France K oblar L J U B L J A N S K A D I J A Š K A » Z A D R U G A « L i t e r a r n o z d r u ž e v a n j e se med s l ovensk imi d i j a k i izza s r e d e 19. s to- l e t j a r e d n o p o n a v l j a v r a z n i h k r o ž k i h , l i s t ih in a l m a n a h i h . T a z d r u ž e - n j a na g i m n a z i j a h , v d i j a š k i h in bogos lovn ih zavod ih v L j u b l j a n i , C e l o v eu, M a r i b o r u , Gor i c i in d r u g o d , r a z n i k r o ž k i in l ist i p r a v d o naš ih d n i n a j b r ž n e b o d o dobi l i s v o j e g a z g o d o v i n a r j a . O b s e ž n o in r a z t r e s e n o g r a d i v o se s k o r a j o d m i k a p r e s o j i in se i z g u b l j a , m a r s i k a j pa j e n a š a s l ovs tvena z g o d o v i n a o c e n i l a ko t p o m e m b n o izhodišče t ega a l i o n e g a s lovs tvenega r o d u al i v s a j k o t z a č e t n o de lo p o s a m e z n i h u s t v a r j a l c e v . 1 S t a r e j š a t a k a d r u š t v a in listi so izšla iz p r e p o r o d n i h t e ž e n j . Lis t i in d r u š t v a v r e d o v n i h in d u h o v n i š k i h zavod ih so bi la p o d r e j e n a h i šn i disci- p l i n i in z a v a r o v a n a z d o m a č i m n a d z o r s t v o m . T o d e l o m l a d i n e j e imelo z n a č a j z akon i to s t i ; p r a v z a r a d i t ega j e b i lo v e z a n o n a o ž j e ž i v l j e n j s k o o b z o r j e , j e b i l o v p r v i v rs t i j e z i k o v n a šo la in p r a k t i č n a v a j a , d a s i j e i z h a j a l o iz d o m o l j u b j a in n a r o d n e zavest i . 2 D i j a š k i h z d r u ž e n j , k i bi 1 Najznamenitejši dijaški list oz. zbornik starejše dobe so »Vaje«, ki so jih izdajali 1. 1854—55 ljubi j. sedmo in osmošolci V. Bril, Fr. Erjavec, S. Jenko, Val. Mandeljc, Iv. Tušek in Val. Zamik. Slovstvena zgodovina je ob posameznih sotrudnikih, zlasti ob Erjavcu, Jenku in Mandeljcu ocenila njihov pomen in označila posamezne prispevke, vendar do danes še nimamo celotnega opisa ohranjenih dveh zvezkov »Vaj« v NUK, ms. (>49, št. 1 in 2. Največ je o njih pisal A. Slodnjak, Fr. Erjavca Zbr. delo, Lj. 1954, str. 34—45. ' Najstarejši tak pojav iz predmarčne dobe je slovstveni krožek in list ljubi j. bogoslovcev 1. 1825/24, iz katerega je izšla zasnova »Slavinje« (prim. Kidrič, SBL II, 557). — Ob ilirskem gibanju ustanove ljublj. bogoslovci 1. 1841 društvo Slovanska knjižnica; član tega društva je bil tudi tedanji licejski dijak L. Jeran (Mam, Jezičnik XXVII, 2). — Mariborski šestošolci Iv. Ertl, Miluil Golob in Iv. Kocmut so leta 1846 izdajali tednik Sprotuletna vijolica (opisal J . Kotnik, ČZN 1932, 38—45). — Revolucijsko leto 1848 pobudi splošno literarno delavnost med gimnazijskimi dijaki in bogoslovci. Matej Frelih ustanovi v ljublj. Alojzijevišču tednik Slovensko Daničico; 1. 1851 jo obnovi Jos. Marn, a list ugasne že sredi leta (SB 1851, II, 74); njeni važnejši sotrudniki so Jos. Mam, Jos. Rogač, Jos. Stritar in Jož. Žvegel (Schwegel). Med obema Daničicama sta izhajala lista »Mladi cvetki na vrtu pomladanskim« in »Limbar« (J. Lesar, Doneski za zgodovino Alojzijevišča, Lj. 1896, str. 63—64). Bogoslovci v Celovcu so od 1849 imeli svoje lit. društvo in izdajali list Venec (Janežič, SB 1850, 190), pri katerem je 1. 1855/56 sodeloval tudi S. Jenko (prim. Glonar, Zbr delo. S. Jenka, Lj. 1921, str. XIX—XXXIX); celovški gmnazijci so že od 1. 1849 izdajali list Slavijo (SB 1850, 190; 1851, I, 32); 1. 1851 so jim sledili še celjski in ljubljanski gimnazijci (SB 1851, I, 161); ljubljansko Slavijo izdaja posebno društvo »Slavija«, piše jo Jos. Stritar (Pisma bratu Andreju, DS 1956. 294) — tu izvod je ohranjen v Bleiweisovi zapuščini v NUK ms. 885, a še ni opisan. Prispevke iz vseh treh Slavij je priobčeval Janežič v SB 1851; naslednje leto ti spisi utihnejo, znamenje, da so listi pod pritiskom Bachovega absolutizma h n e l a n a r o d n i z n a č a j , šo l ske ob las t i n i so t r pe l e , z a t o s o se t a k e s lov- s t v e n e d r u ž b e u s t a n a v l j a l e s k r i v a j , p ro t i d i s c i p l i n s k e m u r e d u in so b i l a k a z n i v a d e j a n j a . V e n d a r so b i l i r o k o p i s n i listi p ro t i k o n c u o s e m - dese t i h in v z a č e t k u d e v e t d e s e t i h le t p r e j š n j e g a s t o l e t j a s k o r a j u t r j e n a d o m o l j u b n a z a b a v a , p o z n e j e p a b o l j ali m a n j z aves tne s lovs tvene in i z o b r a ž e v a l n e vaje. '4 N a j v a ž n e j š e t a k o d r u š t v o j e b i l a »Zadruga« v L j u b l j a n i , s a j so iz n j e izšli vsi g l avn i z a s topn ik i n a š e »moderne« , n j i h o v i s p r e m l j e v a l c i t e r m n o g i p o m e m b n i po l i t i čn i de lavc i . Č e p r a v se to d r u š t v o pogos to o m e n j a , še n i m a m o o n j e m ce lo tne podobe . S lovs tvena zgodov ina in e s e j i s t i k a ga j e n a v a d n o o d p r a v i l a n a sp lošno, t a k o že G l a s e r j e v a Zgodov ina s lov. s lovs tva IV, 52; A. A š k e r c , P o e z i j e D r a g o t i n a K e t t e j a . II. i z d a j a , 1907, XX11I—XXIV; I z ido r C a n k a r , O b i s k i , s t r . 10; O . Ž u p a n - čič, A. D e r m o t a , Sn 1914-, 157. Sp lošne ob r i s e d r u š t v a j e z a č r t a l I z ido r C a n k a r v e s e j u » Ivan C a n k a r v Z a d r u g i « (DS 1920, 12—17) in j e p r i prenehali. Najvažnejši sotrudniki ljublj. Slavije so bili Fr. Levstik, Jos. Stritar, Jos. Radonjevič-Žvegel, celovške pa Jos. Stefan, poznejši slavni fizik. Z ljublj. Slavijo je imel stike tudi S. Jenko, tedanji novomeški gimnazijec, ker ima prva redakcija njegove 2. obujenke (Tergal rože sem cveteče), objavljena v SB 1851, 135, pripis »Iz ljublj. Slavije«. — Mariborski osmošolec 1. 1851/52 Matija Wurcer (Burcar) je pisal list Zorica (prim. J. Glazer. ČZN 1925, 161). — Že 1. 1854 naprosijo ljublj. dijaki K. Dežmana, da bi izdajal slovenski list: ker se Dežman izgovarja, da ne utegne, sami začno pisati »Vaje« (Leveč, Z 1879, 354). — Slovenski gimnazijci v Trstu pišejo 1. 1859 pod vodstvom prof. J. šivca list Zora Jadranska (šlebinger, Slovenski časniki in časopisi, Lj. 1937, str. 10). — V začetku šestdesetih let začno izdajati ljublj. bogoslovci Slovansko lipo, mariborski Lipico (od 1860 do 2. svet. vojne, prim. ČZN 1928, 116—39), v Gorici pa 1865 Slogo, pri kateri sodeluje S. Gregorčič. Program ljubljanske Slovanske Lipe je bil: »Vaditi se i uriti se v slovenskej pisavi in pri vspešnej marljivosti i dostojnih sposobnostih izobraziti i pridobiti si izurjenih učenih pisateljev«. Goriška Sloga je imela geslo: Vse za vero in dom (DS 1914, 202). — L. 1861—66 imajo celjski gimnazijci Mravljico, l jubljanski dijaki izdajajo pod uredništvom Ljud. Tomšiča 1. 1862 Torbico, ki se naslednje leto nadal juje v Zagrebu (Šlebin- ger, o. m. str. 11). — L. 1868 začno v ljublj. Alojziievišču izhajati Domače vaje z geslom: Iz malega raste veliko. Važnejši sotrudniki prvega letnika so bili: Anton Jeglič, Jos. Marinko, Matej Tonejec-Samostal, Fr. Detela, lv. Jenko, Dav. Hostnik, Janez Svetina (Lesar, o. m. str. 64—69). List je izhajal do 1. 1910, ko je zavod prenehal; nadaljeval se je v Zavodu sv. Stanislava v št. Vidu do druge svetovne vojne 1. 1941 (J. šolar, Ob srebrnem jubileju škof. zavoda in ginrn. v št. Vidu nad Lj., 1930, str. 207—223). Iz nemške okupacije se je ohranilo samo nekaj letnikov. — Gojenci mariborskega deškega semenišča izdajajo 1. 1878/79 »kratkočasili in podučni list« Bčelico, 1. 1888 in 1889 Vijolico (šlebinger, o. m., str. 21 in 29). — '/a goriško dijaško in semeniško lit. delavnost v tem času nimamo neposrednih dokazov, dasi je gotovo obstajala; omenja se. gimnazijska Lipica iz Mahničeve dobe in za njo še drugi listi (J. Lovrenčič, Č 1921, 77). — Posebno živo je bilo delovanje Cirilskega društva ljublj. bogoslovcev, ustanov- ljenega 1. 