morala od zgodovine nekaj naučiti. Kar pa se tiCe notranje nedemokratične volje, ga menda ni Slovenca, ki bi se mogel predstavljati med Lendavo in Koprom neki levi ali desni avtoritarizem, kaj šele diktaturo. Kot kaže, se v Sloveniji tudi za ekonomsko preživetje ne bi bilo treba Čezmerno bati. Kulturi se ne bo treba bati za svojo svobodo. Se veC, lahko
sme upati na novo renesanso, potem ko so spet stekli vanjo doslej zadušeni vrelci antične kulture, te matere humanizma, in potem ko je v njej živo prisoten zamejsko-zdomski drugaCnostni moment.
Samo en strah je na mestu: ne kaj bomo jedli in kaj bomo pili in s Cim se bomo oblačili, saj smo bolj pragmatični kot sanjarski narod, ampak, ali se ne bomo bali daru novih življenj v naše domove. Ali bomo znali vzdržati pred poplavo nečlovečnosti, s katero nam grozi novo tisočletje: pred poplavo materializma, cinizma in perverzije. Samo moralnega propadanja se nam je resnično bati: vsega tistega, kar je moralna nekvali-teta življenja.
Tu bo imela kultura svojo nezamenljivo vlogo. Seveda kolikor bo zvesta svoji etimologiji, kolikor bo res kultura, kolikor bo pomenila teženje ne v nic, ampak v smisel. Kultura, ki je ne bo prva skrb, kako importirati zadnji krik neke že dezevropeizirane Evrope, ampak kako izraziti globljo bit svojega prostora in Časa, v ljubeči sklonjenosti nad tradicijo, v ostrem posluhu za kvaliteto vsebine in oblike, v jasnem razločevanju med pristnim in nepristnim, med doživetim in preračunljivim, med vrednostnim in modnim, med umetniškim in pornografskim, med preroškim in ma-nijaškim.
Naj zaključim to razmišljanje, ki se je hotelo navdihniti ob Prešernovem sporočilu: sporočilu smisla, slovenstva in kulture. Naj povzamem osrednji glagol njegove Zdravljice: glagol živeti. Naj torej živi Prešernov duh med nami. Naj živi Slovenija!
Dovolj znano je, da je v današnjem svetu smisel za re-
snico, ki je bila strast antike, srednjega veka in tudi včerajšnje moderne kulture, zamenjal smisel za neskončno manj žlahtno vrednoto, za uspešnost. Neko obdobje v slovenski zgodovini, ki je bilo bolj tragično kot epopej-sko, je pokazalo, kam pripelje opcija za uspešnost brez resnice.
Toda danes slavimo pesnika, za katerega tista Muza z angleškim imenom, namreč Efficiency, ni obstajala. A ob Prešernu velja podčrtati neko drugo vrednoto, ki jo prav tako izriva moderni kaos vseenosti: lepoto.
Da, lepoto.
Vemo, v kaj se je danes iztekel tisti pranagon po lepem, ki je ustvaril Partenone in Chartrese, Poslednje sodbe in Eroiche. Niti ni potrebno, da se razgledamo nad sedanjo proizvodnjo umetniškega. Dovolj je, da beremo današnjo kritiko. V njej bomo našli vsakršno filozofiranje, vsakršno problematiziranje, a ne bomo našli same raison d'etre umetniškega, žive vode duha: ne bomo namreč našli Čuta za skrivnost, Čuta za lepoto, za sijaj, za zmagoslavje in tolažbo lepega.
A Ce ima in bo imela svojo večno aktualnost resnica, seveda ne položajna resnica, ne resnica režimov in modnih filozofij, ampak resnica sama na sebi, jo ima in jo bo imela tudi njega božanska dvojčica, lepota. In Ce priznavamo neko objektivnost lepega v pojavih mrtve narave, od zemeljskega reliefa do biosfere, kako bi jo mogli zanikati na področju umetniškega?
Ne bi bilo težko dokazati, kako je tudi atomsko-elek-tronski človek prav tako lačen lepote kot je laCen resnice.
To nujno predpostavlja tudi zavezanost neki vrednostni hierarhiji, se pravi načelu izbirnosti in kvalitete.
Da je Prešeren opcijo za lepoto napravil v kljuCu Cim višje kvalitete, dokazuje že sama tehnična plat njegove poezije, ki gre po svoja orodja v delavnice velikih kultur, od grškega zlatega veka do italijanskega Trecenta.
Možno je postaviti pod vprašaj Prešernovo vero v smisel osebne usode, nikakor pa ne njegove vere v smisel narodove usode.
Prešernova vera v slovenstvo! Ce so v trenutku, ko se je Slovenija iz brezimnosti stoletij povzpela do lastne samostojne države, kakšne slovenske kosti vzdrhtele v podzemsko alelujo, so bile to v kranjskem grobu kosti Franceta Prešerna.
Njegovo vero v bistveni smisel sveta lahko morda najbolje izmerimo z njegovo opcijo za slovenstvo. Samo neka sočasna druga opcija ji je enakovredna po svoji samozavesti: opcija Antona Martina Slomška.
A Slomšku, usidranem v Absolutnem, je morala biti lažja. Od človeka imanence, kakršen je bil Prešeren, je ne samo sprejetje te opcije, ampak predvsem vztrajanje v njej zahtevalo večji napor: lažje je namreč sprejeti neko opcijo, kot vztrajati v njej.
Verjeti v slovensko usodo sredi zatohlega habsburškega zakotja, sredi bolj nemško kot slovensko govorečih trgov, v divji kulturni osamelosti, z možnostjo objav v kmeCko-rokodelskem lističu, ob možnosti, da boš prodal pešCici duhovnikov, edinih bralcev, nekaj desetih svojih pesmi, obenem pa verjeti v samozavestni distanci do velikih tujih kultur (spomnimo se zadevnega zbodljaja na račun dragega, a profesorsko za-kompleksanega Čopa) - takšna drža je bila objektivno junaška.
H komu naj gre naš veC ali manj narodni, veC ali manj ozdravljivi manjvrednostni kompleks po večjo lekcijo samozavesti in ponosa? To namreč ni bilo kakšno lahkoumno hej slovensko nastopaštvo, ampak drža kulturno ozaveščenega duha, ozaveščenega do take mere, da si je lahko mimogrede privoščil tudi nekaj ustvarjalne dvojezičnosti v Goethejevem jeziku.
H komu naj torej gre v šolo omenjeni manjvrednostni kompleks?
Ce bi se komu zdela ta beseda Čezmerna, naj pomisli na angloitalomanijo, ki je ob-senCila naše trgovsko reklamiranje; kar nikakor ne pomeni, naj bi se Slovenija šla neko civilizacijsko samozadostnost.
Pomisli naj na spovra-čajoča se etnogeneticna šarla-tanstva, ko da bi bilo Slovencu nečastno biti Slovan.
Pomisli naj na cinično primerjalno vnicdevanje naše literature, ko da naš Murn ne bi na primer zalegel za Sapfo, naš Kosovel za Carduccija, naš Zupančič za Saint-John Persa, naš Cankar za Sveva. Kar spet ne pomeni, naj bi v groteskni samozagledanosti začeli serijsko kuhati genije in velikane.
Pomisli naj na neponosne poskuse beračenja tuje Slavice, kar spet ne pomeni ravnodušnosti do afirmacije slovenske veljave zunaj meja od kulture do športa.
Pomisli naj na katastrofi-zem tolikih dopisovalcev našim Časopisom v slogu »Slovenija pred zlomom«, »Slovenščini bije zadnja ura« in podobno napovedovanje sodnega dne komaj rojeni državi, š Cimer seveda ni nikakor reCeno, naj Slovenija brezskrbno zaspi na barki, s katero je zaplula v zgodovino.
Na kakšen skupni imenovalec se bistveno reducirajo omenjeni pojavi narodne patologije, je jasno: na bistveno nesprejetje slovenstva v njegovi dosedanji ponižani zgodovinski vlogi. Zadaj je paC prišepetavanje iluzije, da so drugi zgodovinski položaji bistveno bolj privilegirani: ko da med bitji, rojenimi iz žene, more biti v kratkem loku med življenjem in smrtjo kakršna koli bistvena privilegiranost.
Samo v tej drži duha, ne v malikovanju tujega, je izhodišče za pravo univerzalnost; samo v njej je zmaga nad našim endemičnim provin-cializmom, tem priskut-nejšim, Ce sklanja sam sebe v anglo-francošCini.
ATLANTSKI OCEAN / MED VRAČANJEM V DOMINIKANSKO REPUBLIKO ZARADI TEHNIČNIH OKVAR
V strmoglavljenju boeinga 757 umrlo 176 potnikov in 13 članov posadke
Sumijo, da je nesrečo zakrivila strela - Na krovu turškega letala so bili v glavnem nemški turisti
SANTO DOMINGO, BERLIN - Včeraj ob 19.30 po krajevnem času je 21 kilometrov pred obalo dominikanskega Puerta Plate strmoglavilo potniško letalo boeing 757 turške letalske družbe Birgen Air, ki je imelo na krovu 176 potnikov in 13 članov posadke in ki je bilo namenjeno v Frankfurt in Berlin z vmesnim postankom na kanadski Novi Fundlandiji. Nesreče ni preživel nihče, saj je dominikanski Rdeči križ demantiral prvotno novico, da so ladje dominikanske vojne mornarice in ameriške obalne straže našle enega preživelega.
Na letalu, ki ga je za hamburško turistično agencijo Oger Tours najela dominikanska Čarterska družba Aerolinas Na-cionales, je bilo kar 80 ostotkov potnikov nemških turistov. Kot je povedal predstavnik za tisk berlinskega letališča Schonefeld, bo identifikacija ostalih potnikov precej zamudna, ker je nemško notranje ministrstvo navedlo le imena potnikov, ne pa njihovega državljanstva.Vendar se je že izvedelo, da sta bila med potniki tudi dva poljska poslanca in štirje otroci. Posadka letala je bila turske narodnosti, razen dveh hostes iz Dominikanske republike.
O vzrokih tragedije trenutno le ugibajo. Direktor dominikanskega civilnega letalstva, general Hec-tor Guzman Torres, je demantiral prvotne vesti, da je letalo strmoglavilo nekaj minut po vzletu. Dejal je, da je letalo strmoglavilo 45 minut po vzletu, ko se je zaradi
Na Kitajskem lomijo led z letalskimi bombami
PEKING - Kitajska vladna vojaška letala so morala bombardirati ledene površine, ki so zavirale tok Rumene reke v severozahodni provinci Shaanxi, je sporočila tiskovna agencija Xinhua. Konec januarja je reka zaradi ledenih blokad prestopila bregove in poplavila skoraj 13 tisoč hektarov kmetijskih površin. Prav zato je 31 vojaških letal na ledene površine vrglo 576 bomb, s katerimi so razbili led in za poldrugi meter znižali gladino vode. Podobno kot drugje po svetu je tudi na Kitajskem letošnja zima ena najhujših v zadnjem desetletju.
tehničnih težav vračalo v Puero Plato. Kaj je povzročilo te težave, za zdaj ni znano. Dominikanske oblasti sumijo, da so bile vsega krive strele, ki naj bi poškodovale enega ali oba motorja. Na območju severno od Dominikanske republike je namreč divjala tropska nevihta, ki je ovirala tudi reševanje. V akciji sodeluje 14 enot dominikanske vojne mornarice in šest enot ameriške obalne straže ter Sest dominikanskih helikopterjev. Na pomoč pa so pozvali tudi vse ladje, ki se nahajajo na tem območju. Reševalci so iz morja potegnili že 60 trupel, posadke helikopterjev pa so sporočile, da morski tok nosi 'številna trupla proti obali pri Puertu Plati. Reševal-
ci so tudi sporočili, da se na območju dobrih dveh kvadratnih kilometrov nahajajo prazni rešilni splavi, rešilni jopiči in druge plavajoče razbitine.
Poleg razburkanega morja delo reševalcev ogrožajo še morski psi.
Strmoglavljeni boeing 757 je bilo razmeroma novo letalo, saj so ga zgradili leta 1984, dve leti po prvem poletu tega sodobnega dvomotor-nika. Boeing 757 je bil prvi reaktivni dvomotornik, ki so mu dovolili prelete Atlantskega oceana. Doslej so prodali kar 835 takih letal. Zadnja pred včerajšnjo je bila nesreča tega tipa letala decembra lani, ko je v Andih zaradi človekove napake strmoglavil boeing 757 družbe
American Airlines.	Arhivski posnetek potniškega dvomotornega reaktivca boeing 757 (Telefoto AP)
OBISK V SREDNJI AMERIKI / PO GVATEMALI V NIKARAGVO
NOVICE
Prisrčen sprejem papeža Janeza Pavla II. v Managui
Izredni varnostni ukrepi zaradi atentata na neko cerkvico
MANAGUA - Papež Janez Pavel II. je včeraj v okviru obiska v Latinski Ameriki prispel v Nikaragvo, ki jo je pohvalil zaradi mirnega prehoda v demokracijo. Njegov obisk je skazila le eksplozija, ki je dan pred njegovim prihodom odjeknila v cerkvici v Masayi, 30 kilometrov jugovzhodno od Mana-gue.
Eksplozija, ki ni zahtevala človeških žrtev, kaže na to, da v Nikaragvi sovraštvo se ni zamrlo. Zato so poostrili varnostne ukrepe in zaprli nekatere ceste, za papeževo zaščito pa so najeli več kot pet tisoč vojakov in policistov. Medtem ko je papeža pred trinajstimi leti, ko je prvič obiskal Nikaragvo, sprejel vojaški poveljnik Daniel Ortega, je hila tokrat njegova gostiteljica predsednica Violeta Chamorro. »Gez nekaj ur se bodo moje sanje uresničile,« je tik pred papeževim prihodom izjavila Chamorrova, ki ga je nato na letališču objela in poljubila. .
Petinsedemdesetletni poglavar katoliške cerkve, ki se je še nedavno zdel slaboten in bolehen, se je tokrat podal že na 69. popotovanje v tujino. Potem ko je neka tiskovna agencija zapisala, da se je papež odpovedal romanju v gvatemalsko mestece Esqui-pulas zaradi zdravstvenih težav, je vatikanski predstavnik Joaquin Na-varro-Valls uradno zanikal govorice o papeževem slabem počutju. Navarro-Valls je pojasnil, da je sveti oče sk-
r
Papež Janez Pavel II. med mašo v gvatemalskem Esguipulasu (Telefoto AP)
raj šal obisk v Esquipula-su zaradi slabega vremena. V Ciudad de Guate-mali je papež maševal v spomin vseh katoliških žrtev brutalne državljanske vojne. »Rad bi se poklonil številnim verskim učiteljem in duhovnikom, ki so v imenu širjenja božje besede tvegali in včasih celo žrtvovali svoja življenja,« je dejal Janez Pavel II. Predsednik gvatemalske škofovske konference, škof Jorge Mario Avila del Aguila je pa-
pežu izročil seznam 300 duhovnikov in verskih učiteljev, ki so umrli v državljanski vojni. V zadnjih treh desetletjih državljanske vojne je bilo v Gvatemali ubito približno 140 tisoč ljudi. Največ jih je umrlo v začetku 80. let, ko je bil na oblasti protestantski diktator, general Efrain Rios Montt. Boleči spomini niso pokvarili veselja Gvatemalčanov, ki so prišli pozdravit papeža. Ta jih je pozval, naj jim bodo katoliške
žrtve represije zgled in naj še naprej širijo božjo besedo - zlasti na podeželju, kjer je čutiti velik vpliv protestantskih sekt. Dodal je, da verske sekte »sejejo med katoličani zmedo in negotovost«. V zadnjih treh desetletjih se je namreč četrtina vseh Gvatemalcev rimskokatoliške veroizpovedi pridružila raznim verskim sektam. Poleg Gvatemale in Nikaragve bo papež obiskal tudi Salvador in Venezuelo.





Ronald Reagan obhajal 85. rojstni dan
LOS ANGELES - Nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan je 85. rojstni dan, ki ga je praznoval v torek, zaznamoval s partijo golfa v družbi komedijanta Boba Hopa in večerjo v družinskem krogu.
Ob tej priložnosti so mu v njegovi najljubši restavraciji, Chasen’s na Beverly Hillsu priredili razkošno zabavo. V tej restavraciji je Reagan pred mnogimi leti zaprosil Nancy za roko. Toda slovesne zabave se slavljenec, ki boleha za Alzheimerjevo boleznijo, ni udeležil, zato pa je prišla njegova žena. Poleg nje so bili na zabavi tudi nekdanji predsednik Gerald Ford z ženo Betty, nekdanji poveljnik ameriških oboroženih sil, general Colin Povvell, kalifornijski guverner Pete VVilson in predsednik predstavniškega doma Newt Gingrich. »Vse naše molitve se nanašajo na Reagana. Čudovito je počastiti praznik človeka, ki je spremenil zgodovino,« je novinarjem povedal Gingrich. Vodja senata, republikanec Bob Dole, je dejal, da so republikanski senatorji slavljencu kar po telefonu zapeli čestitko. »Prisrčno se nam je zahvalil,« je izjavil Dole in dodal, da je bil telefonski pogovor zelo čustven.
V Veliki Britaniji preplah -zaradi kitajskega satelita
LONDON - V Veliki Britaniji so prvič po koncu -hladne vojne aktivirali sistem civilne zaščite, da bi se pripravili na padec kitajskega satelita, ki se je izmuznil nadzoru in se približuje Zemljinemu ozračju. Na Zemljo naj bi po pričakovanjih padel v prihodnjih šestih tednih. Britanski strokovnjaki menijo, da bo satelit, ki tehta približno eno tono, najverjetneje strmoglavil v bližini Glasgowa ali Edinburgha. Kitajska je vohunski satelit FSW 1 izstrelila oktobra leta 1993, pozneje pa je izgubila nadzor nad njim.
Domače testiranje virusa HIV
VVASHINGTON - Američani se bodo kmalu lahko sami testirali na virus aidsa. »Morda bodo v Združenih državah že čez dva tedna odobrili teste ža ugotavljanje okuženosti z virusom HIV za domačo uporabo,« je povedal predstavnik nacionalnega Centra za zdravstveni nadzor v Atlanti. Za novi test zadostuje le nekaj kapljic krvi iz prsta. Kri je treba prenesti na poseben papirček in ga po pošti poslati v laboratorij, kjer opravijo krvno analizo. Izid preiskave bo skupaj z nasvetom pošiljatelj dobil že po dveh tednih, in sicer kar po telefonu. Znanstveniki so tudi odkrili, da je človekovo telo morda sposobno samo premagati virus HIV. Pri sedmih otrocih, pri katerih so ob rojstvu v krvi odkrili virus aidsa, po nekaj mesecih niso našli nobenih znakov okuženosti, ni pa še znano, kaj sproža samoobrambni mehanizem. Domnevajo, da je v teh primerih imunski sistem premagal virus s pomočjo materinih protiteles. Znanstveniki pa ne izključujejo možnosti, da se je povzročitelj samo skril v bezgavkah.