1881. gojilo je znanost in literaturo. — Informator za mariborske liste J. Glazer sporoča, da je večina rokopisnih listov, ki so bili shranjeni v študijski knjižnici, med okupacijo propadlo. 3 Tako skrivno lit. društvo, slovensko-nemško, poznamo iz 1. 1867 na ljublj. Gimnaziji; ustanovil ga je poznejši pesnik J. N. Resman. Med člani sta bila tudi anko Kersnik in prevajalec Prešerna grof Ant. Pace (Prijatelj, Kersnik I, 31—33). Kersnik je 1. 1869 kot sedmošolec osnoval list »Vejica« (Leveč, LZ 1897, 541). — L. 1875 imajo ljublj. šestošolci lit. klub in list Lipo, čigar člani so Luka t e m vp le t e l t u d i znač i lne p o d r o b n o s t i o v a ž n e j š i h »zad ružan ih« . O p i r a l se j e na g r ad ivo , k i m u ga j e bi l i z roč i l g l a v n i o r g a n i z a t o r »Zadruge« I v a n Štefe . To g r a d i v o obsega : z g o d o v i n o d r u š t v a d o n j e g o v e pe t l e tn i ce , t a j n i š k a poroč i l a za č e t r t o in pe to p o s l o v n o le to t e r v p i s n o k n j i g o za č e t r t o , p e t o in šes to le to . Zal so ti d o k u m e n t i n a v a ž n i h mes t ih n e p o - poln i : i z t rgan i so p o s a m e z n i listi i n celi kosi , ali pa t a k o z a b r i s a n i in p r e č r t a n i , d a j i h n i mogoče r a z b r a t i (p r im. D S 1920, 12). K l j u b t e m u to g r a d i v o d a j e r a z i s k o v a l c u z a n e s l j i v o o p o r o za p o d r o b n e j š e de lo , s a j so poroč i l a zves to og l eda lo d r u š t v e n i h v o d i t e l j e v , dopis i p o s a m e z n i h čla- n o v p a n e p o s r e d e n i z r az n j i h o v e g a o s e b n e g a t e m p e r a m e n t a . P r i i s k a n j u g r a d i v a za ž i v l j e n j e p i s D r a g o t i n a K e t t e j a v S loven- s k e m b i o g r a f s k e m l e k s i k o n u in o b p r i p r a v a h za K e t t e j e v o z b r a n o de lo s e m 1. 1928 po n a k l j u č j u dobi l še n e k a j »zad ružnega« a r h i v a , k i si ga j e bil p r i d r ž a l lv . Š te fe in so ga h r a n i l i n j e g o v i ded ič i . T a k r a t n i l j u b - l j a n s k i obč insk i g e r e n t d r . D i n k o P u c j e to z a p u š č i n o o d k u p i l za m e s t n i a r h i v in j o reši l , da se ni r a z t r o s i l a med za sebne zb i ra l ce r o k o - pisov. Č e p r a v so t u d i ti o s t a n k i n e k d a n j e »zadružne« l a s tn ine zelo nepopo ln i , v m a r s i č e m b i s t v e n o d o p o l n j u j e j o g r a d i v o Iz. C a n k a r j a , z las t i za p r v i čas . Med n j i m i j e t u d i t ist i de l d r u š t v e n e zgodovine , k i ga p o g r e š a m o v g r a d i v u I z i d o r j a C a n k a r j a in k i ga j e , k a k o r p r a v i Štefe , » n e k d o iz t rga l« — to j e b i l o n s a m — n a d a l j e so se t u o h r a n i l a p o r o č i l a za p r v a t r i pos lovna le ta , o s n u t k i d r u š t v e n i h p r a v i l in slov- s tven i p r i s p e v k i lv . C a n k a r j a , D r a g . K e t t e j a , O . Županč iča , Jos. M u r n a , Al. M e r h a r j a - S . S a r d e n k a , F r . D e r g a n e a , An t . D e r m o t e , D r a g . L o n č a r - j a i n d r u g i h . Iz te o s t a l i n e so bil i d o s e d a j o b j a v l j e n i r okop i s i Iv. C a n - Pintar, Jos. Škofič, Edv. Volčič, H. Tuma in Fr. Zbašnik (Тшпа, lz mojega življenja, Lj. 1937, str. 59). List je ohranjen v NUK, ms. 389. — Nelegalna sta bila najbrž tudi Cvetje, list učiteljiških pripravnikov v Mariboru 1. 1880, in Brstje ljublj. višjih gimnazijcev 1. 1881. Iv. E. Krek je I. 1881 izdajal kot peto- šolec Lipico in Vaje; peto in šestošolci ljublj. gimn. 1886—88 pa Savico (prim. Šlebinger, o. m. str. 22, 25 in 27). — Slovenski realci v Ljubljani so od 1. 1888 imeli proti nemškemu mednarodnemu društvu svojo »Slogo«. Ustanovil jo je Vrhničan Fr. Kotnik; društvo je imelo v prvi vrsti realistični in socialno izobra- ževalni namen, šele v drugi vrsti literarni. Pisali so na jpre j list »Slogo«, nato »Zabavnik«; od 1. 1890 tudi »Zbornik«. Spomladi 1895 je bil nekaj časa član »Sloge« tudi Ivan Cankar (CZ, str. 51—66). še prej se je Cankar pridružil ožji skupini realcev, ki so od marca 1891 do poletja 1892 pisali »Literarno knjigo« (Podoba lv. Cankarja . Umetniški zbornik 2. Lj. 1945, str. 17—30). — Neposredno pred Zadrugo spadajo v Ljubljani še listi Začetnik (1888); Brstje (brez etnice); Sloga (urejal Fr. Kristan) z geslom: Sloga med brati (brez letnice); Dijaška sloga (1891, gl. Kettejevo Zbrano delo, Lj. 1940, str. 322); Šolski genij (1892, izdajatelj R. Eržen, urednik Л. Dermota) ohranjen v NUK, ins. 823. R. Maister je izdajal v Kranju kot četrtošolec list Inter nos (1890), v Ljubljani kot petošolec Večemico (1891; gl. SBL II, 14). — Zadnji list, ki pr ihaja za ta čas v poštev, je Razvoj, glasilo ormoških dijakov v Mariboru 1. 1891 (šlebinger, o. m. str. 31), ohranjen v NUK, ms. 390. — Zanimivo je, da se ta čas med ljublj. semeniščniki poleg Cirilskega društva osnuje tudi tajna Academia operosorum, v kateri so bili bogoslovci in duhovniki Jos. Benkovič, Fr. Finžgar, A. Hribar, A. Medved, A. Stroj, Jos. Vole, M. Opeka, A. Ušeničnik i. dr. (Iz. Cankar, Obiski, str. 23). — Starejši literarni klubi visokošolskega dijaštva, zlasti v »Sloveniji« na Dunaju , tuka j ne pr ihaja jo v poštev. k a r j a : D e l o I v a n a C a n k a r j a v Zadrug i (SJ 1939 in 1940) in D r a g o t i n a K e t t e j a (Zbrano de lo 1940), vel ik de l a r h i v a pa j e še nepoznan , dasi j e to in ono že izšlo v t e d a n j i h mlad insk ih listih Vr tcu in A n g e l j č k u ali k j e d rugod . T a k o i m a m o z m a j h n i m i i z j e m a m i z b r a n e vse g lavne zap iske o »zadružnem pos lovanju« . Brezuspešen pa j e bil d o s l e j t rud , da bi se •našla d r u š t v e n a k n j i g a , k a m o r so »zadružani« vpisoval i s v o j a n a j b o l j š a leposlovna dela . T a k n j i g a j e m o r a l a konec 1. 1894 ostat i pr i gospod in j i »zadružne« sobe n a Mes tnem t rgu št. 10 v zas tavo za n e p l a č a n o n a j e m - nino. Sledovi kaže jo , da j e b i la tud i ta k n j i g a v Štefetovih rokah . Med n j e g o v i m i osebnimi p a p i r j i ее j e o h r a n i l o 7 listov s K e t t e j e v o p i savo in Š tefe tovim podpisom; listi i m a j o t rgovsk i fo rma t , rdečo o b r e z o in so bili od nekod izrezani . Na 6 l ist ih j e p r e p i s a n a smešnica »Nezgoda C a p o v e g a Nate«, k i j o j e Štefe b r a l v Zadrug i j esen i 1. 1893 in že p r e j o b j a v i l v R o d o l j u b u (št. 12, 17. j u n i j a ) , 1 list pa v s e b u j e od lomek n e k e d r u g e n j e g o v e čr t ice . Ke t t e j e bil 1. 1893 in 1894 p isa r »zadružne kn j ige« , k a r d o k a z u j e , da so ti listi od tam. N a j b r ž j e b i lo tako, da j e Štefe k d a j p o z n e j e svo je s tvar i izločil in k n j i g o k o m u podar i l . D a bi j o bi l uničil , si n e m o r e m o misliti . Č e bi se b i la o h r a n i l a ta k n j i g a , bi imeli zan imive d o k u m e n t e o p rv ih zače tk ih naše »moder- ne«, p o m e m b e n zbo rn ik s lovs tvenega p r i z a d e v a n j a t e d a n j e g a našega d i j a š t v a . Posamezni »zadružani« so p o z n e j e s ponosom omen ja l i to svo jo j u n a š k o dobo. M a r s i k a j j e b i lo sicer mlados tno i g r a n j e , mnogo p a j e b i lo zaves tnega in p r i zadevnega dela. N a j z a n i m i v e j š a so pač t r e n j a med posameznimi člani in r a z m e r j e »Zadruge« do j a v n i h dogodkov, k a r d a j e d r u š t v u n j e g o v socialni in ideološki znača j . P r a v za rad i t ega ne b o odveč, če poiščemo osnovne poteze druš tva , j i h osve t l imo s t eda- n j i m sp lošnim s lovensk im ž i v l j e n j e m 1er pobliže spoznamo posamezne »zadružane«. S tem se b o pokaza l tud i pomen l j u b l j a n s k e d i j a š k e l i te- r a r n e »Zadruge« kot zače tek n e k e g a zaves tnega g i b a n j a , p r i p r a v a za. novi čas. K a r so o d r u š t v u napisa l i n e k d a n j i člani , so več inoma osebni vtisi in sodbe a pos ter ior i . Č e p r a v so vsa ta p r i č e v a n j a d ragocena , zas l ed imo n e r e d k o , d a se ne u j e m a j o z de j s tv i , ali d a s e g a j o mimo p redmeta . Za to j e te spise t r e b a j e m a t i le ko t dopoln i tev o k o l j a in kot o b č u t j e t i s tega časa. T a k i spisi so Ivana Baloha : »Spomini na Zadrugo , Ivana Štefeta , C a n k a r j a in drugo« (S 1928, št. 1); R u d o l f a M a r n a : »Spomini na I v a n a C a n k a r j a « (LZ 1939); Al. M e r h a r j a : »Okoli K e t t e j a in M u r n a « (SJ 1939); I. C. O b l a k a : »Ivan C a n k a r in .Zadruga '« (Podoba I v a n a C a n k a r j a , Umetn i šk i zborn ik L j . 1945). T u d i v spisih Ivana C a n k a r j a : D r a g o t i n Ket te , »Zadruga«, Konec l i t e r a r n e k r č m e (Zbr. sp. III, XI, XVI) so n e k a t e r a d e j s t v a za rad i leposlovne, še b o l j pa za rad i pole- mične ob l ike zab r i sana ali zaos t rena , za to j i h j e t r eba b r a t i z zgodo- vinsko po j a sn i tv i j o . 78 I \ ) D o s l e j so p o s t a v l j a l i u s t a n o v i t e v »Zadruge« v 1. 1891, r a č u n a j o č š t i r i l e t a p r e d n j e n o p e t l e t n i c o v j e s e n i 1894. O h r u n j e n o g r a d i v o kuže,. d a j e b i lo d r u š t v o u s t a n o v l j e n o v z a č e t k u šol. l e ta 1892/93. S k l i c a t e l j j e b i l I v a n Štefe , k i se j e d o t l e j že p o i z k u š a l k o t d o p i s n i k Soče in P a v l i h e in ko t p o d l i s t k a r R o d o l j u b a . K e r Š te fe v s v o j i zgodovin i i m e n u j e po leg sebe k o t u s t a n o v n i k a t u d i M a k s a Č a d e ž a , j e b i l o n a j b r ž t a k o , d a s ta si o b a zamis l i l a Z a d r u g o , p r e d e n j e Č a d e ž ko t šes tošolec j e s e n i 1. 1892 odše l n a g i m n a z i j o v N o v o mes to . V Z a d r u g i Č a d e ž ni nas top i l n iko l i , z ap i sk i ga i m e n u j e j o » i z v a n r e d n e g a č l ana« in šele p o n j e g o v i s m r t i v z a č e t k u 1. 1894 so p r i d r u š t v e n e m s e s t a n k u brali , n e k a j n j e g o v i h s t v a r i ; bi l pa j e v p i s m e n i h s t i k i h s Š t c f e tom in Z a d r u g o . V n e k e m p o r o č i l u iz p r v i h let o m e n j a Štefe , da so bi l i d r u š t v e n i u s t ano - v i t e l j i š t i r j e . Č e p r e s o d i m o p r v e č lane , j e gotovo, d a s ta b i l a po leg Š t e f e t a in Č a d e ž a d r u š t v e n a o s n o v a t e l j a t u d i Iv. Ba loh in F r . Š u k l j e . U s t a n o v i t e v Z a d r u g e n i b r e z zveze 6 sp lošn im t e d a n j i m d i j a š k i m g i b a n j e m . T o l e to j e b i l a zače la i z h a j a t i Vesna , u s t a n o v i l o se j e poči t - n i š k o v i sokošo l sko d r u š t v o »Sava«, k i j e v s v o j i h o k r o ž j i h o s n o v a l o p o d r u ž n i c e ali »zadruge« , in t a k o s o si t u d i s r e d n j e š o l c i o snova l i s lov- s t v e n o in z a b a v n o d r u ž b o s s v o j i m i p r a v i l i in pos lovn imi p r e d p i s i . Za p r v i s e s t a n e k j e p r i p r a v i l Š te fe s lovesno vabi lo . Pod ve l ik im, l epo n a r i s a n i m n a p i s o m »Zadruga« p r a v i s k l i c a t e l j : L jub l jana , dne 23. sept. 1892. Prvi osnovalni »Zadrugin« shod, na katerega se vljudno vabite, vršil se bode v nedeljo 25. IX. točno ob 2 uri na Štefetovcm vrtu. D n e v n i r e d : I. Poročilo glede ustanovitve »Zadruge«. II. Razni nasveti. III. Konečen ukrep. IV. Volitev predsedstva. V. Prosta zabava v Reiningshamsevi pivovarni. Prosi se popolne udeležbe. Bog i Narod! Opomb. Uhod na vrt je skozi dijaške ulice. » O s n o v a l n i shod«, n a k a t e r e g a j e b i l o z imen i p o v a b l j e n i h 11 »gospodov« in j e vab i lo p o d p i s a l o 9 »gospodov«, se j e p o v s e j v e r j e t - nos t i izvrš i l 25. sept . , k e r j e Z a d r u g a zače la pos lova t i 1. okt . N a p r v i se j i , k i j e b i l a še b r e z p r e d s e d s t v a , j e Š te fe sporoči l , da j e d r u š t v o u s t a n o v l j e n o z n a m e n o m , d a i m a s v o j o č i t a ln ico in d a p r i r e j a s t a l n e s e s t a n k e ( j o u r e f ixe) , z a b a v n e v e č e r e i td . P r i s e j a h n a j se b e r e j o spisi d r u š t v e n i k o v in, a k o so dobr i , n a j se i z roče slov. časop i som » l i b e r a l n e g a m i š l j e n j a « , p a t u d i D o m u in s v e t u ; p r e d l a g a l j e t ud i p o s e b n o d r u š t v e n o glas i lo ; k o n č n o so sk len i l i , d a se o d o b r e n i spisi s p r e j m e j o v d r u š t v e n o glasi lo, a » n a j b o l j š i i z roče s l o v e n s k i m časopisom, k i se s t r i n j a j o z d r u - š t v e n i m i nazor i« . Prv i č lani so bi l i : osmošolci Ivan Baloh, Ivan Ore l , Ivan Žavbi ; sedmošolci S t a n k o Beuk , M a t i j a Mar inček , J a n k o N o v a k ; šestošolci D r a - goslav K lande r , D a v o r i n L a v r a č in F r a n c Š u k l j e te r končno Ivan Štefe. T a dese tor ica si j e izvolila za p r e d s e d n i k a Baloha, za t a j n i k a Šuk l j e t a , za b l a g a j n i k a in k n j i ž n i č a r j a Štefeta . D r u š t v e n i »prostori« so bili na Š tefe tovem v r tu v Stre l iški ulici št. 4. I. p o s 1 o v n o l e t o ( jesen i 1892) j e min i lo ob samih formalnos t ih . S p r e j e m a l i in s p r e m i n j a l i so d r u š t v e n a p r a v i l a in poslovnik, k a r j e vse o sk rbe l Štefe, odločal i so, ka t e r i časopisi p r i d e j o v č i ta ln ico te r pr i - p r a v l j a l i d r u š t v e n o glasi lo »Zadruga«. L i t e r a r n o ž i v l j e n j e n a j bi u p r a v l j a l poseben odsek (Lavrač, Šuk l j e , Klander ) . P a nače ln ik o d s e k a L a v r a č ni imel u speha ne pr i sebi ne pr i tovar iš ih . Že na 3. se j i (10. ok tob ra ) se j e pr i toževa l , da se u d j e ne u d e l e ž u j e j o s e j in zagrozil z ods topom. D r u š t v e n i p redsedn ik Baloh j e v ta n a m e n skl ical posebno se jo , g r a j a l l i t e r a rn o nede lavnos t in p red laga l , da se misel n a d r u š t v e n o glasi lo opus t i . St. Beuk , ki j e p revze l p i s a n j e d r u š t v e n e g a glasi la — »za k a r se mu izreče odborova zahvala« — res tud i p o z n e j e ni imel nobenega oprav i l a . Uspeh d r u š t v e n e g a dela v p rv ih d v e h mesecih j e bil , da so naroč i l i več časopisov, us tanovi l i k n j i ž n i c o te r stopil i v zvezo z u r e d n i k o m Slovanskega sveta F r a n o m Podgorn ikon i na D u n a j u . T a j n i k Fr . Š u k l j e o tem p r v e m pos lovan ju poroča 6. n o v e m b r a : D r u š t v o ne dela tako, kot bi b i lo želet i ; č lani n a j se v z d r a m i j o ; p i sa t e l j sk i odsek j e v dveh ok rožn i cah pozval člane, n a j o d d a d o gradivo, a brez uspeha . G l e d e smer i l i t e r a r n e g a de la p a p r i p o m i n j a : »Ce vam gosp. p r e d s e d n i k v izgled pos t av l j a S t r i t a r j a , j e to s tvar , n a k a t e r o ni po t r eba odgovora .