NOVICE
Seja ruskega varnostnega sveta
MOSKVA (Reuter) - Včeraj je potekala seja ruskega varnostnega sveta, ki ga sestavljajo vladni voditelji in varnostni sefi. Na seji, ki jo je vodil predsednik Boris Jelcin, so razpravljali o varnosti jedrskih elektrarn in jedrske industrije, financiranju vojaško-industrijskega kompleksa in konfliktu v Čečeniji. Da bi se udeležil seje, je Viktor Cemomirdin prekinil dopust na obali Črnega morja. Govorilo se je, da bo Jelcin na seji predstavil mirovni načrt za Čečenijo, vendar uradnih informacij o tem še ni.
Poljska ima novo vlado
VARŠAVA (Reuter) - Novi poljski" premier VVlodzimierz Cimoszevvicz je včeraj predstavil nov vladni kabinet, ki ga je predsednik Aleksander Kwašniewski že potrdil. V novem kabinetu je večina članov, ki so sodelovali tudi v vladi Jožefa 01eksyja. Cimoszevvicz, ki je član stranke Zveza demokratične levice (SLD), je imel največ težav z vnovičnim imenovanjem ministra za privatizacijo VVieslavva Kaczmareka. Njegovemu imenovanju je namreč odločno nasprotovala koalicijska Poljska kmečka stranka, ki mu očita, da je razprodal poljsko zemljo. Kaczmarek bo na položaju sicer ostal, vendar je morala SLD privoliti v zahtevo kmečke steanke, da bo moral večje privatizacijske projekte odobriti celoten kabinet in ne le minister za privatizacijo.
Christopher pri Arafatu in Peresu
TEL AVIV, GAZA (Reuter) - Ameriški državni sekretar VVarren Christopher se je včeraj sešel s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim premieram Simonom Peresom. Arafata je Christopher pozval, naj PLO iz svojega programa zbrise vse točke, ki napeljujejo k popolnemu uničenju Izraela. Arafat je obljubil, da bo PLO pobtični program prilagodila mirovnemu sporazumu. Christopher je še dejal, da od Arafata pričakuje, da bo ustanovil vse ustanove, ki jih mora imeti odgovorna vlada. Poudaril je pomen neodvisnega sodstva, ki bi zagotovilo spoštovanje zakonov in človekovih pravic. Po pogovorih z Arafatom se je Christopher odpravil na kratek obisk k izraelskemu premiera Peresu, da bi ga prepričal, naj nadaljuje mirovne pogovore s Sirijo. Po pogovorih je dejal, da upa na najboljše, saj se je v Izraelu pogovarjal z vlado, ki si iskreno žefi miru. Peres je namreč obljubil, da bodo pogajanja nadaljevali, čeprav v Izraelu obstaja možnost predčasnih vobtev.
Ameriški diplomati zapuščajo Sudan
KAIRO (Reuter) - Ameriški veleposlanik v Sudanu Timothy Camey je včeraj v Kartumu predstavil načrt evakuacije ameriškega diplomatskega osebja. Ameriško zunanje ministrstvo je namreč že pred tednom dni dalo Cameyju navodila za evakuacijo. Po mnenju Američanov sudanska vlada ameriškim diplomatom ni sposobna zagotoviti ustrezne varnosti, zaradi česar naj bi ti v dveh dneh zapustili Sudan. Ameriška odločitev se ujema z resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki od isla-mistične kartumske vlade zahteva, naj Etiopiji izroči tri ljudi, osumljene poskusa atentata na egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, ko je lani obiskal Adis Abebo. Američani so tudi sporočili, da se pogajajo s Kenijo, da bi diplomatske stike s Sudanom vzdrževali iz Nairobija.



ŠPANIJA PO ETINEM ATENTATU
Umor ohladil predvolilno vročico
MADRID (Reuter) - Zaradi pogreba Femanda Mugice, brata nekdanjega ministra za pravosodje Enrica, so včeraj vse španske politične stranke v spomin na preminulega člana Socialistične stranke, ki so ga ustreliti baskovski separatisti, prekinile predvolilno kampanjo, čeprav bodo splošne volitve v državi že čez dobre tri tedne.
Pogreba se je udeležil tudi španski premier Felipe Gonzales, ki je poudaril, da sta bila s Fernandom Mugico zelo dobra prijatelja. Čeprav Mugica ni nikoli kandidiral za visok položaj v Socialistični stranki, je bil v 80. letih imenovan za njenega predsednika v pokrajini Guipuz-coa. Zahrbtni umor so obsodili tako mediji kot politične stranke, ki so seveda svoje izjave pred bližnjimi volitvami politično obarvale.
»ETA je umorila socialista Femanda Mugica v sino-
vi prisotnosti,« je na naslovnici poročal protivladno usmerjeni dnevnik El Mundo. Avtor članka je med dragim zapisal, da je ETA spoznala, da je njen politični boj za neodvisnost Baskije izgubljen, zato se je odločila zagreniti življenje vsakomur, ki se ne strinja z njenimi stališči. »To je kruta, nepoštena, nečloveška strategija, ki ne upošteva sedanjega političnega in socialnega položaja v državi. Nihče ni pripravljen sprejeti dejstva, da je moč cilj doseči z izsiljeva-
Smrt Femanda Mugice je odvrnila pozornost španske javnosti od predvolilnega boja (Reuter)
njem,« poudarja pisec, ki vlado poziva, naj odločno ukrepa proti teroristom, vendar pa ima uvodnik nepričakovano spravljiv konec: »Doslej bi lahko več naredili v tej smeri.« Torkov umor se je zgodil v času, ko je prišlo do diplomatske krize med Španijo in Belgijo, ki se je nedavno odločila, da začasno izpusti na prostost dva
Etina somišljenika, ki naj bi ju izročili španskim oblastem. Nek časnik je Belgijo obtožil, da se želi distancirati od zadeve in si »oprati roke«, nek drug časopis pa je premiera Gonzalesa označil za nesposobnega, ker mu ni uspelo doseči izročitve osumljencev. Zanimivo je, da je vodja opozicijske Ljudske stranke Aznar podprl vladna
stališča. »Podpiramo vlado v njenih odločitvah, ki jih je sprejela po belgijski odločitvi,« je poudaril Aznar, ko je imel v mislih odpoklic španskega veleposlanika iz Belgije, predsednik Ljudske stranke v Baskiji Oreja pa je izjavil: »Umor socialista Fer-nanda Mugice nas je tako prizadel kot izguba člana lastne stranke.«


__________________ANALIZA_______________
Španci spel trepetajo pred Baski
MADRID - Pred trinajstimi leti so se španske varnostne sile odločile, da bodo z bombnimi napadi, ugrabitvami in umori uničile baskovske separatistične težnje. Toda atentat na Gonzalezovega prijatelja je pokazal, da »umazanim bojevnikom« ni le spodletelo, marveč so Eti nehote dali v roke zelo močno politično orožje.
V torek so ubiti Femanda Mugica, baskovskega socialističnega voditelja in brata nekdanjega Gonzalezovega pravosodnega ministra, ko se je s sinom sprehajal po uticah San Sebastiana. Do umora je prišlo štiri tedne pred volitvami. Gonzalez se je zaradi umazane vojne proti Eti znašel v veliki zadregi. Opozoril je, da teroristi še zdaleč niso iztrebljeni, zaradi česar bo baskovska neodvisnost še naprej trn v peti španskih oblasti. Jose Maria Aznar, vodja desnosredin-
ske Ljudske stranke, ki bo po marčevskih volitvah bržkone na premierskem mestu zamenjal Gonzaleza, baskovskim separatističnim težnjam ni naklonjen. Obljubil je, da bo proti Eti nastopil z zelo strogimi ukrepi. V predvolilni kampanji obljublja, da bodo morali vsi gverilci v ječi odsedeti polno kazen.
Njegove obljube se morajo zdeti Gonzalezu ironične, saj so njegovega nekdanjega notranjega ministra Joseja Barriouneva prejšnji mesec tudi formalno obtožiti zaradi vodenja umazane vojne proti Eti, v kateri naj bi bilo ubitih kar 27 ljudi. Medtem ko Gonzalez in Burriounevo zanikata vpletenost v to zadevo, nihče več ne dvomi v vpletenost visokih varnostnih uradnikov. To je Eti seveda dalo novo orožje. Joaquin Almunia, parlamentarni vodja socialistov in drugi kandidat na volilni tisti, je dejal, da je
Eta s to afero politično oživela. »Dokazi, da so GAL (samooklicana protiteroristična skupina) sestavljati policisti in dragi uradniki, je močan argument v Etinih rokah,« je tujim novinarjem dejal Almunia. Preiskava, ki jo je o domnevno državno odobrenih umorih začelo vrhovno sodišče, je Fetipeja Gonzaleza spravila v veliko stisko. Ko so prišli na dan korupcijski škandali, ko so ga zapustiti njegovi zavezniki iz Katalonije, in ko so prišli na dan dokazi o obstoju skupine GAL, je bil Gonzalez prisiljen razpisati predčasne volitve.
Eta, ki je v boju za neodvisnost, ki ga je začela leta 1968, ubila že več kot osemsto ljudi, je pred začetkom volilne kampanje vnovič spomnila na svojo moč. Policija je lansko poletje v zadnjem hipu prepredla atentat na kralja Juana Carlosa, ki je bil na oddihu na svoji jahti. Eta je
potem v središču Španske prestolnice povzročila eksplozijo avtomobila bombe, ki je zahtevala življenja šestih civilnih uslužbencev španske mornarice. Baskovski uporniki povzročajo Spancem glavobole tudi v tujini. Madrid je ta teden iz Bruslja začasno odpoklical svojega veleposlanika, ker Belgija ni hotela izročiti dveh obtoženih Etinih gverilcev.
Za večino Spancev je bilo vprašanje Ete vedno zelo vroča tema. Zdaj ko je Eta obnovila napade, bi večina Spancev zagotovo podprla umazano vojno. Mnogi celo obžalujejo, da je bila neuspešna. Član neke zelo bogate družine je opisal mučen položaj, ko na pogreb prijatelja pridejo le štirje ljudje, ker se vsi dragi bojijo... »Ge niste biti zraven, tega preprosto ne morete razumeti,« je dejal.
Andres VVolberg-Stok / Reuter
A M E
m