« Posebe j o m e n j a t a j n i k n a v d u š e n o pismo, ki ga j e poslal z D u n a j a Fr . P o d g o r n i k č lanu O r l u . »S p r e k r a s n i m i be sedami nas s p o d b u j a . . . k r e snemu d e l o v a n j u za t lačeni na rod slovenski , s p o d b u j a nas k l j u - bezni do m a t e r n e g a j e z i k a te r nas s l edn j i č prosi , d a bi 11111 poročal i k a j o s v o j e m d e l o v a n j u , o r a z m e r a h s lovenskega g i m n a z i j s k e g a d i j a š tva« . D a l j e poroča t a j n i k , da S lovanski svet p r i h a j a brezplačno, Mir še ni pr iše l , »das i ravno č a k a m o z n e k a k i m h r e p e n e n j e m 11a glasilo, k i t ako moža to b r a n i naše s lovenske besede v go ra t em Koro tanu« . Končno p r i p o m i n j a : t r e b a b o t ud i novega d r u š t v e n e g a p ros to ra , ke r j i h j e (na Š te fe tovem vr tu) e n k r a t že presenet i l p r e c e j debel sneg. D r u š t v e n a u d n i n a j e bi la 20 k r a j c a r j e v 11a mesec. V čitalnici so imeli 6 časopisov, v k n j i ž n i c i p a k n j i g e , ki so j i h pr inesl i člani . Za novega p r e d s e d n i k a so 6. n o v e m b r a izvolil i Iv. Žavb i j a , ke r se j e Baloh izvoli tvi že v n a p r e j odpoveda l , za t a j n i k a Iv. Or l a . O poslo- v a n j u tega o d b o r a in o n a d a l j n j e m d r u š t v e n e m ž i v l j e n j u ni noben ih s ledov; n a j b r ž j e 11a z imo 1892 vse zaspalo, k e r d r u g e g a d ruš tvenega »lokala« niso dobi l i . P r e d v s e m ni b i lo ined n j i m i nobenega resn ičnega p i sa t e l j a ali d r u g a č e n a d a r j e n e g a č loveka ; imel n iso nit i enega b r a n j a al i p r e d a v a n j a . Zdi se celo, d a t a k a b r a n j a n iso b i la v d r u š t v e n e m namenu . »Jour f ixi« so bili za splošne razgovore , n a j b r ž n a r o d n o pol i - t ične, l i t e r a r n o de lo pa so p repus t i l i u r e d n i š k e m u o d b o r u za d r u š t v e n i l ist . »Zadruga« n a j b i b i l a p o b e s e d a h F r . Š u k l j e t a (16. okt . ) » p r a v o o g n j i š č e , k a t e r o n a j n a m d a j e toploto , d a ее n a v d u š u j e m o za n a j b l a ž j e s v e t i n j e n a š e g a n a r o d a , d a se b o r i m o t e d a j , k o s t o p i m o v ž i v l j e n j e za n j e g a o b s t a n e k « ( T a j n i š k i z ap i sk i 1. 1892). P r a v i l a , o k a t e r i h so r a z p r a v l j a l i n a t r e h s e j a h in k i so n a t a n č n e j e do loča la d r u š t v e n i n a m e n , se n i s o o h r a n i l a . P a č p a ее j e o h r a n i l pos lovn ik , k i ga j e p o d p i s a l o v seh d e s e t č l anov . P o s l o v n i k 1. člani društva izvolijo iz svoje srede predsednika, tajnika in blagajnika, ki je objednem čit.[alnični] reditelj. 2. Odbor izvoli se za dobo 2 mesecev, potem se morajo po preteku tega časa izvoliti novi odborniki. Stari odborniki smejo se zopet voliti. 5. Pr i zborovanju morajo biti navzoči vsi udje. Kdor ne naznani odsot- nosti iz upravičenega vzroka, plača 10. kr.[ajcarjev] globe. 4. Udnina plača se tekom prvih 14 dni j meseca; ako blagajnik ne sprejme v tem času udnine, ima to pri bodoči seji naznaniti in dotični ud plača 10 kr. globe. 5. Sejo skliče odbor vsak mesec jedenkrat , takrat predložita b lagajnik in tajnik svoja poročila. 6. Pri zborovanju n a j se v debatah ne napadajo osebe. 7. Predsednik vodi sejo ter je upravičen vsakemu udu vzeti besedo, ako dotičnik prestopi pravila društva, ali pa meje dostojnosti. 8. Tajnik vodi sejne zapisnike, poroča o delovanju društva ter podpisuje s predsednikom vred vsa vabila in oklice, kateri se tičejo društva. 9. Blagajnik sprejema mesečno udnino članov, poroča o finančnem stanju društva in je kot čit.[alnični] reditelj odgovoren za red pri čitanju, kakor tudi za vse časopise in knjige. 10. Ako bi se društvo razdrlo, ali pa tudi koncem šolskega leta razšlo, tedaj se podari vse društveno premoženje v gotovini družbi sv. Cirila in Metoda. 11. p o s l o v n o l e t o ( spomlad i 1893). »Zadrugo« j e spe t p r e b u d i l Š te fe , k i j e 23. a p r i l a 1893 sk l i ca l s t a r e č l ane in p o v a b i l tud i nove , »da b i k r s t i l i m l a d o d ruš tvo« , k a k o r p r a v i t a j n i k F r . Š u k l j e v po roč i l u 25. m a j a . Š t e fe j e p o r o č a l o s v o j e m d o s e d a n j e m d e l u i n p r i p r a v a h . K a k o r m o r e m o s k l e p a t i , se p r e j š n j i p r e d s e d n i k i n t a j n i k za d r u š t v o n i s t a m e n i l a i n j e o s t a l od o d b o r a Štefe s a m ; o n j e t u d i p r i p r a v i l n o v okl ic , p o d o b e n k a k o r za d r u š t v e n o u s t a n o v i t e v : Z a d r u g a Pozdrav slovanski! Naznanjamo, da se je čitalnica »Zadruge« zopet otvorila, vabimo vse njene člane preteklega leta in tudi druge somišljenike, da pristopijo — ako jih je volja — i letos v njeno kolo. V načelih ostane Zadruga ista, njeno delovanje se je pa zdatno okrepilo. Poslovni red je spremenjen ter se bode ž njim vsekakor omogočila medsebojna sloga. — Oni, ki se str injajo z navedenim, prosijo se za obvezne podpise, ostale pa prosimo imenom dobre stvari najstrožje molčljioosti. Bog i narod! P o d t a ok l ic so se s p o d p i s o m p r i j a v i l i s t a r i č l an i : Baloli , B e u k , K l a n d e r , L a v r a č , M a r i n č e k , N o v a k J a n k o , Štefe , Š u k l j e t e r nov i : I v a n B e n k o v i č , A n t o n B e r l a n , I v a n C a n k a r , A n t o n D e r m o t a , R o b e r t E r ž e n , V ik to r K r i s t a n , D r a g o t i n L o n č a r , D a v o r i n M a j c e n , Z d r a v k o N o v a k , I v a n V r a n č i č — k o t i z r e d e n č lan A l o j z P e t e r l i n , o smošo lec v C e l o v c u . e 81 Meti l e t om s ta k o t r e d n a č l ana p r i s t op i l a še I v a n K u n š i č in Jos. C . O b l a k k o t i z r e d n a č l a n a p a M a k s Č a d e ž , šes tošolec v N o v e m mes tu , in Rudo l f Ma i s t e r , g o j e n e c d o m o b r a n s k e v o j n e a k a d e m i j e n a D u n a j u . T a k o j e d r u š t v o d o k o n c a p o s l o v n e g a l e ta 10. j u l i j a 1893 ime lo 21 č lanov , 18 r e d n i h i n 3 i z r e d n e ( M a r i n č e k j e m e d l e t o m izs topi l ) . K a k o r kaže , j e b i l a t u d i v z a č e t k u t ega p o s l o v n e g a le ta , k o j e b i l p r e d s e d n i k L a v r a č , t a j n i k L o n č a r , b l a g a j n i k in k n j i ž n i č a r »gospod Štefe«, g l a v n i n a m e n po l i t i ka . N a »osnova ln i se j i« 23. a p r i l a j e govor i l F r . Š u k l j e » O po l i t i k i in s l o v e n s k i h d i j a k i h « , in govor » j e b i l p r e c e j p o h v a l n o s p r e j e t « ; n a p r v e m z a b a v n e m s h o d u j e p r e d a v a l Iv . B a l o h »O d i j a š k i h d r u š t v i h « . V p r v i po lov ic i l e t a so se s h a j a l i p r i Š t e f e tu , v d r u g i (od 14. j a - n u a r j a 1894) so n a j e l i p o s e b n o sobo za č i t a ln i co v F l o r i j a n s k i u l . 14; k n j i ž n i č a r Š te fe j e o s k r b e l h i šno o p r a v o i n o k r a s i l sobo s p o d o b a m i »naš ih velemožev«. D o k o n c a l e ta so imel i n ič m a n j k o 27 časop isov in l istov.4 T e l iste so d o b i v a l i v e č i n o m a b r e z p l a č n o ali z a m a j h n o četno iz d r u g e roke , n e k a t e r e so p r i n a š a l i t u d i p o s a m e z n i č lani , l e n e k a j so j i h na roč i l i . Č i t a l n i c a j e s k r b e l a , k a k o r p r a v i poroč i lo , »v p r v i v r s t i I za to, d a se s e z n a n i j o s lovensk i d i j a k i s p o l i t i k o t e r d a si b l a ž i j o u m [in srce«. Za p o l i t i č n o o r i e n t a c i j o j e t u d i znač i lno , da so n e k a t e r i č lan i že- leli , n a j b i p ros i l i d r . T a v č a r j a za p o d p o r o , v e n d a r j e o d b o r imel po- m i s l e k e p r o t i t e m u in s s k l e p o m odlaša l , »zlasti k e r j e f i n a n č n o s t a n j e d r u š t v a p o v o l j n o « . Iz t e g a časa j e t u d i B a l o h o v a pesem, n e k a k a p r v a d r u š t v e n a h i m n a , k i i m a p r e d v s e m p o l i t i č n o m a n i f e s t a t i v e n z n a č a j . Z a d r u g i Živela naša domovina, Bog živi ves slovanski svet, Živeli pravi rodoljubi, A — renegat na j bo — preklet. Ljubezen n a j Slovane druži, Ljubezen kaže na j srcé, Za to ljubezen v srcili naših Vedo i naše n a j roké. To geslo »Zadruga« si vzemi: Deluj za narod vbogi svoj! Da naša bo slovanska zemlja. To bodi sveti smoter Tvoj! Da prošnje čujejo nebesa, Dvignimo kvišku prapor svoj, In spev: »Naprej zastava Slave« Ti »Zadruga« veselo poj! 4 Slovenski narod, Slovenec, Edinost, Soča, Domoljub, Rodoljub, Primorec, Mir, Novice, Dolenjske novice, Domovina, Slovenski kmetovalec, Ljub. Zvon. Dom in svet, Vesna, Vrtec, Rimski katolik, Slovanski svet, Hrvatska, Politik, Pobratim, Pavliha, Kikiriki, Siidsteirische Post, Laibacher Wochenblatt. Lai- bacher Zeitung, I l lustr ierte Weltgeschichte. Z a d r u ž n o pe sem j e t e d a j n a p r a v i l t u d i I v a n C a n k a r , v e n d a r se v n j i že p o n a v l j a p o u d a r e k d u š e v n e g a de l a in s v o b o d e . T o p e s e m j e k o t k o r a č n i c o ug lasb i l č l a n Jos. O b l a k . 5 Kot p o s e b e n d r u š t v e n i d o g o d e k se « m e n j a , d a j e ob s m r t i Jos. Ci rn- p e r m a n a (5. m a j a ) o d b o r i zda l ok l ic , n a j se č l an i k o r p o r a t i v n o u d e l e ž e pog reba , »In r e s o k l i c o d b o r o v n i os ta l g las v p i j o č e g a v p u š č a v i in d r u š t v o n a š e b i lo j e p r i p o g r e b u r e s s k o r o p o l n o š t e v i l n o zas topano« . Na o b č n e m z b o r u 25. m a j a j e t a j n i k Š u k l j e počas t i l p o k o j n e g a s p o s e b - n i m g o v o r o m in o b v z k l i k u : »Večen s p o m i n in v e č n a j a p a m j a t t r p i n u C i m p e r m a n u ! « so se č l an i dv ign i l i s sedežev . K o so t is t i čas p r i š l e v p r o m e t p r v e k o v a n e k r o n e i n j e s l o v e n s k o č a s o p i s j e p o r a b i l o t o p r i l i k o za n a r o d n o a g i t a c i j o , so se t u d i »zad ružan i« odzva l i o d b o r o v e - m u r a z g l a s u , n a j p r v o k r o n o d a r u j e j o d r u ž b i sv. C i r i l a in M e t o d a . Ba loh j e p o z n e j e t o n a r o d n o ž r t e v r a z t e g n i l s p r e d l o g o m , n a j v s a k d a r u j e p r v o k r o n o C i r i l - M e t o d o v i d r u ž b i , d r u g o p a v sk lad za N a r o d n i dom. Že od z a č e t k a so ime l i r e d n e z a b a v n e s h o d e s p r e d a v a n j i in k r i t i - k a m i ; t a k o se j e zače lo u v e l j a v l j a t i l e p o s l o v j e . N a s e s t a n k u 5. m a j a j e ' p r v i č nas topi l Iv. C a n k a r z b r a n j e m : » J u n a š k a pe sem iz n a š i h d n i j « ; po roč i lo p r a v i , d a j e »pesem v z b u d i l a n a j v e č j o s enzac i j o« t e r d a » j e n a š e d r u š t v o z gosp. C a n k a r j e m p r i d o b i l o i z r e d n o m o č in b r e z d v o m a b o d e n a š e d r u š t v o s e v p o z n e j š i h l e t ih p o p r a v i c i p o n a š a l o ž n j i m « . 8 Že p r i n a s l e d n j i s e j i j e C a n k a r d r u š t v o »zopet r azvese l i l z d u h t e č i m i šopk i s v o j e k r a s n e in m n o g o o b e t a j o č e muze« . ( T a j n i š k i z ap i sk i iz I. 1893.) Za ob i sk d r u š t v e n i h p r o s t o r o v so u v e d l i p o s e b n o »dnevno k n j i g o « , d a se j e o d b o r l a h k o p r e p r i č a l o m a r l j i v o s t i č l anov , za d o p i s o v a n j e m e d s e b o j p a »vp i sno k n j i g o « , k i so j o že p r v i mesec vso n a p o l n i l i z » r a z n o v r s t n i m i i n t e r p e l a c i j a m i in m n o g o b r o j n o po lemiko« . R a z g i b a n o d r u š t v e n o ž i v l j e n j e j e p r i n e s l o t u d i r a z l i č n e mis l i in sodbe ; t a j n i k Š u k l j e o m e n j a v s v o j e m poroč i lu 25. m a j a , d a se v z a d n j e m času č u t i n e z a d o v o l j n o s t i n a g i t a c i j a p r o t i o d b o r u , z a t o sva r i p r e d r a z d o r o m in o p o m i n j a k slogi. N a mesečn i s e j i 25. m a j a 1893 j e b i l i z v o l j e n n o v o d b o r : p r e d s e d n i k I v a n C a n k a r , t a j n i k F r . Š u k l j e , b l a g a j n i k in k n j i ž n i č a r Iv. Štefe , od - b o r n i k D r a g . L o n č a r . P r e d s e d n i k j e sam razg las i l v dop i sn i k n j i g i s e s t avo o d b o r a i n p r i p o m n i l : » N o v o i z v o l j e n i o d b o r i z j a v l j a , da b o d e de lova l z v semi m o č m i v d r u š t v e n i p r o s p é h , d a se b o d e v e s t n o oz i ra l na p r a v i l a in u k r e p e shodov t e r p r i s l u č a j n i h n e r e d n o s t i h n a j - s t r o ž j e pos topa l .« 5 Pesem j e ponatisnil že Iz. Cankar (DS 1920, 14); original je ohranjen v tistem delu »zadružnega« arhiva, ki те last ljublj. mestnega arhiva, pa v varstvu NUK. — O uglasbitvi poroča j . C. Oblak, Podoba Iv. Cankarja , Lj. 1945, str. 14. 0 »Junaška pesein«, zložena zoper Mahniča, je natisnjena v CZ, str. 55—64. Cankar jo je prvič bral v realčni »Slogi«, malo prej, preden je pristopil k Zadrugi. Ker zbornik »Sloge« razen neke kritike nima nobenega drugega Cankar- jevega prispevka, kaže, da je Cankarjevo sodelovanje pri »Slogi« prenehalo, ko je pristopil k Zadrugi. 6» 83 D r u š t v e n i odbor oz. p r e d s e d n i k j e res kma lu mora l odločno »posto- pati« p ro t i p r e j š n j e m u p r e d s e d n i k u L a v r a č u in mu za rad i nediscipl i - n i ranos t i na loži t i globo. P r i h a j a l i so t ud i glasovi o nemolčečnost i »zadružanov«. Za sk lepe odborov ih s e j in zabavn ih ses tankov ее j e u v e d l a nova k n j i g a »Ukrep i in na redbe« . T a k i h u k r e p o v so to leto nap i sa l i d v a j s e t ; št. XV11I teh n a r e d b n. p r . p r a v i : »Spisi, k r i t i ke , k i se č i t a j o p r i z abavn ih shodih, m o r a j o se po § 26. sh ran i t i v d r u š t v e n e m a r h i v u . O s t a n e j o v e d n o v .Zadrugi ' , p r av i ce vzet i j i h iz a r h i v a n i m a ud, a k o p r a m izstopi iz druš tva .« K o se j e d r u g o d r u š t v e n o le to z a k l j u č i l o s shodom 10. j u l i j a in n a t o s poslovi lno zabavo v posebni sobi p r i K o l o v r a t a r j u , so iz »Za- druge« o d h a j a l i ko t ab i t u r i en t i n j e n i p r v i člani. P r i s lovesnosti j e p r e p e v a l g imnaz i j sk i k v a r t e t in p o z n o v noč so se z govori navduševa l i za bodočnost »Zadruge«. Uspeh d r u g e g a leta, k i j e t r a j a l o t r i mesece, j e bi l lep: imeli so 9 zabavn ih shodov, 3 p r i j a t e l j s k e ses tanke , 3 r e d n e mesečne se je , 26 p r e d a v a n j in 20 k r i t i k , t o r e j 46 nas topov posameznih članov. N e k a t e r i med n j i m i so se u v e l j a v l j a l i t ud i v javnos t i , t a k o v Vesni, LZ in d r u g o d . III. p o s l o v n o l e t o (1893/94). O t e m le tu j e o h r a n j e n i h m a l o n e p o s r e d n i h zap i skov: k o m a j n e k a j vabi l na z a b a v n e shode in d v e suhi poroči l i o teh ses tankih . Liste, n a k a t e r i h so bi la poroči la o d r u š t v e n e m p o s l o v a n j u , j e Štefe iz t rga l iz t a j n i š k e k n j i g e . Splošno sl iko o d r u š t v e - n e m delu n a j d e m o v K e t t e j e v e m poroči lu na I. občnem zboru IV. posl. l e ta in v Š te fe tov i zgodovini , k i p a več inoma n a š t e v a d r u š t v e n e uspehe . Važno p a je, d a se t o z a d r u ž n o le to p r v i č u j e m a s šolskim letom. Občn i zbor j e bil p r v e dn i o k t o b r a 1893 v pods t rešn i sobi gost i lne n a D r e n i k o v e m v r h u . Navzoče č lane j e pozdrav i l p r e d s e d n i k Iv. C a n k a r in b r a l tud i svo jo pesem »Kac i j ana r« . K e r so se po šolah začele p re - iskave, so skleni l i , d a t o le to opuete č i ta ln ico — za to ni bi lo tud i nobene vp i sne k n j i g e — imeli so s a m o lepos lovne zabavne shode. S h a j a l i so se v sak ih 14 dni , več inoma p r i Š tefe tovih v St re l i šk i ulici, včasih p r i G o v e k a r j e v i h v U d m a t u ( seda j Šmar t inska c. št. 16), e n k r a t n a s t a n o v a n j u č lana M. P i r n a t a v F l o r i j a n s k i ul ici št. 14, e n k r a t t u d i p r i č l anu F r . Kr i s t anu . N a novo so p re re še t a l i d r u š t v e n a p r a v i l a i n v § 1. j e s topi lo na p r v o mes to lepos lovje . Osk rbe l i so si t u d i vel iko, l epo vezano d r u