Nevarno sporočilo bogatega predsedniškega kandidata



. V :
Barbara Šurk


Ameriške predsedniške volitve redko minejo brez razkritij afer in presenečenj. Zdi se, da sleherno predvolilno obdobje navrže novosti, ki pa so navadno prehodne narave in imajo po volitvah le redko velik vpliv. Do zdaj je bil fenomen predvolilne predsedniške kampanje v letu 1996 nedvomno republikanski kandidat Malcom Steve For-bes, založniški mogotec in zagrizeni konservativec, Id utegne kampanjo najresnejšega republikanskega kandidata Boba Dola spremeniti v nočno moro.
Forbesova kampanja je bila do zdaj v znamenju zelo odklonilne pozornosti medijev in milijonov dolarjev, ki jih je republikanski kandidat - do lanskega maja ga ni poznala niti desetina volil-cev - na svoje stroške namenil za svojo promocijo. Prav denarna plat Forbsove strategije je najbolj razburila ameriško javnost in ob stran potisnila dejstvo, da se je politični amater nevarno približal prekaljenemu vvashingtonskemu mačku, voditelju republikanske večine v
senatu Bobu Dolu. Prejšnji teden je namreč količina zelenih bankovcev, ki jih je Forbes do zdaj porabil za promocijo sebe in svojih dokaj neizdelanih zamisli, osupnila ameriško javnost. Iz poročila o stroških za predvolilne kampanje posameznih kandidatov je mogoče sklepati, da je založniški mogotec v boju z republikanskimi tekmeci porabil 18 milijonov dolarjev, od česar le poldrugega milijona dolarjev ni odškrtnil od svojega bogastva. V zadnjih treh mesecih lanskega leta je Forbes porabil več kot 14 milijonov dolarjev, njegov najresnejši tekmec Bob Dole pa je v tem času porabil »le« nekaj več kot 8 milijonov dolarjev. Ob prvi številki stroški drugih republikanskih predsedniških kandidatov - Phil Gramm 5 milijonov dolarjev, Lamar Alexander 3, 5 milijona in Patrick Buchanan 3, 2 milijona dolarjev - postanejo zanemarljivi. Pri tem je treba opozoriti, da Forbesova vsota ne vključuje sredstev, ki jih je namenil za televizijske in radij-
ske oglase ter druge promocijske akcije; za televizijski in radijski čas je Forbes letos (!) namenil nekaj več kot 9 milijonov dolarjev, lani pa je ta kandidat za oglase v medijih porabil 12 milijonov dolarjev in pol. Dolov predvolilni štab je za promocijo v medijih od začetka kampanje do konca letošnjega januarja porabil 1, 8 milijona dolarjev, večina predsedniških kandidatov pa za rekalme v medijih v celotnem predvolilnem obdobju navadno porabi približno 10 milijonov dolarjev.
Te številke zgovorno pokažejo bistveno razliko med Forbesom in drugimi kandidati. Ker bogati založnik sam financira svoje politične ambicije, se mu ni treba podrejati neuradno predpisanim stroškom, dovoljenim drugim predsedniškim kandidatom, ki morajo biti poleg tega pozorni na to, da v določenih državah, kot sta denimo Iowa in New Hampshire, ne presežejo »predpisanih« stroškov. Ameriški predsedniški kandidati so namreč vse od leta
1974 - v večji meri zaradi prekoračitev in nezakonitosti, ki so zaznamovale Nbconovo kampanjo za drugi mandat v Beti hiši - svoje kampanje delno financirali z denarjem javnih skladov. V zameno za nekaj davkoplačevalskega denarja so bile »predpisane« omejitve pri zbiranju in porabi denarja. Posameznik v kandidatovo kampanjo ni smel prispevati več kot tisoč dolarjev, interesne skupine pa ne več kot petsto dolarjev. Pristojne oblasti preverijo vse zneske prispevkov, ki za dvesto dolarjev presežejo dovoljeno vsoto, kandidati pa morajo pravosodnim oblastem predložiti vse izdatke predvolilne kampanje. Ta sistem ni bil zakonsko predpisan predvsem zaradi bojazni, da bi utegnil biti protiustaven; v obdobju po aferi Watergate pa je vendarle prevladala domneva, da bo vsak spoštovanja vreden kandidat upošteval novi režim.
Steve Forbes je ta nepisana pravila brez zadržkov pohodil in (po) kupil radijske valove v zveznih državah New
Hampshire in Iowa - v brk tekmecem, ki si tega ne morejo privoščiti. Povrhu jih je Forbes prek teh valov napadel, češ da za promocijo svojih političnih zamisli sprejemajo prispevke davkoplačeva-cev. Bogati konservativec je tako izničil pravila financiranja kampanj v obdobju po VVatergateu, za nameček pa je napadel uradni sistem financiranja kampanj politikov, ki ga sam najbolj vztrajno krši. Forbesova samofinancirana kampanja v ameriškem političnem prostoru sicer ni novost, treba pa je poudariti, da v preteklosti podobni kandidati niso dosegli velikih uspehov. Kljub temu se strokovnjaki bojijo, da bi prav zgled založniškega mogotca spodbudil druge premožne politične amaterje, ki jim za udejanjene političnih ambicij ne bi bilo treba preživeti mučnih shodov za zbiranje deijarja; prav zaradi teh je namreč letos iz kampanje izstopilo kar nekaj uglednih in sposobnih politikov, med njimi tudi priljubljeni upokojeni general Colin Povvell
MNOŽIČNE DEMONSTRACIJE V MOSTARJU
Hrvati poteptali Koschnickov načrt
Aretacijo srbskih častnikov so zahtevali v Haagu
MOSTAR (Reuter, STA) - Hrvati, ki živijo v Mostarju, so včeraj zavrnili arbitražo Evropske unije in jezno zatrdili, da so »pretrgali vse stike« z evropskimi upravitelji v mestu. Nekaj sto ogorčenih demonstrantov je po tem, ko je evropski upravitelj Hans Koschnick predstavil načrt za bodočo ureditev mesta, obkrožilo hotel Ero, v katerem so prostori evropske uprave, in vzklikalo proti Koschnickovemu načrtu, ki po mnenju mostarskih Hrvatov ustreza le njihovim muslimanskim nasprotnikom na vzhodni strani mesta.
Koschnick je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da bo mesto razdeljeno na osrednji okraj in šest občin: v treh občinah bodo imeli večino Hrvati, v treh pa Musli-
mani. Območje mostarskega letališča, železniško postajo, tri hidroelektrarne in vodna zajetja pa bo upravljala bodoča mestna uprava. Omenjeni načrt evropskega upravitelja
mesta je podprla Evropska unija in ameriško zunanje ministrstvo. Na vprašanje, ali z uvedbo središčnega okraja ne krši ustave federacije BiH, je Koschnick dejal, da o tem odloča ustavno sodišče in dodal, da so bosanski Muslimani zahtevali mnogo večji okraj - kar je sam zavrnil. Hrvati pa predlogu z okrajem, v katerem bodo mestne, kantonalne in federalne ustanove, od vsega začetka niso bili naklonjeni, čeprav so se predstavniki vseh strani med obiskom nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla januarja letos sporazumno odločili za uvedbo okrožja.
Mijo Brajkovič, župan zahodnega, hrvaškega dela Mostarja, je včeraj trdil, da je okrožje preveliko ter da v prid Muslimanom ruši nacionalno ravnovesje v mestu. Jezni demonstranti so v izgredih, ki so sledili Kosc-hnickovi tiskovni konferenci, uničili dva avtomobila in obkrožili avtomobil, v katerem se je Koschnick nameraval odpeljati izpred hotela Ero, ter skakali po njegovi
De Courten meni, da so Muslimani iz Srebrenice mrtvi
ŽENEVA (Reuter) - Direktor operacij Mednarodnega rdečega križa Jean de Courten je po vrnitvi z ene od misij iz BiH zatrdil, da so pobdsti in vojaki iz vrst enot bosanskih Srbov ubih najmanj tri tisoč Muslimanov, Id so jih zajeb po padcu Srebrenice. De Courten je dejal, da je nujno treba raziskati usodo ostalih pet tisoč Muslimanov, ki so po vdora srbske vojske v varovano muslimansko enklavo skušali pobegniti na območja BiH pod nadzorom vladnih enot, Predstavniki Mednarodnega rdečega kriza so po pogovorih s preživelimi begunci iz Srebrenice oktobra lani sestavih seznam tri tisoč moških, Id so jih aretirali bosanski Srbi, vendar pojasnil srbske strani še niso dobiti. »Rad bi poudaril, da so oblasti bosanskih Srbov v največji meri odgovorne za tragične dogodke v Srebrenici. Po mojem mnenju pogrešani niso več živi,« je še dejal de Courten.
Ogorčeni Hrvati so znova pokazali, da si ne želijo skupnega življenja z muslimanskimi sosedi (Reuter)
strehi, nato pa so vdrli v prostore evropske uprave mesta v prvem nadstropju omenjenega hotela. Izgredi so minili po nekaj urah, čeprav so poslopje za vsak primer obkrožila vozila španskih enot Iforja.
Italija je kot predsedujoča država Evropske unije izrazila zaskrbljenost zaradi razmer v Sarajevu in od vseh strani zahtevala, da spoštujejo day-tonski mirovni sporazum.
V izjavi za javnost je Rim še posebno ostro obsodil odločitev bosanskih Srbov, da zaradi aretacije dveh srbskih častnikov -vlada BiH ju je osumila vojnih zločinov - prekine stike s federacijo BiH. Predsedujoča država EU je v celoti podprla prizadevanja visokega predstavnika EU Carla Bildta pri iskanju celovite rešitve težav v Sarajevu. K ponovnemu sodelovanju in
dogovarjanju je bosanske Srbe in predstavnike federacije BiH pozval tudi Nato, ki je pri tem dejal, da se v spor v zvezi z aretacijami ne bo neposredno vmešal. Ob sporni aretaciji se je po dveh mesecih molka oglasil tudi srbski general Radko Mladič, ki je v pogovoru za srbski tednik Telegraf od Nata zahteval, da poskrbi za osvoboditev srbskih generalov. »To je
za Nato velika preizkušnja, saj bodo pripadniki Iforja prav z ravnanjem v tej zadevi Turkom v Bosni dokazali, da se do pripadnikov vseh narodnosti vedejo enako, ali pa bodo dokazali, da delujejo proti Srbom,« je dejal Mladič in pri tem zamolčal, da je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine bosansko vlado zaprosilo, naj omenjenega generala aretira.
________________ANALIZA	__________
Mirovni proces na prepihu
Kdo bo prisilil sprte strani k spoštovanju političnega dela Daytona?
SARAJEVO - Nekdaj vojskujoče se strani v bosanskem spora sicer ne streljajo več, vendar pa ne kažejo ravno navdušenja nad težavnim udejanjanjem pravega mira v skladu z daytonskim sporazumom. Ameriški državni podsekretar Richard Holbrooke, ki je pravzaprav arhitekt mirovnega sporazuma, je v torek obtožil sprte strani, da zapravljajo čas.
Le nekaj ur pred tem je predsednik sodišča ZN za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije zagrozil, da bo Varnostnemu svetu poročal o nepripravljenosti nekaterih za spoštovanje daytonskega določila, ki voditeljem sprtih strani nalaga dolžnost izdajanja zapornih nalogov za obtožene domnevne vojne zločince. Bosanski Srbi so suspendirali pogajanja z bosansko vlado, ker je ta aretirala osem Srbov - med njimi sta tudi general in polkovnik -, ki so osumljeni vpletenosti v vojne zločine. Evropski upravitelj Mostarja Hans Koschnick pa je bil včeraj prisiljen izdati odlok o razmejitveni črti v mestu, saj se mostarski Hrvatje in Muslimani niso bili sposobni dogovoriti o tem tudi po nekaj tednih trajajočih pogajanjih.
Prav ob podobnih zadevah, majhnih in velikih, kažejo predstavniki sprtih strani - če so prepuščeni samim sebi - tisto etnično nesoglasje, ki je privedlo do razpada nekdanje Jugoslavije in do vojn v Sloveniji, Hrvaški in BiH, ki so temu razpadu sledile. »Rad bi pozval sprte strani, naj nehajo zapravljati čas,« je dejal Holbrooke v Davosu na konferenci Svetovnega gospodarskega foruma. »Mislim, da ne bi smeti sedeti tukaj in se pogova-rjati s predstavniki Zahoda. Morali bi se zateci v kakšen kot in se pogajati.« Ravno trda sporočila, kakršno je bilo davoško, so pomagala Holbrookeu, da je »stisnil predstavnike sprtih strani v kot« in jih decembra lani prepričal, da sprejmejo dogovor. Nato, ki je prevzel nalogo uresničevanja mirovnega sporazuma, je od tedaj naredil precej v razoroževanju in razmejevanju sprtih strani. Mogočna sila, ki jo je Nato pripeljal v Bosno, je dosegla ustrezen odziv vojsk, udeleženih v bo-
sansko vojno, pri tem pa je pomagalo tudi izdajanje ukazov namesto prošenj.
Toda na civilnem področju, kjer so potrebni številni krogi zapletenih pogajanj in oblikovanje nove vladne strukture, je bil napredek doslej pičel. Večina političnih voditeljev, ki je pahnila deželo v vojno, je še vedno na svojih položajih in nadaljuje s politiko etnične diskriminacije. Neuspeh prizadevanj, da bi domnevne vojne zločince privedli pred haaško sodišče, je vrgel temno senco na poskuse sprave. Voditelja bosanskih Srbov, Radovan Karadžič in Ratko Mladič, nad katerima visita že dve obtožnici, sta zadržala svoja položaja, kar je težka kršitev daytonskega dogovora. Tudi hrvaške oblasti še niso pokazale pripravljenosti sodelovati s haa-škim sodiščem. Ce bo predsednik haaške-ga sodišča Antonio Cassese obvestil varnostni svet ZN, da države, nastale na tleh nekdanje Jugoslavije, ne izpolnjujejo določil daytonskega sporazuma, lahko to ogrozi nadaljnje zagotavljanje obljubljene mednarodne pomoči.
Odločitev bosanskih Srbov, da suspendirajo pogajanja z vlado, lahko popolnoma zaustavi pogajalski proces, ki ga je ogrožalo že vprašanje srbskih predelov Sarajeva. Mednarodni mirovni posrednik Carl Bildt je dejal, da je pozval srbske pogajalce, naj svobodno pridejo na pogajanja v prestolnico, in da je bil zelo razočaran nad aretacijo osmih Srbov, ki niso biti na spisku haaškega sodišča. »Pravne norme se morajo spoštovati v vseh primerih. Ce ni obtožnice, potem mora svoboda gibanja po Sarajevu veljati za vse,« je dejal Bildt. Tudi Koschnickov odlok o razmejitveni črti Mostarja ne bo predstavnikov sprtih strani naučil ničesar. »Dosedanja lekcija v Bosni je ta, da zmaga tisti, ki ima najdaljšo palico,« je dejal neki zahodni diplomat. »Nato ima najdaljšo palico in zato jim tudi uspeva uresničevati vojaški del mirovnega sporazuma. Toda politični del nima na voljo prisile, diplomacija pa je bila doslej popolnoma neuspešna.«
Kurt Schork / Reuter
ČRNOGORCI ZREJO PROTI BEOGRADU
Jugoslovanska pot v svet vodi prek Kosova
PODGORICA - Na tiskovni konferenci po pogovorih s Slobodanom Miloševičem je VVarren Christopher izjavil, da mora Kosovo dobiti status, ki bo zagotovil spoštovanje političnih in človekovih pravic njegovih prebivalcev. Ameriški državni sekretar sicer ni razložil, za kakšen status gre, vendar podgoriški politični krogi ocenjujejo, da gre v najslabšem primeru vsaj za takšno avtonomijo, kot jo je Kosovo uživalo po ustavi nekdanje Jugoslavije iz leta 1971.
Dodajajo, da verjamejo, da Srbija in ZRJ ne bosta nikoli sprejeti v mednarodno skupnost in doživeli popolnega priznanja ZDA -ali pa bo tako vsaj toliko časa, dokler ne bodo ugodili zahtevam po posebnem statusu Kosova in sodelovanju s haaškim sodiščem, kar seveda vključuje tudi izročanje vojnih zločincev.
Ti dogodki so razburiti podgoriško javnost in sprožili ugibanja, ati se bo - če se še ni - Miloševič uklonil vsem zahtevam. Znano je namreč, da je že privolil v to, da je haaško sodišče v Beogradu odprlo pisarno, ZDA pa svoj informativni center na Kosovem. Zanimivo je, da so Črnogorci za vse to izvedeti iz državnega dnevnika Pobjeda, medtem ko so drugi državni mediji kot pogoj za priznanje ZRJ omenjati le priznanje Makedonije.
Slobodan Vujoševič, eden od voditeljev opozi-
cijske Narodne stranke, je dejal, da so Miloševiča pritisnili ob zid, da nima več manevrskega prostora, da ga mednarodna skupnost ne bo spustila iz rok, dokler se stvari ne bodo razpletle na škodo srbskega naroda. V zvezi z zahtevami haaškega sodišča meni, da je največ, v kar lahko privoli Miloševič, to, da tistim, ki ne bodo zadovoljni s sodbami domačega sodišča, omogoči, da se pritožijo v Haagu (!). Kaj več bi bilo, pravi, »nacionalno ponižanje«. Meni, da si bo Miloševič s svojo politiko prislužil secesijo Kosova, in da bi se moral o kosovskem vprašanju pogovarjati z vso opozicijo, ne le s »šiptarsko«, kot jo imenuje Vujoševič. Po njegovih besedah Kosovo ne potrebuje ničesar drugega kot to, kar je predvideno v mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah.
Predsednik izvršnega odbora Socialdemokratske stranke Rade Bojovič je za Republiko povedal, da je bila Christopherjeva izjava pričakovana glede na odnos ameriške politike do Beograda. Prepričan je, da bodo ZDA vztrajale pri svojih stališčih in dokazale, da haaško sodišče ni bilo ustanovljeno »zaradi zabave« - in da se Miloševič ne more v neskončnost izogibati rešitvi kosovskega problema. Toda Miloševič bo, meni Bojovič, z nekaj taktiziranja nazadnje le izpolnil ameriške in mednarodne zahteve.
Boško Dukič
NOVICE
Nove priče množičnih pobojev v Bosni
BONN (Reuter) - Dva muslimanska begunca iz Bosne sta včeraj bosanske Srbe obtožila poboja 250 neoboroženih moških. Do poboja naj bi prišlo v soteski ob reki Ugar blizu Kočinskih pečin. Predstavniki Združenja za ogrožene ljudi so dejali, da so njihove raziskave pokazale, da je pokol preživelo sedem ljudi. Organizacija bo Združene narode pozvala, naj raziščejo 350 metrov globoko sotesko in skušajo odkriti grobišča. Midhet Muj-kamovič, ki je pokol preživel, je dejal, da so jih Srbi postaviti pred prepad in začeti streljati. Mujkamovič je povedal, da ni čakal, da bi ga ustrelili, zato je sam skočil v globino. Padal je približno 50 metrov, pristal v nekem grmu in se skril med trupli. Tako si je rešil življenje.
Gligorov proti spremembam v koaliciji
SKOPJE (Reuter) - Makedonski predsednik Kiro Gligorov je pozval stranke vladajoče koalicije, naj zgladijo nasprotja in ne spreminjajo sestave koalicije. Predsednikov poziv k enotnosti je sledil poročilom, da namerava premier Branko Crvenkovski sestaviti novo vlado. Ta naj ne bi vsebovala predstavnikov liberalne stranke, ki skupaj s socialno demokratsko stranko in socialistično stranko tvori koalicijo. Poznavalci trdijo, da Gligorov s tem skuša obdržati večino v parlamentu. To namreč potrebuje za sprejetje predlogov, ki bodo pripomogli k normalizaciji odnosov z Grčijo in Jugoslavijo. Liberalci so medtem že vrnili udarec koalicijskim partnerjem. Generalni direktor Makedonske radiotelevizije in član liberalne stranke Melpomeni Kometi je v ponedeljek odpustil glavnega urednika Makedonske televizije Saša Ordanoskega, sicer socialnega demokrata, ker je konec tedna objavil uvodnik, ki je napovedoval novo vlado brez liberalcev.
Evropa ne sme imeti Britanije za »plenilko«
LONDON (Reuter) - Sir Leon Brittan, evropski komisar za trgovino z ZDA, je včeraj dejal, da bi bilo lahko britansko prizadevanje za odstranitev ovir za trgovanje z ZDA ogroženo, ce bo ostala Evropa Britanijo še vedno imela za »plenilko«. Britanski zunanji minister Mal-colm Rifkind je namreč v torek predstavil načrt odpravljanja trgovinskih ovir z ZDA, kar naj bi Evropi prineslo 70 milijard dolarjev dodatnega letnega dobička. Brittan je dejal, da je do zmanjšanja nekaterih preprek zaradi pogajanj med ZDA in EU že prišlo. Sedaj pa mora Britanija, kot trdi Brittan, drage evropske države prepričati, da si žeti s prizadevanjem za nadaljnje zmanjševanje trgovinskih ovir Evropo okrepiti, ne pa oslabiti, kar ji očitajo nekateri.
SLOVENIJA
Četrtek, 8. februarja 1996
Z OČMI KARIKATURISTA
inoči, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna podelitev Prešernovih nagrad - nagrad, ki že skoraj pet desetletij enkrat bolj, drugič manj burijo duhove v slovenski javnosti. To je sicer razumljivo, saj vsako nagrajevanje vedno temelji na izključevanju, vendar je to pravna področju kulture - te dike slovenskega naroda - najbolj problematizirano in občutljivo. Razloge za to je potrebno iskati, bolj kot že v pregovorni nevoščljivosti Slovencev, v organski povezanosti slovenske kulture in slovenske državnosh. Kultura je namreč konstituirala slovenski narod v preteklosti, danes pa sooblikuje nacionalno identiteto in suverenost. Zato pravzaprav ni nenavadno, da Slovenci po Številu nagrad na področju kul-tme in umetnosh prekašamo ostale evropske narode. Te se razdeljujejo v maloštevilnem krogu ustvarjalcev, o Čemer priča podatek, da je že vsak dvestoti Slovenec kandidiral za Prešernovo nagrado.
Ce se ozremo v bhžnjo zgodovino, lahko najdemo na ducate polemik in javno izraženih nesoglasij z odločitvami komisij pri podehtvi nagrad. Kar za-
Slaviti življenje: ne smrti
Andreja Pauevec
deva merila, so ti' - ne glede na metamorfoze Časa in formiranje strokovnih komisij - subjektivni, saj jih ustvarja človek. Obenem pa izbor nagrajencev vedno zrcali čas, ideologijo in s strani države potrjene umetniške tokove, poetike, apologete... Ob letošnjih nagrajencih je na primer presenetljivo, da Tomaž Šalamun kot največkrat prevajani slovenski pesnik, ki ga že več let predlagajo za Prešernovo nagrado, tudi tokrat ni prepričal odbom.
Zastavlja se vpmšanje: v čem se je podeljevanje Prešernovih nagrad pmv-zapmv spremenilo?
V zadnjih dveh letih, ki so minila v znamenju burnega oblikovanja sloven-
ske državnosh, smo priča spreminjanju simbolnih znanilcev preteklosti - na primer preimenovanja ulic, trgov, nagrad, odstranjevanju spomenikov,...
Prešernova nagrada je sicer ostala Prešernova, vendar so v javnosh vse močnejše pobude - zadnje čase s strani Slovenske nacionalne desnice - da bi prestavili datum slovenskega kulturnega praznika. Slovenci smo kljub pom-zni rodnosh vendarle ljubitelji življenja, zato naj bi namesto smrh slavih rojstvo našega največjega pesnika, ki nas je opredelil kot narod, Se preden smo to bili. Pri tem ne gre prezreti, da poteka vsako nabiranje volilnih glasov tudi na osnovi simbolnega spreminjanja ustaljenih državnih ritualov. Zato tudi pomembne slovesnosh dvigajo zadnje čase vse več prahu.
Mednje sicer ne sodi literarni večer Društva slovenskih pesnikov in pisateljev, vendar ni zanemarljivo dejstvo, da je ta bil tokrat v polni dvorani poslušalcev. Ob uvodnem nagovoru predsednika društva Evalda Flisarja, ki je svojim stanovskim kolegom nadel avreolo večnosti, ministrom pa le kmtkotrajno življenje mrčesa, pa je bilo Se vedno sli-Sah znano izrekanje resnice o svetu (beri oblash), ki bi bil lahko boljši.
IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA / GLASOVANJE O NOVIH MINISTRIH
Ministrski stolčki so polni
Kocijančič bo ostal poslanec, Bohinc pa odhaja iz poslanskih klopi
LJUBLJANA - Včeraj so poslanci državnega zbora na izredni seji glasovali o imenovanju treh ministrskih kandidatov: Janeza Dularja, Antona Ropa in Andreja Umka.
Novi minister za kulturo je postal Janez Dular, za katerega je glasovalo 49 poslancev, 31 pa jih je nasprotovalo njegovemu imenovanju. Minister za delo, družino in socialne zadeve je z 52 glasovi za in 27 proti postal Anton Rop. Z najmanj glasovi, in sicer jih je dobil 48, je bil za ministra za znanost in tehnologijo imenovan Andrej Umek. Proti njegovi izvolitvi je glasovalo 31 poslancev. V predhodni razpravi so v zvezi z imeni kandidatov za ministre imeli pomisleke le poslanci Združene liste. Mateja Kožuh-Novak je za Janeza Dularja dejala, da podreja kulturo oziroma umetnost političnim ciljem, ker podpira rušenje oziroma umik spomenikov, glede kandidata Andreja Umka pa je menila, da ni bil dovolj eksakten ob predstavitvi programa
dela ministrstva MiloS Pavlica pa je v imenu Združene liste izrazil dvome, da bi Anton Rop uspel izpolniti program, kakršnega je predstavil na matičnem odboru. Ob razpravi o imenovanju Ropa za ministra se je oglasil tudi Jožef Kopše iz skupine samostojnih poslancev, ki je menil, da je Rop premlad za ministrski stolček, kljub temu pa mu je predlagal, da naj ob prihodu na ministrstvo najprej naredi revizijo dosedanjega dela ministrstva.
Z včerajšnjim imenovanjem Andreja Umka na mesto ministra za znanost in tehnologijo je to delo prenehal opravljati Rado Bohinc. Bohinc je bil na zadnjih volitvah izvoljen za poslanca v državnem zboru, vendar mu je poslanski mandat začel mirovati, ko je postal minister. Njegovo mesto v dr-
žavnem zboru je zasedel predsednik Združene liste socialnih demoktratov Janez Kocijančič. Zato je mandatno-imu-nitetna komisija državnega zbora ob zaključku včerajšnje izredne seje sporočila, da je z dnem, ko je prenehal opravljati
delo ministra, Bohinc zopet postal poslanec državnega zbora, poslanski mandat pa je prenehal KocijanCiCu. Vendar so nam v poslanski skupini združene liste povedali, da je Bohinc že dejal, da se poslanskemu mandatu odreka, tako da
bo njegovo mesto še naprej zasedal KocijanCiC. Zaradi predpisanih postopkov bo Bohinc vsaj štirinajst dni poslanec, dokler se državni zbor uradno ne seznani z njegovim odstopom s te funkcije.
Bernard Pesjak
Poslanci novih ministrov niso izvolili brez pomislekov (Foto: Boban Plavevski)
SEJA VLADE / PREDLOG NOVEGA ZAKONA
Prevzem dolga in izdaja obveznic po sporazumu NFA sta v rokah poslancev
LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji sprejela predlog zakona o prevzemu dolga in o izdaji obveznic zaradi zamenjave dolga do konzorcija komercialnih bank po Novem finančnem sporazumu (NFA) iz leta 1988. Predlog zakona je vlada poslala v parlamentarni postopek, saj bodo zadnji, ki bodo odločali o tem, ali Slovenija ločeno odplačuje dolg, poslanci.
Na včerajšnji novinarski konferenci po seji vlade je dr. Mojmir Mrak, vodja pogajalske skupine, ki se je pogodila s komercialnimi bankami za sklenitev ločenega dogovora glede odplačevanja dolga, povedal, da so upnice Sloveniji dale na voljo pol leta za tehnično izpeljavo sporazuma, torej za zamenjavo slovenskega dela dolga v posebne obveznice, ki bodo kotirale na Luxem-burški borzi in bodo izdane v dolarjih in markah. Zato je vlada za omenjeni zakon predlagala hitri postopek sprejemanja. Kot je znano, so slovenski pogajalci s predstavniki bank upnic lani novembra dosegli ukladi-tev celotne dokumentacije, ki sestavlja locen sporazum, letos januarja pa je Slovenija
pridobila potrebno dvotretjinsko soglasje bank upnic, s katerim je izpuščena iz solidarnostne obveznosti po NFA, ki je bil sklenjen med Narodno banko Jugoslavije in SFRJ. Temu naj bi sledilo sprejetje že omenjenega zakona in po njem izdaja obveznic.
Slovenija je torej prevzela 18 odstotkov dolga po sporazumu NFA, kar je predstavljalo po tečajih na dan 15.1. 1996 974 milijonov dolarjev, z izločitvijo tako imenovanih povezanih srbskih oseb, pa ta znesek znaša 822 milijonov dolarjev. Sam predlog zakona med drugim ureja tudi ureditev notranjih razmerij med državo kot prevzemnico dolga in slovenskimi dolžniki do države, torej bankami (Nova LB,
Nova KBM, LB, KBM in Abanka). Za davkoplačevalce je nedvomno pomemben podatek, da bo državni proračun po sprejetju predloga zakona dodatno obremenjen za 334 milijonov dolarjev, k Čemur moramo dodati znesek, ki je že doslej obremenjeval proračun v visini 264, 6 milijona dolarjev in se nanaša na najete kredite po sporazumu NFA s strani različnih ministrstev, nekdanje uprave za ceste in Splošne plovbe, ki je lani prešla pod okrilje države.
Na včerajšnji seji je vlada med drugim sprejela tudi izhodišča za obisk slovenske vladne in gospodarske delegacije v Sarajevu, do katerega naj bi prišlo še sredi tega meseca, dala soglasje k razpisu za vpis v visoko šolstvo v šolskem letu 1996/97, ob včerajšnjem protestnem shodu upokojencev pa zavzela stališče, da zadnje spremembe pokojninske zakonodaje ne posegajo v zmanjševanje njihovih dosedanjih pravic Alenka L. Jakomin
DS / TEŽAVE SLOVENSKE KULTURE n
Proti politizaciji kulture
»Thaler ni sam kriv za krizo zunanje politike«
LJUBLJANA - V zvezi s praznovanjem kulturnega praznika so velikokrat postavljajo najrazličnejša vprašanja. Eno izmed njih je, zakaj Slovenci praznjujemo kulturni praznik na dan Prešernove smrti.