š t v e n o k n j i g o »Zadruga«, k a m o r so prep isa l i s v o j a n a j b o l j š a de la . Od s ta r ih č l anov so v t em le tu os ta l i : Baloh (izredni) , C a n k a r , C a d e ž (izredni) , D e r m o t a , Eržen , Lončar , K lande r , Kr i s t an , Kunšic , Mais te r (izredni), Pe te r l in , Štefe, Š u k l j e . Novi so pr is topi l i : F r . D e r g a n c , D r a g o t i n Ket te , Jos. O b l a k (spet vstopil) , An ton Bončar , Makso P i rna t , Iv. Š k r j a n e c , Matevž Trepa l , An ton Zevnik . Med le tom so izstopili : Kunšič , P i r n a t , Š u k l j e ; i zk l j učen i so b i l i : Eržen , K l a n d e r , T repa l . U m r l j e i z redn i član Č a d e ž ; n j e g o v spomin so počast i l i t ako , da j e Štefe zas topal d r u š t v o p r i pogrebu , mesto venca p a so zbra l i za Ci r i l -Metodovo d r u ž b o 30 k ron . P r e d s e d s t v o se j e t o l e to v e d n o m e n j a l o : z d a j j e b i l p r e d s e d n i k C a n k a r , z d a j Š k r j a n e c ; o d s t o p a l a sta, k a d a r se j i m a j e zdelo. Tudi t a j n i k a so m e n j a l i : n a j p r e j j e b i l P i r n a t , n a t o Ke t t e . S e z n a m n a š t e v a 50 p r e d a v a n j in p r a v t o l i k o k r i t i k ; t a k o so t o l e to imel i vsega s k u p a j 100 na s topov . P o l e g t ega so se č lani zb i r a l i k p r o s t i z a b a v i v d v e h gos t i lnah , k j e r so se posve tova l i , z a b a v a l i a l i k d a j t u d i spr l i . S k l e p n a z a b a v a j e b i l a p r i Ž ibe r tu (na V o d n i k o v e m r o j s t n e m domu) , p a se j e k o n č a l a »komič- no t r ag ično« , k a k o r p o r o č a K e t t e : s icer so pi l i p ivo , »ali god i lo se n a m j e v e n d a r le t ako , k a k o r ond i ,v ina b i b u n t h o m i n e s ' . D a so t u d i k r i ž e v a č k i s t a t u t i s v o j de l k t e m u dopr ines l i , j e s k o r a j več n e g o gotovo.« N a j v e č j i d o g o d e k v t e m l e tu j e b i l a dolga p r e i s k a v a n a g i m n a z i j i v z a č e t k u šo l skega l e ta 1893/94; sp rož i l a j o j e o v a d b a š e n t p e t r s k e g a k a p l a n a Val. E r ž e n a zope r d i j a k e i n p r o f e s o r j e s v o b o d o m i s e l n e g a m i š l j e n j a . P r e i s k a v a se j e o b r n i l a t a k o p r o t i o b t o ž e n i m svobodomise l - n im d i j a k o m , k a k o r p r o t i t i s t im, k i so s e pod i m e n o m »ligašev« s h a j a l i p r i E r ž e n u in d r . J. E. K r e k u ; n a s e s t a n k e p r i K r e k u j e b i l a j a v n o o p o z o r i l a že V e s n a 20. a p r i l a (1893, s t r . 62). P r e i s k a v i j e s led i la p r e c e j h u d a k a z e n za o b e s k u p i n i ob tožencev . 7 I z m e d »zad ružanov« so b i l i p r i z a d e t i : Bonča r , D e r g a n c , E r ž e n , Ke t t e , L o n č a r , O b l a k , Š u k l j e ; iz- m e d »l igašev« j e bi l v p r e i s k a v o zap l e t en t u d i O . Županč ič . T a p r e i s k a - va j e p r i s i l i l a »Zadrugo« k ve l ik i p r e v i d n o s t i p r i s e s t a n k i h (niso imel i več č i t a l n i c e in časopisov) in n a t a n č n o s t i p r i s p r e j e m a n j u č l anov . K o so n a s e j i 17. dec . 1893 n a D e r g a n o e v p r e d l o g sk l epa l i o Ž u p a n č i č e - v e m s p r e j e m u , so se po do lgem p r e r e k a n j u odloči l i , d a ga za z d a j n e s p r e j m e j o , t e m v e č šele čez t r i ali š t i r i mesece , » a k o se b o opaz i lo m e j t e m časom, d a n i j n o b e n e n e v a r n o s t i , če b i p r i s t o p i l k d r u š t v u « . K a k o s o se p o s a m e z n i č lani ba l i , da t u d i »zadružno« de lo p r i d e v j a v n o s t , k a k o j i m j e b i l o t r e b a d a j a t i p o g u m a , p r i č a e d e n i zmed Š te fe tov ih govorov , n a j b r ž v z a č e t k u 1. 1894. P o s v o j e m p o r o č i l u o k n j i ž n i c i p r a v i : »Oni, ki smo društvo ustanovili (bila nas je čvetorica), ustanovili smo je z istim namenom, katerega ima še danes — da se urimo v n j em skupno duševne svoje moči in da si utrdimo z n a č a j . In imenom te čvetorice opozar- jam Vas danes, ko so kritični časi za naše društvo, ne toliko radi zunanj ih nevarnosti kakor radi notranje zmedenosti pojmov nekaterih članov, opozarjam sosebno Vas, nove člane, da se zaveste namena našega društva in da, kakor ste pokazali duševne svoje moči, pokažete i svoj z n a č a j . Kadar se zaveste tega namena, t eda j tudi ne bodete pustili, da bi se društvo razpršilo ob neute- meljeni bojazni nekaterih članov. Slab član, ki ob kritičnih časih pokaže peté! Ako ima že seda j take pojme o moštvu, t eda j bo v pravem narodnem boju pač občudovanja vreden in — smehii. Pri slučajnostih bodete čuli, da ni tolike opasnosti, kakor si jo nekater i s l ikajo v razgreti svoji domišljiji , da se pa oni, ki je, ki je bila vsa tri leta našega poslovanja, lahko izognemo, kakor smo se je doslej s previdnostjo, z molčečnostjo. Društvo je srečno prebilo gimna- zijski vihar, poginilo ni v času, ko so napred. dijake povsod zalezovali — da, 7 Dr. Jan. Ev. Krek, Izbr. spisi If, 16—24; podrobnejšo literaturo o tem Drag. Kette, Zbrano delo, Lj. 1940, str. L—LI. l a n i , ko so imeli nadobudni mésni filozofi takö strašno dolge nosove — cvetelo je naše društvo najbolj. In letos. Pisal nam je izv. član Maks Čadež: O j cveti društvo Ti mlado, . Izrasti se v drevo krepko, Zmir s i ja j zorna Ti pomlad, A Ti duhteč obrodi sad. Naj se zgod i ! . . . Povprašajte pri lanskih članih, poglejte v arhiv in videli boste, kako smo se gibali, a niso nas dobili. Letos nas bodo toliko manj , samo to prosim opetovano — vsakdo na j ima v lastnem interesu zamašena usta, ne pa tako radodarnega jezika, kakeršnega je nedavno nekdo imel, ki danes ne sedi tu. Potem pa bode vse dobro! In pa — pogum velja. Bojazen ne o la jša ničesar — krepko glavo pokonci, čisto oko, ponosen korak — tako bode vsak spoznal, da nimamo slabe vesti in pustili nas bodo pri miru . . .« N a j v a ž n e j š i d o k u m e n t t r e t j e g a pos lovnega l e t a so n a n o v o u r e j e n a p r a v i l a , k i so se o h r a n i l a v Š k r j a n č e v i in Š t e fe tov i .pisavi. T a p r a v i l a so b i l a sad p r v i h d v e h le t ; s e s t a v l j a l j i h j e Štefe , občn i zbor i in r a z n i o d b o r o v i u k r e p i so j ih po r a z m e r a h in p o t r e b i p r e u r e d i l i in dopo ln i l i . PRAVILA »ZADRUGE« a. Namen društva in sredstva § t. Zadruga j e v prvi vrsti posvečena leposlovju, oz. znanstvu, v druge j pa ima namen svoje člane poučevati o političnih razmerah. § 2. Sredstva, po katerih društvo izpolnjuje svoj namen, so: a) knjižnica, b) zabavni shodi, c) prijateljski sestanki, d) čitalnica. § 5. Glasilo društva je kn j iga »Zadruga«, geslo njegovo pa : »Bog in narod!« b. Člani, njihove dolžnosti in pravice § 4. Član more postati vsakdo, o katerem je nadpolovična večina članov prepričana, da bo vsem §§ lahko zadoščeval. § 5. Člani so redni in izvanredni. § 6. Redni člani so oni, ki s tanu je jo v Ljubl jani in izvršuje jo vse točke pravil. Njihove dolžnosti so: a) shode marljivo obiskovati, b) predavati na shodih, c) vplačevati doneske v društveno blagajnico in sicer vpisnine na j - m a n j 30 kr. in udnine n a j m a n j 50 kr., d) čitalnico pridno obiskovati. § 7. Izvanredni člani so: [a) slovenski rodoljubi, b)8 pravi člani, ki pa stanujejo izven Ljubljane. Prvi so prosti vseh dolžnosti, drugi pa imajo iste dolžnosti (izjemavši točko c) in pravice (izj. glasovanja pri volitvah) kot redni člani]. § 8. Pravice članov zabeležene so v posameznih pravilih in ukrepih sho- dov, na katere se morajo člani brezpogojno ozirati kot na pravila. § 9. [Na javnih prostorih društvenikom ni dovoljeno pohajat i v velikem številu, kakor se istotam sploh ne sme govoriti o društvu.) § 10. Osobne razpr t i je med društveniki še iste nikakor ne opravičuje jo odtegovati se dolžnostim, dokler odbor ni o prepiru določil in ni preskrbel ža l jeni s t ranki primernega zadoščenja. § 11. [Vsemu, kar sklene večina članov, pokoriti se mora član brezpogojno.