Tone Peršak, predsednik Demokratske stranke meni, da je posvečen predvsem dosežkom v slovenski kulturi, vendar se ob tem sprašuje, ah se to vprašanje postavlja le slučajno v zvezi s smrtjo Prešerna in ne v zvezi s »smrtjo« slovenske kulture.
Po njegovem mnenju je slovenska kultura na prelomi-nici, vedno bolj pa se kaže, da postaja podrejena politiki. Dokaz za to so pohticne oziroma strankarske težnje po »prilaščanju« kulture. V primem stopnjevanja teh teženj bo slovenska kultura obsojena na propad. Demokrati so tudi prepričani, da so kultura, šolstvo, znanost, zdravstvo in šport temeljni razvojni dejavniki v sodobnem svetu - vlaganje v te dejavnosti pomeni vlaganje v razvoj - zato jih pre-sneca vzvišen odnos slovenske politike do teh dejavnosti.
Demokratska stranka bo kulturnemu prazniku namenila posebno pozornost, za razliko od tiste, ki jo namenja dragim, in ga obeležila malo drugače, s slovesnostjo na starem kranjskem pokopališču danes opoldne.
Tone Peršak je včeraj komenitral tudi novo koalicijo in znova poudaril, da vladni stranki vzpostaljata »skrajno nedialoški odnos do ostalih parlamentarnih strank«, kar je bilo očitno tudi pri izbiri kandidatskega zbora za nove ministre, ki so bili izbrani zgolj po strankarski pripadnosti. Ocenjuje, da bo stanje do vohtev »nenehno na travmatični točki«, Čemur pa bi se lahko izognili le s sprejetjem pobude demokratov za dogovor o prioritetah pri delu državnega zbora. Glede interpelacije zoper zunanjega ministra Thalerja pa Peršak meni, da je zunanja politika v hudi krizi, za kar pa ni kriv minister sam. Vesna Vukovič
Šola za 21. stoletje?
Ce bi sklepali po tem, kolikokrat so morali od 6. aprila 1994, ko je vlada potrdila prvo besedilo predloga okvirnega zakona za preureditev slovenskega šolanja, pritisniti na glasovalne tipke, koliko Crnila je bilo prelitega »za« in »proti« predlaganim zasnovam sodobnejšega izobraževanja, bi morali reči: vsa Čast, poslanci so se res zavedali posledic tistega, kar bodo sklenili. Šolski zakoni so bili dolge mesece predmet političnih iger, zato je treba zlasti člen, ki s pravkar sprejetim zakonom v javnih vrtcih in šolah prepoveduje vsako politično delovanje, pozdraviti kot obljubo, da nameravamo res vzgajati demokratične generacije.
Ali bo izobraževanje res učinkovitejše, ko bo na podlagi nove zakonodaje končno stopilo tudi na pot vsebinske in didaktične posodobitve, je bolj kot smo si pripravljeni priznati, odvisno od nekoga, ki ga radi spregledamo: od učitelja. To je ne le pedagoško, ampak tudi človeško motiviranega za novo šolo in uspešne, ne pa prestrašene učence. (Delo)
Kurje oko
Kako se lotiti zvarka z imenom Prešernov sklad, katerega administrativni del ima reakcijski čas dinozavrov, ki jim je informacija, da jim nekdo žre zadek, potovala do glave toliko časa, da so jih medtem zveri požrle že do grla? (No, naravna selekcija je pravična, dinozavri so izumrli.) Sklad, ki ga je odpihnjeni minister do abotnosti in kljub nasvetom najožjih sodelavcev branil zgolj zaradi svoje užaljene ministrske Časti in decembra celo dosegel, da se je vlada do predlaganih sprememb zakona ogradila, ne zato, ker bi bile nepotrebne, ampak zato, »ker bi bilo to mogoče urediti v statutu« sklada; a seveda do danes še vedno ni. (Dnevnik)
Poslancev ne zanimajo težave sodstva
Problematika učinkovitosti sodnega varstva ali aktualne težave v sodstvu najbrž za poslance državnega zbora, predvsem pa za člane odbora za notranjo politiko in pravosodje niso tako zani-mniva tema, da bi ji posvetili del poslanske aktivnosti. Pri včerajšnji domala triurni razpravi se je namreč zgodilo, da so ob koncu v mali parlamentarni dvorani ostali samo gostje, edini poslanec, ki je še spremljal delo, pa je bil predsedujoči Vitodrag Pukl, vsi drugi pa so odšli že prej. A tudi, ko so poslanci prihajali in odhajali iz dvorane, niso kazali kakšnega posebnega zanimanja za tovrstno razpravo. Je sodno varstvo slovenskih državljanov že na takšni ravni, da ne potrebuje poslanske pozornosti? (VeCer)
Nove razsežnosti novinarske stavke na RTVS
Priprave - na medijsko razmeroma pozorno pokrito novinarsko stavko na RTVS - odkrivajo marsikatero zanimivo in koristno razsežnost, ki je doslej ob podobnih razmerah nismo mogh zaznati.
Novinarjem javnega zavoda tokrat, v nasprotju s prejšnjimi leti, ob napovedi in celo izvedbi stavke niso delale slabe usluge politične stranke z načrtno ah nenačrtno (kaj pa je sploh nenačrtnega v politiki, še zlasti v volilnem letu?) podporo njihovim prizadevanjem. Nadalje, poseganju v razmerja med vodstvom in novinarskima sindikatoma se je odrekel celo svet RTVS, ki se je vendarle spomnil člena statuta, ki mu to ne dovoljuje. Največ, kar so elani sveta lahko svetovali, je bilo, da naj se pogajalski strani čim prej sporazmneta glede enotne kolektivne pogodbe zaposlenih na celotnem javnem zavodu. (Delo)
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Jutri, 9. t. m., ob 20.30 (red A in D) premiera: Evald Flisar »Iztrohnjeno srce« - gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Režija Zvone Šedlbauer.
Ponovitvi v soboto, 10. t. m., ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 11. t. m., ob 16. uri (red C).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 8. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava: Carl Orff »Carmina Burana«. Ponovitve: jutri, 9.2., 20.00 (red B); sobota,
10.2.,	17.00 (red S); nedelja, 11.2., 16.00 (red D); torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda,
14.2.,	20.00 (red F); Četrtek, 15.2., 20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota,
17.2.,	'20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G).
Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 8. t. m., ob 20.30 (red četrtek) gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s Piran-dellovim delom »Ma non b una cosa seria«. Režija Marco Bernardi. Predstava v abonmaju: odrezek 13-moder.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »Incantati« (odrezek 20-bel), »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen) in »Le cognate« (odrezek 14-moder).
Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli* s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 10. t. m., ob 20.30 premiera: Gi-nette Beauvais-Garcin »II elan delle vedo-ve«. Režija Patrick Rossi Gastaldi, nastopa Valeria Valeri.
V	nedeljo, 11. t.m., ob 11. uri bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane predstavilo pravljico »Jajce«.
Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 9. in v soboto, 10. t. m., ob 20.30 nastop gojencev Zavoda združenega sveta s predstavama »Parole suoni e colori di una serata futurista« in »L’amore fa fare questo e altro«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«.
KOROŠKA
CELOVEC
Pri Joklnu: v Četrtek, 15. t. m., ob 19.30 ver-nisaža del arhitekta Janeza Osvvalda »Impresije«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«.
V	soboto, 10. t.m., ob 19.30 - Matija Logar »Dosje», monodrama. Izvaja Ivo Ban.
ŽELEZNA KAPLA
V	farni dvorani: jutri, 9. t. m., ob 19.30 - Prireditev ob slovenskem prazniku pod geslom »Bodiva vrtnarja lepih skupnih bodočih dni ...«.
SEMISLAVČE
Pri Rožeku: v soboto, 10. t.m., ob 18.00 -Predavanje o umetnosti »Približevanja«.
VOGRČE
Pri Florjanu: V soboto, 10. t.m., ob 19.30 -Koncert »Od Pliberka do Traberka«.
SENTPRIMOŽ
Kulturni dom - SPD Danica: v soboto, 10. 2., ob 20. uri ples Danice z sekstetom Alpe-Adria.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na trati: v nedeljo, 11. t. m., ob 15. uri pustna prireditev za otroke in odrasle; monogroteska po Franu Milcinskemu »Butalci«, izvaja Marijan Hinteregger.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana
Mala drama
A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 9. februarja, ob 20. uri.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I.	Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 9. februarja, ob 20. uri.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana
J.	Massenet: MANON.
Sobota, 10. februarja, ob 19.30. RAZPRODANO.
Četrtek, 15. februarja, ob 19.30. za red ČETRTEK, IZVEN in KONTO.
Sreda, 14. februarja, ob 19.30:
J. Strauss ml: 1VETOPIR.
Sobota, 24. februarja, ob 19.30:
G.	Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14
Jean-Jacques Bricaire:
DOHODNINA.
Jutri, 9. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 10. februarja, ob 19.30:
H.	H. Gudmundsdottir:
JAZ SEM MAESTRO,
za abonma VIKEND in IZVEN.
Mala scena Tony Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA. Petek, 16. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
L. VVilson: ZAŽGI!
Sobota, 17. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Lorenzo da Ponte: DON JUAN.
Danes, 8. februarja, ob 20. uri. PREMIERA!
Ponovitve:
9., 11. in 20. februarja, ob 20. uri.
Sobota, 10. februarja, ob 17. uri: Gledališče Toneta Čufarja:
PLEŠOČI OSLIČEK. Predstava je primerna za otroke od 4. leta naprej.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2
Veliki oder Sobota, 10. februarja, ob 11. in 17. uri: E. Umek:
CAPEK IN KLARA, za IZVEN.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubliana
T I ATT A11 *
ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI.
Jutri, 9. februarja, ob 16.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
Torek, 13. februarja, ob 19.30: Gostovanje svetovno znane zagrebške gibalne skupine MONTAŽSTROJ s predstavo EVERYBODY GOES TO DISCO EROM MOSCOVV TO SAN FRANCISCO.
Sreda, 14. februarja, ob 19.30:
B. M. Koltes: ROBERTO ZUCCO, za IZVEN in KONTO.
KOREODRAMA LJUBLJANA Pražakova 12
Jutri, 9. februarja, ob 20. uri v Viteški dvorani v Križankah: MEMENTO MORI SREČA ŠPIKA. VeCer posvečen dramskemu igralcu SreCu Špiku.
Nedelja, 11. februarja, ob 20. uri v Jazz klubu Gaj o na Beethovnovi 8: Alja Tkacev: PISMA Z MOJOTOKA (izbor).
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5
DNEVI KOMEDIJE ‘96 Jutri, 9. februarja, ob 19.30:
G. Tabori: MEIN KAMPE.
Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
Sobota, 10. februaria, ob 19.30:
Z. HoCevar: SMEJCI, v izvedbi SLG iz Celja.
Nedelja, 11. februarja, ob 19.30:
M. Držić: DUNDO MAROJE.
Gostuje gledališče GAVELLA iz Zagreba.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana
F. SehoviC: KURBE, za IZVEN. Sobota, 10. februarja, ob 19.30.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
Antoine de Saint-Exupery:
MALI PRINC. ZA SOLO.
Jutri, 9. februarja, ob 10.30.
Jutri, 9. februarja, ob 20. uri:
Miro Gavran:
PACIENT DOKTORJA FREUDA, za abonma PETEK in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Harold Pinter: PREVARA.
Danes, 8. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN.
Zijah Sokolović: CABAres, CABArei. Sobota, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
SNG MARIBOR Slovenska 27
Drama
F. Villon: VELIKI TESTAMENT, za abonente in IZVEN.
Danes, 8. februarja, ob 20. uri.
Jutri, 9. februarja, ob 20. uri.
Sobota, 10. februarja, ob 20. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2
Nedelja, 11. februarja, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 8. t. m., ob 20.30: »Dan slovenske kulture«.
Režija Edita Frančeškin, izbor besedil Marko Kravos.
Priložnostno besedo bo podala Matejka Grgič.
Nastopajo MePZ F.B. Sedej iz Steverjana in Mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin, skupina Jazz in mi Glasbene matice. Besedila bodo podajali Sara Balde, Sara Ho-ban, Jan Leopoli in Tomaž SusiC.
Proslava bo jutri, 9. t. m., ob 20.30 tudi v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo priložnostno besedo podajala Erika Jazbar.
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96
V	torek, 13. t.m., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 nastop ansambla Combattimento Consort Amsterdam s sopranistko Machteld Baumans. Na programu Telemann in Vivaldi.
V	četrtek, 15. t. m., ob 21.00 - Koncert Fran-cesca GUCCINIJA. Izven abonmaja.
Gledališče Miela
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
Danes, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guerrato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell.
Kavarna Tommaseo
Danes, 8. t. m., ob 22. uri kabaretni večer z Brunello Andreoli.
Jutri, 9. t. m., ob 22. uri koncert s skupino Fi-sh and Gigs.
V	sredo, 14. t. m., ob 22. uri nastop Piero Cozzi Quarteta.
V	petek, 16. t. m., ob 21. uri nastop skupine Zuf de Zur.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 -Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia
6): do 16. februarja je na ogled razstava Leo-nor Fini. Umik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Ira Ličen Krmpotid.
SIANJEL
Galerija Lojzeta Spacala: je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
ŠPiliR
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA________________________•_
CELOVEC
Dežena Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-benstreita
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Sprin-gerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev.
RADIŠE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan.
BOROVLJE
Posojilnica-Bank: na ogled je razstava fotografij Hanzija Sasla.
CANKARJEV DOM
Gledališče
Jutri, 9. februarja, ob 20. uri: B. Slade:
OB LETU OSOREJ.
Po londonski premieri septembra 1995 in gostovanju v Rimu, Dublinu, Melbournu in New-Yorku skupina CHEEK BY JOWL na odru Cankarjevega doma.
John VVebster:
VOJVODINJA
MALFIJSKA.
Režija:
Declan Donnellan. Petek, 16., in sobota,
17. februarja, ob 20. uri.
Glasba
Sobota, 10. februarja, ob 21. uri: legenda kubanske glasbe: ELIO REVE’Y SU CHARAGON: FIESTA
GUBANA, SALSA, ME-RENGUE, MAMBO. Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA. Vadim Repin, violina; Aleksander Mel-nikov, klavir.
Razstave Silvia de Swaan: RETURN. Razstava bo na ogled do 11. februarja.
Lojze Logar:
INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca.
Film
Danes, 8. februarja, ob 20. uri v Linhartovi dvorani CD: ELDORADO. Režija Charles Binarne, Kanada, 1995.
Predavanje
Torek, 13. februarja, ob 19. uri: ANAPURNA - zadnji osemtisocak za Slovenijo. O tem uspešnem, nevarnem in lepem vzponu bodo ob diapozitivih predavali elani odprave.
GLASBA
KUD FRANCE PREŠEREN. Karunova 14, Liubliana
Jutri, 9. februarja, ob 23.30: glasbeni večer s Tomažem Mistralom.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Ponedeljek, 19. februarja: Komorni orkester SLOVENICUM, Ljubljana. Dirigent Uroš Lajovic. Petek, 23. februarja: HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO.
Irena Grafenauer, flavta; Maria Graf, harfa. DVORANA PALAČE GRAVISI-BARBABIANCA Gallusova 2. Koper
Ponedeljek, 12. februarja, ob 20. uri: TARTINI-QUARTET (Črtomir Siško-vic, 1. violina; Romeo Dru-cker, 2. violina; Aleksandar Milošev, viola; Miloš Mlejnik, violončelo) in sveto-
vno znana harfistka Maria Graf. Program: W. A. Mozart, R. Schumann, C. De-bussy, A. Caplet.
KLUB B-51 Gerbičeva Sla. Ljubljana
Sreda, 14. februarja: SCUFFY DOGS iz Nove Gorice.
KLUB KGB Kidričeva 13.
Nova Gorica
Danes, 8. februarja, ob 21. uri: GWAR. Post-punk-anti-industrial-oxy-grunge-heavy-mental. Rokenrol velespektakel. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana
Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: komorni koncert. Vadim Repin, violina; Aleksander Melnikov, klavir.
RAZSTAVE
KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ, Glavni trg 24, Slovenj Gradec
V muzeju je do 4. marca na ogled razstava MIKI MUSTER,
RAZSTAVA STRIPA IN RISANEGA FILMA.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14, Ljubljana
V	galeriji je do 6. marca na-ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla
V	spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). GALERIJA ANONIMUS. Prečna 6. Ljubljana DAVID BYRNE:
Strange ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja. GALERIJA ŠKUC.
Stori trg 21. Ljubljana
V	galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo: Zbigniew Libe-ra, Mariola Przyjemska in Roman Stanczak. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3. Liubliana Biggibilla, avstralski Aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Ljubljana SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščan-
stvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca.
MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj.
AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE.
Trg francoske revolucije 2. Liubliana
Ciklus OČETJE IN SINOVI MATERE IN HČERE.
V	galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Marka in Mojce Turk. GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4, Ljubljana
V	galeriji je do 28. februarja na ogled razstava Braneta Sinika OBJEKTI.
GALERIJA
SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje
V	galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa.
KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA. Zaloška 220. Ljubljana
V	knjižnici je na ogled razstava slik Janeza Peca.
NOVICE
KOŠARKA / POLFINALE KOPAČEVEGA POKALA
SMUČANJE
Dve koli kazni za trenerja Fiorentine Ranierija
MILANO - Športni sodnik nogometne zveze je vse do 19. februarja (dve koli) diskvalificiral trenerja Fiorentine Claudia Ranierija, ker je glasno podvomil v sodnikovo nepristranskost. Iz istega razloga je bil do 12. februarja kaznovan tudi trener Udine-seja Alberto Zaccheroni. S prepovedjo igranja za eno kolo pa so bili diskvalificirani naslednji nogometaši: Policano (Napoli), Andersson (Bari), Baia-no (Fiorentina), Battistini (Udinese), Grossi (Vi-cenza), Herrera (Atalanta) in Rosa (Padova).
Laitinen začel s treningi
KOUPIO - Finski smučarski skakalec Mika Laitinen je na skakalnici v Kuopiu opravil prve skoke po hudem padcu na treningu zadnjega dne leta 1995 v Garmischu Partenkirchnu. Trenutno tretjeuvrščeni v svetovnem pokalu, pred nezgodo pa vodilni, je brez težav dosegal daljave okoli 90 metrov, tako da se bo po lastnih besedah na tekmovališča vrnil že čez 14 dni na tekmi za svetovni pokal v norveškem Trondheimu. Dvaindvajsetletni Laitinen si je pri hudem padcu zlomil ključnico in dobil hud pretres možganov, zaradi poškodb pa je moral tudi na operacijsko mizo.
Polgarjeva povedla s 3:2
JAEN - Madžarka Zsuzsa Polgar je zmagala v petem dvoboju za naslov svetovne šahovske prvakinje proti nosilki tega naziva Kitajki Xie Jim. V španskem Jaenu je igrala z belimi figurami in v nadaljevanju partije izkoristila napako Kitajke v 10. potezi. Polgarjeva je za zmago potrebovala dve uri in 57 minut ter 24 potez in povedla v dvoboju s 3:2. Xie Junova, ki je slavila v prvi partiji in po dveh remijih klonila v četrti in peti, potrebuje za ohranitev naslova 8 točk, izzivalka pa za končno zmago 8.5.
Indurainov glavni cilj dirka po Franciji
MADRID - Vodstvo Španske ekipe Banesto je predstavilo kolesarje, ki bodo v letošnji sezoni nastopali za njihove barve. Prvo ime ekipe bo Se naprej najboljši kolesar zadnjih let Spanec Miguel Indurain, ki si je kot glavni cilj sezone postavil Šesto zmago na dirki po Franciji.
»Moj glavni cilj je francoski »tour«. HoCem postati prvi kolesar, ki mu je uspelo šestkrat zmagati. Ostali del sezone vključno z olimpijskimi igrami je zame drugorazrednega pomena«, je dejal Indurain. Na vprašanje, Ce bo po koncu letošnje sezone morebiti nehal tekmovati, je Spanec odgovoril: »Obstaja ta možnost. Vse je odvisno od letošnjih rezultatov.«
Banesto se je odločil, da za letošnjo sezono zmanjša število tekmovalcev, zato je odpustil sedem slabših kolesarjev. Poleg Induraina pri ekipi največ pričakujejo od Portugalca Orlanda Rodri-guesa, ki je lani zmagal dirko po Portugalski, in dveh mladih kolesarjev Francoza Damiena Nazo-na in Angleža Jeremyja Hunta.
Ekipa Banesta za sezono 1996: Marino Alonso, Vi-cente Aparicio, Jose Luis Arrieta, Santiago Blanco, Angel Luis Casero, Jose Garcia Acosta, Ramon Gonzalez Arrieta, Miguel Indurain, Pmdencio Indurain, Jose Maria Jimenez, Carmelo Miranda, Jose Ramon Uriarte (vsi Španija), Orlando Rodri-gues (Portugalska), Thomas Davy, Damien Nazon (Fra), Erwin Nijboer (Nizozemska), Jeremy Hunt (VB).
Dve zmagi odbojkarjev ŠK Dob
CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so konec tedna slavili kar dve pomembni zmagi: v končnici tekmovanja za naslov avstrijskega ekipnega prvaka so odbojkarji SK Dob slavili zmago v koroškem derbiju in so spet številka 1 na Koroškem, v pokalnem tekmovanju pa so izločili ekipo iz Innsbrucka. V koroškem derbiju so Dobljani senzacionalno premagali močno ekipo Hypo VBK Celovec s 3:0 (11/7/8) in se s tem povzpneli na odlično tretjo mesto. Najboljša igralca v vrstah SK Dob sta bila legionarja Bojan Mlakar in Alan Adzovič, slovenski trener Ivartnika pa je pohvalil tudi vse ostale člane zmagovite ekipe. Lestvica: 1. Union Enns 21 (12:2), 2. SVS Transver 16 (8:6), 3. SK Dob 14 (8:6), 4. Hypo Celovec 12 (7:8), 5. VC Glei-sdorf 7 (5:10), 6. Innsbrucker AC 7 (3:11). (I.L.)
Zmaga šahistov SŠK Obir SŠZ Celovec neodločeno
CELOVEC - V drugem kolu končnice tekmovanja za koroško šahovsko prvenstvo v 1. razredu-vzhod obe slovenski ekipi uspešno tekmujeta. SSK Obir Železna Kapla je z visoko zmago 6, 5:1, 5 proti ekipi Raiffeisen Celovec prevzel celo vodstvo na lestvici (12, 5 točk), moštvo Slovenske športne zveze Celovec pa je doseglo neodločen rezultat 4:4 proti Možberku in z enajstimi točkami zaseda drugo mesto na lestvici. Za SSK Obir so tokrat zmagali slovenski legionar Dušan Jokovič, Harald VVolte, VVolfgang Moser, Andreas Kamer, Jožef Hanschou in Hanzi Stossier, remiziral pa je Hans-Christian VVolte. Pri SSZ Celovec pa so polno točkovali Idrijčan Silvo Kovač, Arnold Hattenberger in Dunja Lukan, remizirala pa sta Rupert Reichmann in Avgust VukaniC. (I.L.)
Polom Teamsystema Tesna zmaga Slefanela
V Istanbulu je Bolonjčane pokopal Ufuk Sarica (33)
Brezavšček in Bogatajeva najboljša tudi v smuku
Slovensko DP v Mariboru
Efes Pilsen - Teamsystem 102:78 (44:45)
Efes Pilsen: Naumoski 20, McRae 16, Oyguc 12, Aydin 8, Sarica 33, Evlayao-glus, Turckan 12.
Teamsystem: Djordjevič 9, Gay 6, Myers 24, Pilutti 8, Frosini 16, Damiao 10, Ruggieri 2, Blasi 3.
Sodnika Betancor (Spa) in Brazauskas (Lit). PM: Efes 16:21, Teamsystem 14:16; tri točke: Efes 16:30 (Naumoski 4:10, Ay-din 2:5, Sarica 9:12, Turkcan 1:2, Ev-liyaouglu 0:1), Teamsystem 6:20 (Djordjevič 1:4, Blasi 1:1, Pilutti 2:5, Myers 2:10)
ISTANBUL - Istanbulski Efes Pilsen si je v prvi polfinalni tekmi košarkarskega Koračevega pokala proti bolonjskemu Teamsystemu priigral izdatno prednost 24 točk. NajveC zaslug za gladko zmago ima strelec turškega moštva Ufuk Sarica, kijev drugem polčasu dosegel kar sedem »trojk«, skupno pa jih je zadel devet v dvanajstih poskusih. Na drugi strani je bolonjski as Saša DjordjeviC dosegel le devet točk, od teh le dve v drugem delu tekme.
Prvi polčas je bil izenačen, Italijani pa so bili za spoznanje boljši. Teamsystem je
v prvih dvajsetih minutah imel v napadu dobre odstotke v metih (skupno 54%), pod košem pa sta mlada Frosini in Damiao (poleg Gaya) presenetljivo dobro kljubovala odličnemu ameriškemu skakalcu McRaeju (13 skokov) in masivnemu Oygucu. Gostje so nekajkrat vodih s šestimi, enkrat pa tudi s sedmimi točkami prednosti (35:42), toda Turki niso izgubih živcev in so prav v zadnji minuti izkoristi-li tri napake Bolonjčanov, da so zaostanek ob odmoru zmanjšah na 44:45.
Gostje so bolje pričeli tudi drugi polčas, a pri njihovem vodstvu s 53:49 je Efes Pilsen vključil peto prestavo in z izidom 16:2 dosegel prednost 67:55. Strelci Teamsyste-ma proti conski obrambi Turkov niso imeli pravega orožja, na drugi strani pa se je razigral Sarica. Čeprav je nastopil z zvitim gležnjem, je v drugem delu dosegel kar 26 točk Zelo dobro je pod koSema zaigral tudi mladi bosanski košarkar s turškim državljanstvom Mirsad Turckan, ki je v drugem delu srečanja dosegel 12 točk. Kljub košem Carltona Myersa se je prednost Efes Pilsena stalno večala, »smrtni udarec« gostom pa sta z vnovičnima me-
toma za tri točke (Efes Pilsen skupno 16:30!) zadala Naumoski in Aydin.
Stefanel Milan - Asvel Villeurbanne 73:69 (37:31)
Stefanel: Gentile 9, Portaluppi 6, Fučka 8, De Pol 1, Bodiroga 26, Alberti 6, Canta-rello 3, Blackman 14. Baldi, Sambugaro.
Villeurbanne: Rudd 26, Lion, Nebot 6, Digbeu 6, Howard 22, Rippert 9, Galla, Smith, Pluvy, Evano.
Prosti meti: Stefanel 10:16; Villeurbanne 11:16; tri točke: Stefanel 7:22 (Gentile 1:7, Portaluppi 2:5, Bodiroga 2:4, Blackman 2:6); Villeurbanne: 6:13 (Rudd 3:5, Lion 0:1, Digbeu 1:3, Hovrard 2:4).
Milanski Stefanel je Francoze premagal s pičlo prednostjo Štirih točk. Villerbaun-ne je v prvem polčasu omejil zaostanek, proti koncu srečanja pa je celo povedel, vendar je Stefanel pred katastrofo rešil Dejan Bodiroga.
Evropsko prvenstvo, včeraj: Pau Orthez
-	Barcelona 82:70; 01ympiakos - Iraklis 69:63; danes: Panathinaikos - Buckler in Benetton - Malaga. Evropski pokal, izida prvih polfinalnih tekem: Dinamo Moskva
-	Taugres 87:98, Zaljgiris - Paok 76:83
MARIBOR - Mojstrančan Aleš Brezavšček, Član moške reprezentance B, in devetnajstletna Tina Bogataj, prav tako članica Zenske reprezentance B, sta po torkovi zmagi na superveleslalomu za državno prvenstvo postala se državna prvaka v smuku. Na progi Habakuk na Mariborskem Pohorju je Brezavšček s časom 1:12.44 za 25 stotink prehitel Jeseničana Jerneja Koblarja), tretji pa je bil Črnjan Mitja Kunc. Bogatajeva pa je s časom 1:15.53 za 8 stotink prehitela Mariborčanko Andrejo Potisk-Ribič, tretja pa je bila druga Mariborčanka Katja Koren. Lanska zmagovalka smuka za DP Vrhničanka Mojca Suhadolc naslova ni branila.
Sisley šele po 5 setih
Odbojkarji modenske Las Daytona so v sinočnjem 5. kolu kvalifikacijske A skupine pokala prvakov brez truda, z gladkim 3:0 premagali avstrijskega prvaka iz Salzburga, Sisley pa je v Novem Sadu šele s 3:2 premagal Vojvodino.
Alpitour iz Cunea pa si je z zmago s 3:0 (15:6, 15:9, 5:8) na Finskem proti moštvu Perellin Peikot v bistvu že Zagotovil nastop v »final four« pokala evropske zveze.
Pokal prvakinj: Basel -Latte Rugiada Matera 3:1 (17:15, 3:15, 15:13, 15:8)
ODBOJKA r ŽENEVA / SKLEP UEFE -i NOGOMET / TURNIR NA MALTI
Dva italijanska kluba v evropski nogometni ligi
ŽENEVA - Po prvem dnevu zasedanja predstavnikov Evropske nogometne zveze (Uefe) z državnimi zvezami, združenji poklicnih klubov in predstavniki 33 najbolj znanih evropskih klubov (za Italijo Milan, Ju-ventus in hiter), je padel sklep o razširitvi števila moštev v evropskem klubskem prvenstvu. Nogometno osem najbolj razvitih evropskih držav bo tako imelo v tekmovanju »champions league« po dva predstavnika, med temi je seveda tudi Italija. Ni še jasno, ali bo poleg prvaka smel nastopati še podprvak ali pa moštvo, ki je v zadnjih desetih letih doseglo najboljše rezultate v evropskem merilu. To moštvo bi vsekakor moralo odigrati predkolo. Predstavniki angleškega Arsenala so predlagali združitev evropske lige in pokala Uefa v neko superligo, ki pa ne bi pomenila konec državnih prvenstev. Ta predlog bodo šele preučili. V prihodnjem pokalu Uefe se bo lahko vpisalo 119 moštev, dodatno predkolo pa bo že julija meseca. Posebna komisija bo preučila možnost razširitve veljavnosti takoimenovane razsodbe Bosman tudi na nogometaše severne Afrike, Turčije in vzhodne Evrope, s katero vzdržuje Evropska unija posebne gospodarske odnose.
Rekordna zmaga Slovenije proti reprezentanci Islandije
Slovenija - Islandija 7:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 - Thordarson (41), 1:1 - Udovič (42), 2:1 -Udovič (48), 3:1 - Udovič (57), 4:1 - Udovič (69), 5:1 - Udovič (74), 6:1 - Florjančič (79), 7:1 -Šiljak (83).
SLOVENIJA: Boskovič, Milanič (Galič), Englaro, Poljšak (Cifer), Novak, Ceh (Zidan), Rudonja (Binkovski), Udovič, Zahovič, Florjančič, Šiljak (Gajser).
V uvodni tekmi 8. Roth-mansovega turnirja na Malti je nogometna reprezentanca Slovenije zabeležila rekordno zmago. Tudi največji optimisti si pred tekmo niso upali napovedovati zmage z več kot dve-
NOGOMET / PRVA TEKMA ZA EVROPSKI SUPERPOKAL
Real Zaragoza pokazal več od Ajaxa
Španci so zasluženo povedli, Nizozemci pa so po napaki obrambe izenačili v 70. minuti
V	prvi tekmi evropskega nogometnega superpokala je v torek zvečer v Zaragozi zmagovalec evropskega klubskega prvenstva in svetovnega superpokala Ajax iz Amsterdama igral neodločeno z evropskim pokalnim zmagovalcem Realom iz Zaragoze 1:1 (0:1).
V	obeh ekipah so zaradi poškodb manjkali nekateri kljucni igralci, tekma pa je minila v premoči Reala, saj Ajaxu ni uspelo dokazati, da je eden najboljših klubov na svetu. Ze v 24. minuti se je moral izkazati vratar gostov Van der Sar, ki je posredoval pri strelu Danija. Domači so povedli v 28. minuti, ko je po strelu Nayima iz kota zadel Javier Aguado.
Spancem je nato ves Cas prvega in pretežni del drugega polčasa uspelo, da so imeli veliko terensko premoč.
Ajax je imel prvo večjo priložnosti za zadetek v 60. minuti, ko je od Vandenberga, ki je 8. minut prej zamenjal Mu-sampa, lepo podal do Finidija, vendar je šele 20 minut pred koncem tekme z lepim zadetkom po veliki napaki španske obrambe, ki je tedaj praktično ni bilo, izenačil Patrick Klui-vert. Gol je vlil nekaj življenja v nizozemsko ekipo, ki -se kljub vsemu ni mogla otresti pritiska domače enajsterice.
Ajax je novembra v Tokiu po zmagi nad brazilskim Gre-miom osvojil svetovni superpokal, letos pa mu ne gre najbolje, saj je, denimo, pred tedni v osmini finala nizozemskega pokala izgubil z drugoligašem Cambuur Leemvardenom (0:2).
Real Zaragoza - Ajax Amstredam 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 - Aguado (28), 1:1 - Kluivert (70).
REAL ZARAGOZA: Juanmi, Solana, Cuartero, Aguado.
Belsue, Oscar, Lopez (Pardeza), Dani (Berti), Nayim, Mo-rientes, Higuera.
AJAX AMSTERDAM: Van der Sar, Reitziger, Blind, Bo-garde, F. De Boer, Scholten, Litmanen (VVooter), R. De Boer,
Finidi, Kluivert, Musampa (Vandenberg).	Patrick Kluivert (desno) rešil Ajax pred porazom (AP)
ma goloma razlike, na koncu pa je bilo kar 7:1. Od napovedane postave se je na klop preselil Galič, od prve minute pa je zaigral Milanič. Prav tako je selektor Zdenko Verdenik Novaka z leve strani prestavil na desno, kjer naj bi sodeloval z Zahovičem, medtem ko je Rudonja pristal na levem boku. Izkazalo se je, da je bila to prava poteza, saj sta prav Zahovič in Novak sejala pravi nemir v obrambi Islandije. V vetrovnem vremenu, veter je v prvem polčasu pomagal Islandcem, so prvo priložnost imeli prav oni. Po napaki vratarja Boškoviča je Sigurdsson zadel vratnico. Nato pa so pobudo prevzeli slovenski nogometaši. Florjančič se je trikrat zapored znašel v lepih priložnostih, a je bil vratar gostov vedno na mestu. Prav v obdobju največje premoči so Islandci povedli. Po hitrem protinapadu in predložku Thordurja Gudjonsona je z glavo v polno zadel Thordarsson. Slovenci se niso pustili zmesti in že v naslednjem napadu so izenačiti. Akcijo je začel Englaro, nadaljevala pa sta jo Zahovič in Novak. Ta je lepo našel Siljaka, njegov strel z glavo pa je B. Kristinsson odbil do Udoviča, ki je žogo potisnil v mrežo. Ze v tretji minuti dragega dela je Udovič izkoristil podajo Florjančiča in popeljal Slovence v vodstvo. Ko je Udovič dosegel Se svoj tretji zadetek, je že kazalo na katastrofo Islandcev, kar se je na koncu tudi uresničilo. Udovič je Se z dvema zadetkoma dosegel pravi podvig, prvi reprezentančni gol je dosegel tudi Florijančič, usodo Islancev pa je zapečatil Šiljak.
»Nisem pričakoval tako visoke zmage. Tudi ko smo dobiti gol, nisem dvomil vanjo. Skoda, da je bila ta tekma edina za Udoviča, Zahoviča in Florjančiča, ki se morajo že jutri vrniti v svoje klube,« je po tekmi dejal Darko Milanič.
Jutri ob 18.30 igra Slovenija drugo srečanje z domačinom Malto, na turnirju pa sodeluje Se Rusija.
SMUČANJE / NA PIANCAVALLU
HOKEJ
KOŠARKA / PRVENSTVO PROPAGANDA
Na poligonu diugo mesto D. Petrovčiča
V Sappadi se je izkazal Matej Križmančič SK Devin odličen tretji na Trofeji Dežel
Gladka
zmaga
hokejistov
Poleta
Valchiampo odpravili s 4:1
Po izenačeni igri Bor Dentalex osvojil derbi s Kontovelom
Gladka zmaga Jadrana in poraz Poleta
V nedeljo je bil na Piancavallu smučarski poligon za kategorijo baby-cicibani. To je tekmovanje v štirih delih. Na sporedu so bili namreč slalom, veleslalom, spust po nagubanem polju s skokom in preizkušnja v najvišji hitrosti. Od naših smučarjev je bil najboljši član selekcije ZSSDI Brdina Denis Petrovčič (32, 93), ki je v kategoriji cicibanov odlično opravil svojo nalogo in za las zaostal za zmagovalcem, članom Sci Cai Jonathan Mistretta (32, 52). Med baby moški je dobro 5. mesto zasedel smučar Brdine sel. ZSSDI Andrej Marušič, medtem ko je bil član Devina sel. ZSSDI Alessio Sibilla na 8. mestu. Med cici-bankami sta se dobro odrezali Mateja Paulina (Devin sel. ZSSDI) s 6. mestom in Roberta Purič (Brdina sel. ZSSDI), ki je tokrat boljše smučala in pristala takoj za njo. Med baby ženske je bila Mateja Pillini (Brdina sel. ZSSDI) osma.
Pionirji so imeli v Sappadi 2000 zaostalo tekmo v slalomu. Vreme je bilo tudi tokrat res neugodno. Gosta megla in sneg sta ne malo ovirala mlade smučarje. Od naših je zelo dobro zopet smučal Matej Križmančič (Devin sel. ZSSDI), ki je pokazal, da je v tem času najboljši med našimi smučarji v tej kategoriji. Kljub napaki v prvi vožnji je z odlično dru-
go (tretji čas med 57 tekmovalci) vožnjo pristal na 8. mestu (52, 76 in 44, 80).
Presenetljivo dobro se je tokrat obnesel tudi Peter Ferluga (Brdina) s časom 57, 37 ter 50, 57. Za njim se je uvrstil Erik Piccini, član Brdine sel. ZSSDI s časom 1.00, 48 ter 20, 14. Ti naši smučarji so tekmovali v kategoriji dečkov.
Dobro je med naraščajniki tokrat smučal Stefano Maizen (Devin), časa 54, 58 ter 51, 98 sta mu prinesla 16. mesto. V tej kategoriji sta imela veliko smolo Tomaž Sirca (Devin) ter Borut Bogateč (Mladina), ki je sedaj v dobri formi. Tudi njegova sestra Martina je v kate-
goriji cicibank odstopila zaradi rahle napake.
Na Zoncolanu je bil veleslalom za trofejo Dežel. Tu je odlično tretje mesto zasedel Smučarski klub Devin, le škoda, 'da se v nadaljnjo fazo uvrstita le prvi dve društvi.
Največjo zaslugo za uspeh devinskega kluba imajo Stojan Sossi (2. med veterani A 3 na pokrajinski ravni), Sarah Sossi, 3. med članicami, Claudio Peric, 6. med člani ter Miloš Kalc, ki je tekmoval med veterani.
V nedeljo čaka pionirje slalom v Fornij di Sopra, medtem ko bodo mladinci in člani tekmovali v Saurisu, kjer bo prav tako slalom.
(E.M.)
Hokejisti Poleta so v preteklem kolu moške C lige s 4:1 premagali moštvo Valchiampo. Zmaga poletovcev ni bila nikoli pod vprašajem in bi lahko bila še bolj izdatna, vendar pa so gostitelji po odličnem začetku v drugem delu srečanja zaigrali manj zbrano in zamudili nekaj pirložnosti za zadetek.
Polet - Valchaimpo 4:1
Polet: Biasizzo, Cervo, Fonzari 1, Russo, M. Kokrovec, S. Kokorovec, Bognolo, Calligaris 2, Kalik 1, Rados.
Ostala izida: Breganze - Ferroviario 11:7, Bassa-no - Goriziana 3:7.
Vrstni red: Thiene in Breganze 8, Goriziana 7, Polet 6, Valchaimpo 5, Bassano 2, Ferroviario 0.
r PLANINSKI SVET n
Smučarski tečaji
SPOT
V nedeljo, 11. februarja se bodo na Zoncolanu zaključili smučarski tečaji SPDT. Tečajnikom bodo vaditelji podelili smučarske izkaznice o opravljenem tečaju z ocenami, prav tako bodo dobili priznanje tečajniki snow boar-da. Tečajnikom in izletnikom bo na razpolago avtobus, ki bo odpeljal ob 6.30 izpred sedeža Rai na ulici Fabio Severo. Tudi za prihodnjo nedeljo se je mogoče prijaviti samo za smučarski izlet. Prijave zbira Jasmin Rudež na tel. št. 572585.
Borova plavalca Kalc in Cesaijeva solidna na močnem mitingu v Viareggiu
Pretekli konec tedna je bil v Viareggiu mednarodni mladinski plavalni miting »Carnevale 96«. Nastopilo je kar 800 plavalcev iz 80 italijanskih klubov in državne reprezentance Slovaške, Italije, Nemčije, Češke, Romunije, Hrvaške in Slovenije.
Miloš Kalci in Biserka Cesar, ki sta branila barve PK Bor Folijaplast, sta ponovila svoje najboljše rezultate in nakazala, da bosta v nadaljevanju sezone gotovo Se izboljšala svoje dosežke.
MiloS Kalc je na 100 m prsno s časom 1:18, 93 zasedel 14, mesto, na 100 m prosto pa je bil trideseti s časom 1:04, 60. Biserka Cesar je na 100 m hrbtno pristala na 19. mestu (1:20, 33), mna 100 m prosto pa 35. (1:11, 20).
Skoda, da se zelo močnega tekmovanja ni udeležil Matteo Feruglio, ki bi na 100 m prsno zagotovo nastopil v finalu.
V preteklem kolu košarkarskega prvenstva propaganda je bil med drugim na sporedu derbi med borovci in Kon-tovelci.
Skupina A
Jadran - Ricreatori 106:24 (18:6, 51:12, 76:19)
JADRAN: Guštin 16, Ferluga 7, Matjaž Suhadolc 10, Mitja Suhadolc 15, Grilanc 12, Piccini 10, Pavat 1, Ferfolja 18, Peric 8, Švab 3, Jerman 6; trener A. Pavlica.
Tekma je bila povsem enosmerna. Jadran je bil boljši v vseh elementih. Ricreatori se mu je upiral le v prvič četrtini, ja-dranovci pa so do konca tekme pokazali atraktivno in zabavno igro (Martin Guštin)
Skupina B
Bor Dentalex - Konto-vel 63:50 (29:23)
BOR: D. Požar 14 (2:13), Floridan 21 (1:7), Kemperle 17 (5:16), L. Požar 2, Jevnikar, Dolhar 1 (1:2), Zanon (0:2), Cosmo (0:2), Baru-ca 2, Rebula 4, Družina 2 (0:4); trener Stojan Corbatti
PM 9:46; PON Floridan in Družina; S ON 27
KONTOVEL: Sossi, Rogelja 13 (3:14), Stoka, Zavadlav (0:2), Budin 8, Nabergoj 25 (1:7), Aleks Matjačič, Privileggi 2 (0:2), Andrea Matjačič 2, Kosmina, Cernjava; trener Briščik
PON Nabergoj in Zavadlav; SON 35; PM 4:25
Zanimiv derbi med Borom in Kontovelom se je končal z zasluženo zmago domačinov. Tekma je bila ves čas zelo izenačena, borovci pa so odločilno prednost dosegli šele po peti osebni
napaki najboljšega Kon-tovelovega strelca Tomaža Nabergoja. Naj omenimo, da so bili skoraj vsi borovci med tednom na zimovanju in zato niso trenirali, igro gostov pa so močno pogojevale Številne osebne napake. Kljub temu moramo	pohvaliti
košarkarje obeh ekip za veliko borbenost in požrtvovalnost. (Niko Stokelj)
Skupina C
Don Bosco - Polet 91:22	(30:9,	45:17,
67:20)
POLET: Daneu 4, Cor-batto, L. Milič 2, Vodopivec, Starec 5, Sancin, D. Milič 4, Malalan 2, Schillani, Guštin 3, Gre-gori 2; trener: C. Arena.
Polet se je tokrat srečal z ekipo, ki je skupaj s Poggi B najboljša v skupini. Nasprotniki so bili vsestransko boljši in so s stalnimi, hitrimi protinapadi polnili Poletov kos.
Razen kot v prvih minutah so se poletovci vsekakor potrudili na vso moč, da bi ublažili poraz.
Derbi med borovci in Kontovelci je bil zanimiv. Na sliki minuta odmora Kontovela, zgoraj pa Bora (F. KROMA)
NAMIZNI TENIS / 3. DEŽELNA PREIZKUŠNJA ZA MLADINSKE, 3. IN 4. KATEGORIJO
NOVICE
Za Kras 17 kolajn (pet zlatih) in kvalifikacijske točke
Na najvišji stopnički zmagovalnega odra Ivana Stabej (dvakrat), Daša Bresciani, Bojan Simoneta in Nataša Doglia
V nedeljo je bila v zgo-niski telovadnici v organizaciji Chiadina 3. deželna preizkušnja za mladinske kategorije ter za združeno tretjo in četrto kategorijo, veljavna za pristop na ustrezna državna prvenstva.
Krasovi pingpongaši so se odrezali še bolje kot na predhodni tekmi v Gorici. Predstavniki zgoniškega društva so osvojili kar 17 kolajn, od tega 5 zlatih, 5 srebrnih in 7 bronastih ter veliko število kvalifikacijskih točk. V naraščajniski vrsti in med tretjekategorni-cami so Krasove igralke popolnoma zavzele nagrajeval-ni oder. Na najvisjo stopnico so v domači telovadnici stopili Nataša Doglia (deklice), Daša Bresciani (na-rasčajnice), Ivana Stubelj (mladinke in 3.-4. kat.) in Bojan Simoneta (naraščajniki).
Pri najmlajših - vodi jih Krasova pridobitev Wang -je viden napredek, samozavest in spretnost Krasovega podmladka narašča. Tretje,
4. in 5. mesto so zavzele najmlajše Krasove moči Gia-da Vidoni, Alessia Gerebiz-za in Sara Ciuffarin.
Drugo mesto med fantki bo Miranu Boletu dobra vzpodbuda. Pri dečkih ostaja primat Dariu Muccignatu (San Giovanni), ki je velik izziv Krasovim dečkom, ki so se zvrstili za njim: drugouvrščenemu Urošu Fabianiju, tretjemu Boštjanu Miliču in četrtemu Juriju Verču.
Po dveh bronih je Nataša Doglia v Zgoniku osvojila prvo mesto pri deklicah, ker je premagala vse nasprotnice Trieste - Sistiana.
Bojan Simoneta je bil najboljši med naraščajniki. V finalu je spravil na kolena nasprotnike Rangersa, Roberta Fabrizija in oba brata Liut. Po dveletnem kratkem stažu je Ciuffarin zasedel 7. - 9. mesto med sovrstniki.
V kategoriji naraščajnic so se morale Krasove igralke pomeriti med seboj. Slavila je Daša Bresciani pred Nino Milič. Tretje mesto sta si po-
delili Kristina Stubelj in Jasmin Kralj. Barbara Santini je bila sedma. Prijetno presenečenje je drugo mesto mladinca Petra Santinija, ki je po dolgem času uveljavil svojo svežo igro. Zmaga se mu je izmuznila v finalni tekmi z Bombaccejem (Fin-cantieri) v dodatnem nizu. Gorazd Milič je v isti starostni kategoriji zasedel 5. - 8. mesto. Dvakrat je slavila Ivana Stubelj. Pri mladinkah je bila boljša od Videmčank in Anastasijeve (Chiadino) in v tekmovanju tretjekategomic, kjer se je v finalu srečala s klubsko igralko Martino Mihe. Irena Rustja je bila tretja, ea. z Gambinijevo (CUS Udine), Daša Bresciani peta, Nina Milič šesta. Med prvo šestnajsterico se je uvrstil Edi Bole po porazu s polfinalistom Pilottom (Fincan-tieri). Krašovec Andrea Bor-tolotti je suvereno opravil pot do bronaste medalje. Z večjo lahkotnostjo je strl odpor nasprotnikov kot na prejšnjem turnirju. Srečal se je z Mianom (Fincantieri),
Dondo in Fredianijem (oba Chiadino) in Pilottom (Fincantieri), le v finalu je klonil proti agilnemu Barbaritu (CUS Udine). Uvrstitve:
3. in 4. kategorija Zenske: 1. Ivana Stubelj (Kras), 2. Martina Milič (Kras), 3. Francesca Gambi-ni (Cus Udine), 3. Irena Rustja (Kras), 5. Daša Bresciani (Kras), 6. Nina Milič (Kras).
Moški: 1. Gabriele Barba-rito (Cus Udine), 2. Andrea Bertolotti (Kras), 3. Roberto Petronio (Azzurra), 3. Stefano Pilotto (Fincantieri), 9. -16. Edi Bole (Kras). Mladinci-Mladinke
1.	Ivana Stubelj (Kras), 2. Francesca Gambini (Cus Udine), 3. Serafini (Cus Udi-ne), 4. Anastasi (Chiadino).
1. Enrico Bombače (Fincantieri), 2. Peter Santini (Kras), 5. - 8. Gorazd Milič.
Naraščajnice-NaraSčaj-
niki
1. Daša Bresciani (Kras),
2.	Nina Milič (Kras), 3. Kristina Stubelj (Kras). 3. Jasmin Kralj (Kras), 7. Barbara Santini (Kras).
Naraščajniki
1. Bojan Simoneta (Kras),
2.	Roberto Fabrizio (Ran-gers), 3. Spizzo, 4. Christian Liut, 5. Igor Liut, 6. Taverna, 7,- 9. Igor Ciuffarin (Kras).
Dečld-deklice 1. Nataša Doglia (Kras), 2. Buttazzoni, 3. Ridolfi, 4. Gu-lino.
1. Dario Muccignat (San Giovanni), 2. Uroš Fabiani,
3.	Boštjan Mihe, 4. Jurij Verč (vsi Kras).
Najmlajse-najmlajsi
1. Sabrina Vecchio, 2. Roberta Zavadlal (obe Trieste-Sistiana), 3. Giada Vidoni, 4. Alessia Gerebizza, 5. Sara Ciuffarin (vse Kras).
1. S. Mancini, 2. Miran Bole (Kras).
JJ.
Športni krožek Kras se veseli s Sonjo, Mirkom in Saro ob rojstvu malega
Aleksandra
Nogometni disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija za nogometna amaterska prvenstva je v tem kolu diskvalificirala samo dva naša nogometaša. Zaradi četrtega opomina sta bila s prepovedjo igranja za eno kolo kaznovana Paolo Hmeljak (Sovodnje) in Peter Stoka (Primorje).
»Bimbivolley« v Repnu
V nedeljo, 11. februarja bo športna organizacija Unione italiana sport per tutti (Športno združenje športa za vsakogar) v repenski telovadnici priredLi-la tekmovanje v miniodbojki »Bimbivolley 96«. Tekmovanje je namenjeno dvem starostnim skupinam otrok, letnikoma 1984/1986 in letniki986 in mlajši. Pričetek ob 9.30.
Obvestila
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 11. t. m. smučarski izlet v Podkloster (Amoldstein). Prijave in informacije na tel. št. 327196 (Jordan) ah 200236 (Bruno).
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 11. t. m., avtobusni smučarski izlet v Fomi di Sopra. Vpisovanje bo danes, 8. t. m., na sedežu kluba, ProseSka 131, na Opčinah od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859 in 299573.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK
obvešča, da sprejemajo prijave za tekmovanje -15. Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo 1996 -, ki bo 25. februarja v Fomi di Sopra v priredbi SK Brdina. Prijave na sedežu društva vsak četrtek, od 19. do 20. ure. Skrajni rok za prijave 22. februarja. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz za tekmovalce in smučarje-izletnike.
/	:	h
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. • 3). 4.: Olajšanje boste začutili sele v prijetni družbi nekoga, ki bo s posluhom spremljal vašo izpoved, s telesom podoživljal vaše bolečine ter z očmi božal vaše notranje jedro.
BIK 21.4,- 20.5.: Čeprav vas bodo na vse prete-ge hvalili, ne boste postali objestni. Ne zato, ker-vam ne bi bilo vsec, niti zato, ker bi dvomili vase, ampak zahvaljujoč zdravi skromnosti.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Spet boste uživali ob zavistnih pogledih nekoga, ki vam ga je z neizmerno energijo uspelo prekositi. A če ste ga prehiteli na enem tiru, še ne pomeni, da ste pred njim tudi na drugem.
TABORNIŠKE NOVICE
Taborjenje v Ameriki
Brezplačno v ZDA in nazaj
Danes bomo podarili čudovit namig tistim, Id jih mika svet, tistim, Id so nemimi po duSi in srcu, tistim, ki jim žep ne dopušča prestižnih potovanj po vsem svetu, tistim, ta bolj ljubijo šotore in naravo kot hotele in nežive družabnike. Dovolj sta le želja in odločitev, pa seveda čas. Denar? Potrebujete ga manj, kot si mi-sbte, ab celo nič. Vaša naloga je le ta, da se takoj lotite dela, lahko preberemo na začetku prispevka Bernarde Pulko, ki je objavljen v februarski Številki revije Tabor.
RAK 22, 6. - 22. 7,: Še malo stisnite zobe, ampak ne zares, kajti tedaj vas bodo bolele čeljusti, težava pa bo videti še težja. Stisnite jih zgolj toliko, da se prepričate o notranjem viru utrujajočega beganja.
LEV 23. 7. - 23. 8,: Ljudje vas bodo z radostjo sprejemali medse, kajti danes boste imeli utemeljen razlog za ponos. Ampak zares ni potrebe, da bi se iz skromno ponosnega leva spreminjali v ošabno naMčenega pava.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Uspešno boste popravili napako, ki ste jo napol priznab kot svojo, ostanek pa pripisali nagajivosti okolja. Izključite iz okolja namišljene soljudi, pa boste še bližje resnici.
11HINICA 23.9, - 22.10.: Prepričani o svoji mod, boste sevali samozavest in opazovali z očmi modrijana, M ga prav nič več nč ne zanima, a vendar ga še ni zapustila želja po osvetlitvi tistega, čemur pravimo neznano.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Sivino vašega vsakdana to pregnal žarek svetlobe, vendar ne z neba, kot ste vajeni, marveč s tolikšne bližine, kot jo lahko seva samo nekdo, ki se čuti z vami eno. Le kdo bil bi to?
STRELEC 23.11.-21.12.: Na poti od postaje do postaje postojte vsaj za toliko, da utišate vznemirjenost pričakovanja neprijetnega, pa boste kmalu prispeli na ' zadnjo v tej smeri. Svet, ki jo obkroža, bo neizrekljiv.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Komaj boste začeli spoznavati nov obraz, že si boste morali priznati, da vas ne zanima le tisto, kar vam je voljan po\'edati, ampak predvsem tisto, s čimer vam bo nalagal čez tri leta.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Zamislili se boste nad svojim hitenjem in se namesto za dan podtka odločili za pospešen korak k cilju. Po bližnjici boste resda prišli prej, le da sadovi še ne bodo dozoreli.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Najprej se vam bodo razprla-usta, nakar boste odprli svojo dušo in bližnji bodo slišali nekaj, kar lahko pride samo iz srca Zapletena je fiziologija izrekanja najglobljih modrosti.
Rahlo naveličani domačih logov ali pa samo radovedni in mladostniško zvedavi se lahko odločite in »pretaborite« poletne ali jesenske mesece v Združenih državah Amerike. Vaše taborniške veščine in spretnosti ter izkušnje in znanje lahko koristno vnovčite. Nagrada je brezplačna letalska vozovnica v Ameriko in nazaj, ob tem pa seveda veliko idej in še več možnosti za to, kako preživeti poletje in morda potovati po vseh ZDA.
Vse skupaj lahko poenostavite in se obrnete na eno-izmed organizacij (agencij), ki vam bodo pomagale urediti-vse potrebno za že omenjene počitnice. Najprej vas pokličejo na pogovor, vam pomagajo-pri pridobitvi ameriškega vizuma, rezervirajo letalsko vozovnico, organizirajo prevoz iz Evrope do ciljnega mesta v-ZDA, vas sproti obveščajo o-vsem pomembnem, nudijo pa tudi brezhibno 24-urno pomoč, ko ste že v Ameriki.
Ena od agencij, ki se ukvarja z zgoraj omenjenimi aranžmaji, se imenuje Čamp America (naslov je objavljen na koncu prispevka). Njene storitve so na voljo vsem tistim, ki so stari-vsaj 18 let m bi se radi za dva,-tri ati celo štiri mesece podati-čez lužo. »bi čemu vse to?« se boste vprašali.
Ameriški otroci namreč preživljajo poletne počitnice na zelo specifičen način. Kar težko si predstavljamo, da bi slovenska družina poslala
svojega »mladiča« za dva tedna ali celo dva meseca v poletni tabor, kjer bi ob skrivanju pred poletno vročino našel zabavo in prijatelje, se marsičesa naučil in skratka užival. V-ZDA je to nekaj povsem običajnega, starši pa pred poletjem seveda skrbno pretehtajo želje in zmožnosti, potem pa se odločijo, komu bodo zaupati svojega varovanca.
V ZDA obstaja več kot 12.000 poletnih taborov, v katerih preživlja počitnice več-kot sedem milijonov ameriških obok med šestim in šestnajstim letom starosti. Tabore si lastijo zasebniki, agencije in speciatizbane ustanove. Ker je organizacija poletnih aktivnosti kadrovsko precej zahtevna, se ameriški organizatorji obračajo za pomoč na agencije, kakršna je Čamp America, ki priskrbijo zanesljive in sbokovno podkovane ljudi z vsega sveta. S tem so ameriški poletni tabori mednarodno obarvani in so tako še bolj privlačni.
In kakšne so vaše obveznosti? Ponujate svoje znanje in se posvečate mladim v taboru, za to pa ste Se plačani. Delo je nadvse zabavno, saj je postavljeno v povsem novo okolje, ki ga večina Neameričanov ni vajena. Srečevanje in delo z različnimi narodnostmi ter spoznavanje novih običajev in navad je vsakdanja rutina.
Nekaj posebnega je seveda življenje v specializiranih, skavtskih taborih, kjer nastopate kot vodnik. Male skavte
je treba ne le voditi in skrbeti za njihovo varnost, pač pa z njimi živeti tako rekoč 24 ur dnevno. Z njimi se je beba zbujati, dvigniti zastavo, se umiti, očistiti okolico...
Tabori so skoraj brez izjeme našli zavetje v neokrnjeni in od civilizacije oddaljeni naravi,-Kljub temu ni nobene bojazni, da bi se lahko pripetilo kaj nepredvidljivega, saj je poskrbljeno za stik s svetom. Dnevne aktivnosti v taborih so usmerjene le k enemu cilju: imeti lepe in brezskrbne počitnice,-kjer se lahko mimogrede nau-čiš kaj novega. Ta cilj pa je mogoče doseči le z izkušenimi voditelji, kar taborniki vsekakor so. Taborjenja tukaj in tam se ne razlikujejo bistveno, obstajajo le malenkostne, neznatne razlike. In ker je življenje sestavljeno iz malenkosti, po katerih si ga tudi zapomnimo, so-prav slednje tiste, ki dajejo čar ameriškim taborom. Da pa bi-jih lahko videli in okusiti, da bi lahko doživeli te malenkostne razlike, morate stopiti na pot...
Življenje v taborih poteka približno sedem tednov, začne pa se junija. Po končanem taboru pa je vse prepuščeno vam - vaši presoji, radovednosti, željam in zmožnostim. Bivanje v ZDA je časovno omejeno z vizo (kot sem že omenila, vam jo pomaga pridobiti Čamp America), ki velja štiri mesece. Tako vam ostane več kot dovolj časa, za dolgo, dolgo potovanje po prosbanih območjih obljubljene dežele.
Se beseda ati dve o organizaciji Čamp America. Gre za učinkovito in prilagodljivo organizacijo, ki za svoje varovan-
ce skrbi vse do njihove vrnitve domov. Veseli smo, da je že nekaj časa prisotna tudi v slovenskem prostoru, deležna pa je premajhne medijske pozornosti in zato še ni dovolj znana širšim krogom, kar bi si s svojimi zdravim in humanim delovanjem vsekakor zaslužila.
Organizacijo Čamp America toplo priporočam vsem, kijih mami življenje v neprestanem gibanju, vsem, ki so dovolj pogumni in radovedni, ki so stari 18 let m več in ki imajo v poletnih mesecih dovolj časa. Na vsak način vam bo popesbilo ustaljeni način življenja, vlilo pa vam bo tudi novih moči in elana.
Zaradi velikega zanimanja za takšne aktivnosb po svetu priporočam vsem, ki si želijo natančnejših informacij, da se kar najhitreje obrnejo (brez kakršnih koli obveznosti) na spodnji naslov.
P.s.: Se obljubljeni naslov: Čamp America Dept. Na (SL00029)
37A Queens Gate London, SW7 5HR Velika Britanija
Thinking doy ali razmišljanje o »razmisleku«
Ste se že vprašali, kaj naj bi na vašem taborniškem koledarju pomenil 22. februar - Thinking day, je v prispevku za februarski Tabor zapisal Pugy? V vsakem angleško-sloven-skem slovarju najdemo besedo, ki naj bi v prevodu pomenila Dan razmisleka. Kakorkoli že, ob tem dnevu se v skavtskih organizacijah po svetu, dogaja veliko aktivnosti, ki 20-milijonsko množico mladih
skavtinj in skavtov spodbujajo k razmišljanju, sodelovanju in razumevanju med ljudmi, spoznavanju in navezovanju novih prijateljstev...
Tole zanimivo pisemce je v januarju preko Interneta prišlo na naš naslov naravnost iz Združenih držav Amerike.
Hello!
We are girl scouts in Bloo-mington, Indiana in the United States. We are troop 538. We-are 11 years old. Indiana-University is in Bloomington. Indiana University, IU for-short, is a pretty big umversity. For fun we play soccer, baseball, basketball, and swim. We also colled rocks, watch televi-sion, play outside, sled, ski,-and play on the Computer. We are interested in Slovenia beca-use there is an activity called Thinking day in Indiana. At-this activity eveiy girl scout troop picks a country and does a project on it. We dress in native dothes ofthat country. We also cookfood from that country. Could you ask some girl scouts to a write to us? What kind of Government do you have?-What do you do in school?-What is your population? What are some common names?
Paula Reidhaar (age 11) for Troop 538; Our e-mail address is: smith4@indiana.edu
Objavljamo ga v originalni verziji, upamo pa, da boste mladim dekletom priskočili na pomoč pri predstavitvi naše dežele, hkrati pa odprli vrata v svet mednarodnega skavtskega prijateljstva.
Pripravil Igor Drakulič
SKANDINAVSKA KRIŽANKA

/	PRE2IVITEV	AM. PIANIST POUSKEGA RODU (ARTUR)	VUOVANEKU FILIPINSKEGA VODITELJA MARCOSA	HDfcCfc RUMENO BERVILO, KANA	OSEBNI ZAIMEK	ZENSKA, KI KAJ DAJE	CUD, NARAVA KATAKTER	JESENOV LES	POUDAREK, NAGLAS	SATIRIČNA RISBA, NPR. V ČASOPISU	AVTOR: SIMON BIZJAK	RASTLINA Z LISTI, KI VSEBUJEJO NIKOTIN	PODOBNOST	PRIPRAVA ZA MERJENJE	X	ODMEV, JEK	SPANSKI LIRIK (DAMASO)	MARKO OKORN	STOPNJEVAN JE NEMIROV, VOJNE	SL. TV ŠPORTNI REPORTER (ANHRFII
PRIHODNJI ČAS											MERIBORSKA AVTOMOBILSKA TOVARNA				AM. IGRALEC DEAN MATEJ STERNEN					
HUANG HE											STANJE ONEMELEGA ANG. VSEUČILIŠČE									
TROPSKI CRNI HRAST					HRV. KRAJ OB PROGI ZG-KAR-LOVAC, JAŠKA													KONRAD ADENAUER GL. MESTO BEOCIJE		
CEVAST ORGAN, PO KATEREM TEČE KRI					STARORIM. POZDRAV PREDMESTJE BENETK				ITALCI ALBANSKO MESTO						SUITA RIM, KORSAKOVA ZAHODNI MONGOLI					
VELETOK V INDIJI IN PAKISTANU				DEL MLINA NEKD.HRV. REVIJA												IMEVEC SL. KRAJEV REKET				
VSAJENI DEL, NPR. V MEDICINI							ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI, OKAČ					RAZKROJ, RAZPAD ORGANSKIH SNOVI								SL. POLITIK (IVAN)
EDWARD TELLER			STAROJUD, KRALJ SL. IGRALEC BAN				ENOTA ZA ELMOC, WATT				ŠVICARSKA ALPSKA SMUČARKA (SONJA)	AMERIŠKI IGRALEC (ROBERT DE)					IT. PISEC (UMBERTO) JEZIK CRNCEV BANTU			
BARVA KOZE, POLT, TEN						OSKAR DAVICO	ČUVARKA ZLATIH JABOLK V NORD.MIT.					VRSTA ŽIRAFE ZADNJI IN 1. VOKAL						IZTOK MLAKAR IVAN ČARGO		
INDIJANSKO LJUDSTVO V EKVADORJU							STAREC IZ MORJA V GR. MIT., NEREJ							MUZA KOMEDIJE						
VOZILO Z ENIM SEDEŽEM							PALESTINSKI VODITELJ (JASER)							PREBIVALEC IRAKA						
'NVOVtil
‘J.VJVHV
‘CHSONH
‘vinvi
‘Sn3tHN
‘otrvAii
‘ra
‘HV)JO
‘men
‘JLNELL
‘033
‘OtHN
‘IVA
‘VSV
‘13
‘VHOTINO
‘NVm
‘mivsA
‘3T3S
‘O'TCCireiSNrM
‘CM
‘winv
‘rtvu
‘3AV
‘VEZ
“ra
‘0>iSttVa3HLSVl
‘Naas
'1SOT3PNHNO • ‘rasavNaraia
‘SSNVi
‘PMV1
‘aiNaOHMd
:ouAejopoyY
;A3US3H
RAI3
a slovenski program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Pravljica
Dnevnik
Alpe - Jadran. Podobe iz Srednje Evrope
RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
ST SLOVENIJA 1 S Koper
RAI 1
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Teodora irnperatri-ce di Bisanzio (zgod., It. ’53, i. Gianna Maria Garale, G. Marchal) • Aktualno: Verdemattina Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Business in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria Teresa Ruta) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in Sport Variete: Luna Park - La zingra (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Variete: Carramba! Che sorpresa - Presenečenje (vodi Raffaella Carra) Dnevnik
Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce -Potihoma
|0 Film: La citta delle don-ne (kom., It.-Fr. '80, r. F. Fellini, i. Marcello Ma-stroianni, Ettore Manni) Glasba: Mi ritorni inmen-te (vodi Red Ronnie)
	Otroški variete		Nad.: Valeria in Massi-		Otroški variete, vmes ri-	
	Nan.: Tarzan, 8.45 11 me-		miliano, 8.40 Un volto,		sanke	
	dico di campagna		due donne, 9.30 Zingara,		Nan.: Super Vicky, 10.00	
	Potrebujem te		10.15 Renzo in Lucia,		Genitori in blue jeans,	
	Rubrika o dnevnih zatri-		11.15 La forza deli’ amo-		10.30 MacGyver	
	mivostih Fuori dai denti		re, vmes (11.30) dnevnik	B	Aktualno: Village	
	Sereno Variabile		Nan.: Chicago Hope	fU	Nan.: TJ. Hooker	
	TG2 33,11.45 dnevnik		Dnevnik Tg 4	s	Odprti studio, Fatti e mi-	
	Variete: I Fatti Vostri		Rubrika o lepoti		sfatti, 12.50 Sport studio	
	Dnevnik, rubriki o		Nad.: Sentieri		Variete za najmlajše,	
	zdravju in branju knjig,		Film: 11 postino suona		vmes risanke	
	vmes vreme		sempre due volte (dram.,		Varieteja: Colpo di fulmi-	
	Variete: I Fatti Vostri		ZDA ’46, i. L. Turner)		ne, 15.00 Generazione X	
	Nad.: Quando si ama,		Aktualno: Perdonami		Aktualno: Village	
	15.10 Santa Barbara		Aktualna odd. Giorno		Kolesarstvo: 6 dni v Mi-	
	Dnevnik - flash		per giorno, vmes (19.30)		lanu	
	Aktualne teme: L’ Italia		dnevnik in vreme		Dok.: Nati liberi	
	in diretta - Italija v živo		Variete: Game Boat		Nan.: Primi baci	
	Dnevnik		Film: Impiccalo piu in		Odprti studio, vreme,	
	Sereno Variabile - Od-		alto (vestern, ZDA ’68, i.		18.45 Sport studio	
	daja o izletih in poto-		C. Eastwood, B. Johnson)		Nan.: Baywatch (i. P. An-	
	vanjih		Film: Mortacci (kom., It.		derson, J. Jackson), 20.00	
	Vreme, dnevnik in šport		’88, r. S. Citti, i. C. Alt,		11 principe di Bel Air -	
	I giustizieri della notte		M. McDovvell), vmes		Vivianina skrivnost	
	Sport in predstavitev Tg2		(23.30) nočni dnevnik		Film: Ho fregato 1’ FBI	
	Variete: Go-Cart		Pregled tiska		(kom., ZDA ’95, i. Martin	
	Dnevnik Tg2 ob 20.30 Nan.: E.R. Medici in pri-				Sheen, J. Pacula)	
					Nan.: Pericolo estremo	s
	ma linea Aktualno: Film vero	1S] CANALE 5			Kolesarstvo: 6 dni v Milanu	n
	Dnevnik in vreme				Aktualno: Fatti e misfatti	
	Danes v Parlamentu PonoCi, na trgu Italija		Na prvi strani, vreme		Italija 1 šport Aktualno: Ciak	|n
						
			Variete: Maurizio Costan-		Nan.: L’ ombra della not-	
			zo Show (ponovitev)		te, 3.10 MacGyver	
^ RAI 3			Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Ri-			
			ta Dalla Chiesa)	# TELE 4		
			Dnevnik TG 5			
	Jutranji dnevnik, Drobci		Sgarbi quotidiani			
	Film: L’ imperatrice Ca-		Nad.: Beautiful (i. Ron			
	terina (dram., ZDA ’34)		Moss, Hunter Tylo)		17.45, 19.30, 22.05, 0.15	
	Šport: SP v biatlonu		Nan.: Robinsonovi (i. Bill		Dogodki in odmevi	
	Dnevnik		Cosby, Lisa Bonet)		Film: Battuta di caccia	
	Rubrika Telesogni		Variete: Časa Castagna	s®	Gospodarstvo	
	Kljub vsemu, moja Ita-		Otroški variete Bim Bum		Nan.: The Rookies	
	lija, 13.35 VideoZorro		Bam in risanke	SER	Sport: La Barcolana	E
	Deželne vesti, dnevnik		Dnevnik TG5 - Flash		Nad.: Carolina paura	m
	Aktualno: Articolo 1		Kviza: OK, il prezzo e	Sns	Gospodarska stran	m
	Nan.: Vita da strega		giusto! (vodi Iva Zanič-			jgS
	Športno popoldne: hokej		chi), 19.00 La mota della			
KS?'	na ledu. IP v biljardu		fortuna (vodita Mike			
	Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih		Bongiorno, A. Elia) Dnevnik TG 5	(®) MONTECARLO		
	Dok. oddaja Geo		Variete: Striscia la noti-			
	Aktualno : La testata		zia (vodita Ezio Greggio,			
	Dnevnik, deželne vesti		Enzo lacchetti)		20.00, 22.50, 0.15 Dnev-	
	Variete: BlobSoup, Blob		Film: Cuori ribelli (pust.,		nik, 13.30,19.50 Sport	
	Aktualno: Temporeale		ZDA ’92, r. Ron Hovvard,		The Lion Trophy Show	
	(vodi Michele Santoro)		i. Tom Cruise, Nicole		Film: Amore sotto i tetti	
	Dnevnik, deželne vesti		Kidman), vmes večerni		(kom., ZDA ’48)	
	Sport: Beli cirkus		dnevnik TG 5		Varieteja: Tappeto volan-	
	Dok.: Resnične zgodbe		Variete: Maurizio Costan-		te, 18.00 Zap Zap	
	Dnevnik, pregled tiska		zo Show, vmes (24.00)		Nan.: Parker Lewis	
	noCna kultura in vreme		nočni dnevnik TG 5		Film: 11 ponte sul fiume	
	Fuori orario		Sgarbi quotidiani		Kway (vojni, ZDA ’58, r.	
	Film: La signora di mez-	m	Striscia la notizia		D. Lean, i. A. Guinness)	
	zanotte (dram., ZDA ’39,	EE	Pregled tiska		Nan.: Charlie’s Angels	
	i. Claudette Colbert)	m	Nan.: Cin Cin		CNN News	
Videostrani
Otroški program
Škrat sanjavec
Peter Klepec, lutkovna
predstava
Batinan, 17. del ameriške nanizanke
Shingalana, 1. del avstralske dok. serije Po domače Poročila
Kolo sreče, pon. tv igrice Glive James, 3. del angleške dok. serije Pro et contra Znanost od blizu: Barva, 2. del kanadske dokumentarne serije TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav V najboljših družinah, 21. del norveške serije Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka
TV dnevnik 2, vreme, Sport Norec v množici,
7. del ameriške nanizanke
Tednik
Moški, ženske
Nikar, oddaja o prometu
Poročila
Poslovna borza
Umori, 18. del serije
Poročila
SLOVENIJA 2
Euronevvs Tedenski izbor:
Zvok lepote Neodkrita Kilikija, dokumentarna oddaja SP v biatlonu, posn. Zadnji skavt, ameriški film Norec v množici,
6. del ameriške serije Poletje 1945, pon. nizozemske nadaljevanke Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip Tok tok
Prešernovi nagrajenci Podoba podobe Umetniški večer:
Meja je moja usoda, František Benhart,
portret
Večer Jazza v studiu 1: Greentovvn Jazz Band Euronevvs
Euronevvs
Svetovno prvenstvo v biatlonu, 7,5 km (2), posnetek Vesolje je...
Slovenski program Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
Alpe Jadran
Četrtkova športna oddaja Meridiani, aktualna tema Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs
Karaoke, zabavno glasbena oddaja
M
HRVAŠKA 1
TV koledar Poročila
Santa Barbara, 1189. del Poročila
Zimski izobraževalni program
Kaspijsko in Bajkalsko jezero
^ Otroška oddaja Risanka
^ Ljubezen, 176. del serije Papirnati tiger, pon. am. filma Otroški program Poročila
Hrvaška cerkev v Rimu Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 53. del nadaljevanke Kolo sreče Moč denarja Klub D. D.
Poročila
Smrt Jugoslavije, 4. del
angleške dok. serije
Željka Ogresta in gostje
Dnevnik
Slika na sliko
Trilček
Poročila
r
A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
10.30	Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih;
19.30	Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,6.30,7.30, 8.00,8.30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.45 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjpva tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol;
19.30	Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13.20 Skušnjave miganja; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program;
\M.45 O jeziku; 15.00 Evropska radijska zve-
za; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Glasbena umetnost;
18.05	Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simf. RTVS; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,9.30,10.30,13.30,14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti;
10.45	Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.10 Pozor, NLP; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Hit N. Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16,45 Informativni servis;
17.00	Radionet; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni program.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofo-
ne; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska;
10.05	E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 16.00 Modri val; 18.45 Jazz; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od bose noge do vesoljske rakete; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Odlomov; 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba in F. Prešeren; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 2PZ Lorenza Perosi, MePZ Poiifonica Friuulana Jacopo Tomadini; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož -Podjuna-Zila.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Tret Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Tret
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
•	Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Tret, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
r SREDI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6Ć)

"MXl\ c
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.17 in zašlo ob 17.17. Dan bo dolg 10 ur. Luna bo vzšla od 21.29 in zašla ob 8.42.
j	r ONESNAŽENOST ZRAKA				''/-5		
		7.2.			6.2.		
	povprečna 6.00-7.00			24-uma	maks. uma		
	Ljubljana Bežigrad	95		85		162	
	Trbovlje	-		108		180	
	Zagorje	131		111		207	
	Topolšica						
	Celje	99		70		114	
	Mejna imisijska vrednost:		350 mikrogramov/m3				
	L Kritična imisijska vre^rjggk		700 mikrogramov/m3			J	
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo zmerno obremenilen, kar se bo pri vremensko občutljivih ljudeh kazalo predvsem kot nerazpoloženost, težave s koncentracijo in zmanjšano delovno
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 130 Rogla	130
Kope	60
Vogel	115
Krvavec	70
Kranjska Gora	do 30
Kanin	290
Cerkno	95
Na vseh smucistih naprave obratujejo. Nočna smuka je do 20. ure možna na smucistih Rimski vrelec in Straža na Bledu, v Libojah pa do 18. ure. Tekaške proge so urejene na Mariborskem in Ribniškem Pohorju, Kodi, Kopah, Pokljuki, med Kranjsko Goro in Tamarjem, na Kohli, v Logarski dolini, na Kalicu, Ulovld, v Cerknem, na Pokljuki, delno na Voglu in Bovcu. Sankališče je urejeno na Krvavcu, v Kranjski Gori, na Zatmiku, Libojah. Dostop do Mariborskega in Ribniškega Pohorja, Pokljuke in Ulovke je možen z zimsko opremo.
J
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
°C
500 m -4 1000 m -8 1500 m -10 2000 m -10 2500 m -10 2864 m -12

60 cm 120 cm
180-290 cm
Tveganje pred snežnimi plazovi je v Julijskih Alpah 2. stopnje, kjer je manj snega, pa 1. Največ možnosti je, da se sproži plaz suhega, klozastega snega ob dodatni obremenitvi. Nevama so pobočja z napihanim snegom. Se naprej je velika možnost zdrsov na poledeneli in trdi skorji.
DANES
GRADEC
-14/-4
TRBIŽ
MARIBOR
O -14/-5

O
KRANJSKA GORA A -15/-5 O
TRŽIO -13/-4
OVIDEM -3/3
—^N. GORICA GORICA o 3/3 O
<V^ KR/
O
KRANJ
ROŽ	(---a-X
fTl/	REKA
ZAGREB
-12/-4
O

OPATIJA PAZIN	Q

Slovenija: Na Primorskem in v višjih legah bo pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -14 do -6, najvisje dnevne od -6 do -2, na Primorskem do 3 stopinj Celzija.
Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah Italije in ob Jadranu bo precej jasno, dru-^god večinoma oblačno.
JUTRI
TRBIŽ

CELOVEC o -n M
O
KRANJSKA GORA
12/-5 TRŽIČ -11/-4
GRADEC
-13/-4
9 GRADEC -12/-4
MARIBOR O -n/-5
PTUJ
M. SOBOTA O -13/-7
V Sloveniji: V petek bo pre zno jasno. Mrzlo bo in vet v no, burja na Primorskem bo okrepila.
Obeti: V soboto bo sprva Se sno, proti večeru pa se b( zahodnih krajih postopno ] oblačilo. Burja na Primorsk bo oslabela.
X.
SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE	Z
Chirac testira, Dtisseldorfprotestira
Britanski šolniki so nestrokovni
LONDON - Po poročilu glavne prosvetne inšpekcije bi morali odpustiti približno petnajst tisoC britanskih učiteljev in profesorjev, ker ne dosegajo minimalnih standardov o kakovosti pouka. Položaj je posebno zaskrbljujoč v osnovnih Šolah, kjer za vsako tretjo šolsko uro velja, da ne izpolnjuje osnovnih izobraževalnih zahtev, medtem ko je v srednjih šolah taksna vsaka peta ura.
Britanski solniki že dolgo trdijo, da je za nizko kakovost izobraževanja kriva konservativna vlada, ki je zmanjšala Šolski proračun, Sole pa je s tem prepustila krajevnim oblastem. Neodvisne analize kažejo, da povprečen	britanski
srednješolec zna za tretjino manj od svojih vrstnikov v Nemčiji, Franciji in ZDA. Slabe razmere v Šolstvu bodo po vsem sodec ena od glavnih tem britanske predvolilne kampanje, ki se je že začela.
Kitajsko I puritanstvo
; ŠANGHAJ - Kitajska policija je v obmorskem turističnem mestu Sanja aretirala striptizeti, stari I 22 oziroma 19 let, in ju ;; zaradi neprimernega veji denja poslala na enolet-no delo v prevzgojno ta-borišče. Striptizeti so S policaji aretirali kar j med njuno predstavo v j nočnih klubih, ki ju je j policija za nekaj dni za-j prla. Lastnika lokalov I bosta morala plačati Se ji kazen pet tisoC juanov 5 (600 dolarjev).
* ....... Y..........
Madonna naj bi »oskrunila« legendarno Evito Peron
BUENOS AIERES - Madonna v spremstvu režiserja Alana Parkerja pred tiskovno konferenca, na kateri je poskušala omiliti ogorčenje Argentincev, ker v filmu E vita nastopa v vlogi Eve Peron. (Telefoto AP)
V teta priprem la bližnje ©apprje
LOS ANGELES - V kalifornijski Valencii scenarist Rick Roberts suši kipe oscarjev, ki jih je komaj prebarval. Ogromni kipi bodo služili za opremo scene na prihodnji podelitvi oscarjev, najbolj prestižnih filmskih nagrad ne samo v Združenih državah Amerike, ampak v svetu sploh. (Telefoto AR)