| § 12. Člani se t ika jo med seboj. § 15. Ud društva neha biti, kdor prostovoljno izstopi, ali je z nadpolovično večino izključen, ali pa ako se ni udeležil treh shodov, ne da bi se zadostno opravičil. 8 Oglati oklepaj i kažejo, da so bile te točke pravil pozneje črtane. !( 14. Svoj izstop mora vsak član pismeno javiti odboru. !» 15. Udom zabičuje se v n j ih interesu na j s t rož j a molčljivost. Pri vseh sklepih odločuje nadpolovična večina. c. Občni zbori § 16. Občni zbor j e reden in izreden. Redni občni zbor j e koncem zim- skega in letnega tečaja , sk l icu je ga odbor oz. n j ega predsednik, kada r se mu ta potreben zdi, ali ako ga polovica rednih članov iz tehtnih vzrokov zahteva. § 17. a) Občni zbor poroča o de lovanju in druš tvenem s t an ju sploh, b) občni zbor voli odbor iz rednih članov 1. predsednika, 2. t a jn ika , 3. b laga j - n ika in kn j i žn iča r j a , c) (Občni zbor smé spremenit i druš tvena pravila.] S 18. Občni zbor je sklepčen, ako j e navzoča nadpol. večina članov. d. Odbor S 19. Odbor ima pravice in dolžnosti: a) paziti na društveni red, b) sesta- viti shodom, sestankom in občnim zborom vspored, c) istim določevati k r a j in čas, d) posluževati se vestno pravic, ki mu j ih d a j o posamezna pravi la , f) odbor se mora sha ja t i pred vsako sejo. § 20. Predsednik vodi zborovanje ter podpisuje s tajnikom vse listine, tičoče se druš tva ; kadar j e zadržan, pooblasti z vodstvom najsposobnejšega. § 21. Predsednik ima pravico, preostre, preosebne ali neupravičene pole- mike ustaviti. § 22. Pr i j ednakem številu glasov odločuje predsednik. S 23. Tajnik vodi zborove zapisnike in poroča koncem letu o društvenem delovanju. § 24. Blagajnik pobira udnino ter poroča pr i občnih zborih o druš tvenem premoženju . § 25. IKnjižničar nadzoruje knjižnico in arhiv ter skrbi zu redno donašanje časopisov in knjig.] § 26. Odbor n a j proti morebi tnim intrigam, nekolegijalnost i napram čla- nom v društvu ali prot i slučajni samovoljnosti ali nerodnosti kakega člana postopa prvič z ukorom, potem se mu pa naložč navadne kazni. Za samovolj- nost ali nerodnost smatra se vsak prestopek, ki ni označen v društvenih pravilih. § 27. Gos t j e v p e l j u j e j o se samo v izrednih slučajih. Upel javo naznani se odboru, kater i jo dovoli ali ne dovoli. e. Knjižnica 5 28. Knjižnica obstoji iz knj ig posameznih društvenikov ali tudi »Zudrugi- nih«, ka t e re se ji morda podare ali pa se kupi jo iz prebi tka . § 29. Zaželena knj iga vzame se le z vednostjo knj ižničar ja , torej se mora vpisati v posebno knj igo s podpisom izposojevalca. § 30. Knjige izposojujejo se na 14 dnij, v posebnem slučaju tudi na me- sec dnij. § 31. Na kn j ige se ima vestno paziti, v s luča ju pres topka plača član posa- mezno globo, določeno mu od odbora. f . Zabavni shodi § 32. Da se goji leposlovje in znanstvo, sklicujejo se zabavni shodi. 6 33. Pri zabavnem shodu čita kak društvenik svoje leposlovno ali znan- stveno izvirno delo. § 34. Vsak ud mora na leto čitati n a j m a n j t r ikrat . § 35. Berilo se pr i pr ihodnjem shodu oceni ter se porabi za knjigo »Zâ- drugac, ali pa shrani v druš tvenem arhivu. § 36. Knjiga »Zadruga« ima posebnega urednika, ki se voli od vsakoletnega I. zabavnega shoda. Uredniku pa ni potreba povedat i pisatel ju, z a k a j kakega spisa ni sprejel v knjigo, vendar je urednik odgovoren odboru. § 37. Prečitano berilo sme priobčevati pisatel j v vseh listih, ki so od vsakoletnega I. zabavnega shoda za to odločeni, m o r a jih pa, če to zahteva večina udov. § 38. Ocenjevalec voli se od vseh navzočih društvenikov, ako se nihče prostovoljno ne oglasi. § 39. [Svoje či tanje mora član vsa j tri dni pred shodom izročiti kritiku.l S 40. V društvenih knjigah podpisuj se član vedno s polnim imenom. !» 41. V arhivu s h r a n j u j e j o se vse listine, spisi, kn j ige i. dr., kar se tiče društva. Vse tu navedeno ostane vedno v arhivu, pravice kako stvar vzeti iz arhiva, nima ud, dasi izstopi iz društva. § 43. Kdor se naznanjene seje ali shoda ne udeleži, ako nima tehtnega razloga za to, ali kdor zamudi za 10 minut kak shod, sklican od odbora, kaznu je se v prvem z 10, v drugem pa s 5 kr. globe. g. Prijateljski sestanki § 43. Odbor sklicuje lahko tudi prijat. sestanke. Pri prijat. sestankih vršč se pogovori o našem političnem položaju, upe l j u j e jo se l i terarni pogovori, debate, prednašajo poučni in humoristični govori; pri prijat. sestankih vadijo se dul je člani v dopisovanju raznim listom. S 44. Vspored prijateljskih sestankov je neomejen, udeležba prosta. § 45. Kdor se proti omenjenim pravilom pregreši in kdor se ne ozira na ukrepe shodov in odborove naredbe, kaznu je se z globo, katero mu prisodi odbor, po možnosti se tudi izključi, ako je le nadpolovična večina udov za to. Na js t rož je n a j se kaznu je prestopek proti § 15. § 46. »Zadruga« ne preneha, ako ji le 4 člani ostanejo zvesti; v slučaju, da se v kritičnem času s lednje ne zgodi, rnzide se društvo in morebitni zaklad daruje se družbi sv. Cirilu in Metoda. Z a IV. p o s l o v n o l e t o (1894/95) so b i l i n a z a d n j i s e j i p r e j š n j e - ga l e ta izvolil i t a l e o d b o r : p r e d s e d n i k Iv. C a n k a r , t a j n i k D r a g . Ket te , b l a g a j n i k Iv . Štefe , a ob b u r n i d e b a t i . I z m e d s t a r i h č l a n o v so o s t a l i : B o n č a r , C a n k a r , D e r g a n c , D e r m o t a , Ke t t e , K r i s t a n , P e t e r l i n , Š k r j a n e c , Štefe , Z e v n i k . — N a n o v o so vs top i l i : O ton Županč ič , A n t o n M e n c i n g e r , A l o j z K r a i g h e r , I v a n Lovrenč i č , Jo- žef Pe t r i č , J u l i j a n Že l ezn ika r , I v a n Verčon , A n t o n M a j a r o n . V d r u - š t v o se j e v rn i l D r a g . L o n č a r . — Med l e tom so izs topi l i : D e r g a n c , K r i - s tan , P e t e r l i n (in zope t vstopi l ) , Š k r j a n e c (in zope t vs topi l ) , Ž e l e z n i k a r , Ve rčon . T o le to j e m i n e v a l o v o s e b n i h spo r ih in m n o g o t e r i h z u n a n j i h ne - p r i j e t n o s t i h . Že I. o b č n i z b o r so m o r a l i d v a k r a t n a p o v e d a t i . P r e d s e d n i k a C a n k a r j a t u d i d r u g i č ni b i lo in j e poob las t i l K e t t e j a , d a votli zboro - v a n j e i n p o r o č a o p r e t e k l e m le tu . K e r j e C a n k a r sporoč i l , da ne želi v e č v o d b o r , so p r i nov ih v o l i t v a h izvoli l i za p r e d s e d n i k a A n t . D e r m o t o , t a j n i k j e o s t a l Ke t t e , b l a g a j n i k j e bi l A. B o n č a r . G la sov i so bi l i t a k o c e p l j e n i , d a so p o s a m e z n i o d b o r n i k i k o m a j dob i l i več ino . N a t e m obč- nem z b o r u so k o n č n o odobr i l i t u d i Ž u p a n č i č e v vs top . K e r j e b i l o t o v p r a š a n j e n e k o č pol i t ično , j e D e r g a n c , k i j e p r e j š n j e l e t o p r o p a d e l s s v o j i m p r e d l o g o m , n a j s p r e j m ô Županč iča , vp ra ša l , k a j m i s l i j o o pol i - t ik i v »Zadrugi« . Vsi č l an i r a z e n D e r g a n c a so se i z r ek l i za po l i t iko , češ d a j e p o l i t i k a t u d i v d r u š t v e n i h p r a v i l i h . K e r j e v e l j a l še iz p r e j š - n j e g a l e t a u k r e p , d a j e d o v o l j e n o p i sa t i le v l i b e r a l n e l is te, Ž u p a n č i č pa j e bi l sot r u d n i k D o m a i n sve ta , j e b i lo t o do ločbo t r e b a s p r e m e n i t i . Z a t o j e Š te fe p r e d l a g a l , n a j b o d o od p r e p o v e d i izvzet i D o m in sve t . Dan ica , S lovensk i g o s p o d a r in Mir , Š k r j a n e c p a j e men i l , n a j b i b i lo p i s a n j e v l epos lovne liste p ros to . Sk len i l i so, d a poz ive k n j i ž n i c o in si o s k r b e časopise . N e k a t e r i č lani so se obveza l i , d a b o d o p r i n a š a l i časopise i n l iste, n e k a j so j i h na roč i l i iz d r u š t v e n i h d o h o d k o v . P o l e g s l o v e n s k i h l is tov in r e v i j se o m e n j a j o t u d i : M l a d a H r v a t s k a , P r o s v j e t a , Venac , Z l a t a P r a h a , La i - b a c h e r Ze i tung , Po l i t ik , N e u e F r e i e P re s se , F ü r a l l e W e l t . N a j v e č l i s tov j e o b l j u b i l in p r i n a š a l Š tefe . Za č i t a ln i co j e b i l o t r e b a s t a l n e sobe. У z a č e t k u so se sešli d v a k r a t p r i Š te fe tu , e n k r a t p r i P e t e r l i n u v š e n t p e t r s k i vojašnic i , " n a t o so n a j e l i sobo v S k a b e r n e t o v i h iš i n a M e s t n e m t r g u št. 10,10 k o n č n o p a v K r a v j i do l in i ( zače tek T a b o r a , b l i zu Vidovdamske ceste) . Že p r v i m e s e c so dobi l i o d p o v e d ; pogos to p r i h a j a n j e d i j a k o v ni b i lo všeč l a s tn ic i s t a n o v a n j a i n p o d n a j e m n i c a , k i j i m j e n u d i l a sobo . j e m o r a l a o b l j u b o p r e k l i c a t i ; izsel i t i b i se m o r a l i 21. nov . 1894. Bi la j e n e v a r n o s t , da k o m a j o ž i v l j e n a č i t a ln i ca zaspi . Z a t o j e t a j - n ik K e t t e n a P e t e r l i n o v o sporoč i lo o o d p o v e d i p r i p o m n i l 8. nov. v vp i sn i k n j i g i : »Čitalnica! Na — zdaj pa smo spet v zagati. Želel bi, b ra t je , da hi t ro premislimo, k a j storiti, ker nevarno j e bilo, da bi čitalnice ne ubili (: en ,gvišen' profesor), no, zda j pa je nevarno, da nebi zaspala. Kdor jih ima k a j dobrih svétov, na j jih proda »Upisni knjigi«. Škoda bi res bilo, če bi tako lepa in mlada gospodična, kakor je Čitalnica, v naročju toliko mladih gospodičev mirno ali nemirno (za to se ne gré) v Gospodu zaspala. Nekov zdravnik mi je dejal, da bi bila , trdna volja ' na jbo l j še zdravilo za gospodično. Jaz garant iram za njegov recept.« T a k o j nato, m o r d a še isti d a n j e spe t zap i sa l : »Radi »Čitalnice« danes t6-le: Morebiti, da moja »stara« svojo maleno sobico prepusti v uporabo častitim članom Zadruginim. Li da, li nè, povedal bodem jutri. V prvem slučaju se lahko čitalnica preseli v novo sobo, ki je a) majhna, menda tolika, da zadostuje čitalničnim zahtevam, b) ima divan, 3 stole, kar menim — zadostuje, c) daleč v Kravj i dolini pri mitnici, kar pa j e bolje zato, ker je bolj varno.« (Dopisna knjiga, str. 24 in 26.) Sk len i l i so, d a se p r e s e l i j o v K e t t e j e v o s t a n o v a n j e , v e n d a r se j e z a d e v a z a v l e k l a t j a d o bož iča ; še le n e k a k o p r e d bož i čn imi p r a z n i k i " Alojz Peterlin je od jeseni 1893 služil vo jake pri 17. polku v Celovcu; po očetovi prošnj i so ga premestili v Ljubl jano, da se je učil za maturo, ki jo j e nato opravil 1. 1894. BataHonski komandant je bil dijaku naklonjen in ga je sprejel v svojo pisarno. Ob nedel jah popoldne je bila bata l jonska pisarna prazna, zato so se »zadružani« nemoteno pri njem shajali (Peterlinovo pripove- dovanje 1. 1939). Na to spominja tudi Peterlinov dopis marca 1. 1895: »Br.(ata) Ketteja pa prosim, ako mu je možno, da mi jut r i prinese letošnje zvezke Zvonove v Št. Petersko vojašnico, kamor pride instruirat. — Ampak le prosim, ne zahtevam« (Vpisna knjiga, str. 88). 10 Stanovanje na Mestnem (Glavnem) trgu št. 10 sta oskrbela Peterlin in Štefe. T u k a j j e pri zasebnici Karolini Petič stanoval Peterlinov brat, četrto- šolec Francelj (Radivoj Petruška). Shajanje »zadružanov« popisuje Petruška v DS 1920, 49; letnica 1893 in razne druge podrobnosti v tem spisu so pogrešene. 1. 1894 so se p rese l i l i . K e t t e j e v m n o g i h dop i s ih m o r a l o p o z a r j a t i k od loč i tv i , t o d a n i b i l o d e n a r j a , da b i p l a č a l i s t a r o s t a n o v a n j e — za k a r so m o r a l i zas tav i t i ce lo »zadružno« k n j i g o — n o v o s t a n o v a n j e j e m o r a l o p r e m i t i K e t t e s a m t e r za lož i t i d e n a r za k n j i ž n o pol ico. Že k m a l u ob z a č e t k u l e t a j i h j e v z n e m i r i l a nov ica , d a s e j i m j e b a t i p r e i s k a v e ; p r e d s e d n i k D e r i n o t a j e z j e z n o r o k o zap i sa l 3. nov . v v p i s n o k n j i g o : »Prof . K a r l i n vé o Z a d r u g i v s e . Preds .« Ni p o m a g a l a P e t e r l i n o v a t o l a ž b a : » K a k o r č u j e m , n i n i k a k e n e v a r - nos t i od s t r a n i g. p r o f e s o r j a , t o r e j b r e z s k r b i ! Pleš i , p leš i — č r n i kos!« K o se j e m e d t e m v n e l p r e p i r z a r a d i glob, k i so j i h b i l i d e l e ž n i č lan i i n se j e zlast i Iv . C a n k a r s h u m o r i s t i č n o d i a l e k t i k o b r a n i l g lobe i n s t a s e č l a n a P e t e r l i n in L o v r e n č i č k o t n j e g o v i p r i č i p o d k r i ž a l a t e r podp i - sa la z levico, se j e 5. nov. r a z j e z i l K e t t e : »Rajo nego da take neumnosti pišete v JJpisni knjigi ' , bi želel, da bolj skrbi te za varnost .Zadruge'. Kaj t i da smo v resnici tako varni, kakor pravi član Peterlin, dvomim; zato bi svetoval, da smo vedno pripravljeni na kako preiskavo od gimn. vodstva. Bolje, da smo preoprezni nego preveč predrzni.« (Vpisna knjiga, str. 19—20.)" N e o p r e z n i in m a n i f e s t a t i v n i Š t e fe j e t a k o j zav rn i l K e t t e j a : »Naj pojasni brat Kette .preiskavo'. Dotična .preiskava' katera se je vršila pri n jem — vzela jim je vse veselje, da bi jo še kod nadaljevali . Povedalo se jim je takrat : Gimnaz. vodstvo nima nikake pravice hoditi po privatnih stano- vanj ih z namenom, da p r e i s k u j e . Preiskava more postavno priti samo od v l a d e . Sicer pa tudi za naš l o k a l ne bodo n a j p r e j zvedeli — in dokler se preiskava sploh začne, imamo čitalnico že davno ,na suhem'. Ne iščimo tore j povsod .strahov'. Kakor se spominjam, sklenilo se je že jedenkrat , kako na j govore in ravnajo člani v slučaju, da se nas izvoha — in dotični ukrep bodem prebra l pri pr ihodnj i seji, da bomo za vsak s lučaj pripravljeni . Za varnost /Zadruge' pa na jbo l j skrbite s tem, da m o l č i t e — k a r s e b a š d o s e d a j n i v e d n o i n p o v s o d z g o d i l o . N a j p r e j pa nas bodo dobili — se bodemo sami plašili« (Vpisna knj iga, str. 20—21). Ket te , k i j e iz p r e j š n j e g a le ta imel s v o j e b r i d k e i z k u š n j e in j e v v sem pos t a l r e s e n in op rezen , j e z a v r n i l Š t e f e t a : »Zelo me veseli, da se častiti članovi Zadrugini tako varni čutijo; to celo meni pogum daje. Kar se pa tiče preiskave, ne vem, bode-li ravnateljstvo vprašalo koga ali ne, če sme preiskovati ali ne. O tisti pravici ali nepravici so imeli lani večji del d i jaki govoriti, no — pač tudi .Narod' ali na tô se ni oziralo. Sicer pa mi ugaja , da hoče član Štefč prebrat i ukrep glede takega slučaja, sa j to j e bil prav za prav namen p r e j š n j e moje opombe.« (Vpisna knjiga, str. 20.) N e k a t e r i č l an i so zah t eva l i , d a se sk l i če i z r e d e n shod , k j e r se do- m e n i j o za p r i m e r p r e i s k a v e , p r e d s e d n i k D e r m o t a pa j e odloči l , d a se sk lep , k a k o n a j se r a v n a j o v p r e i s k a v i , p r e b e r e p r i r e d n i s e j i 10. nov. , češ , i z r e d n e g a s h o d a n i t r e b a , k e r se n e v a r n o s t » z a s e d a j n e zd i ve l i ka« . Ž u p a n č i č j e p r i p o m n i l , n a j b i t a j n i k z a r a d i v e č j e v a r n o s t i p i sa l s v o j a p o r o č i l a v d r u š t v e n e m p r o s t o r u , in K e t t e m u j e o d p i s a l : »Županč ičev p r e d l o g se j e i z p o l n j e v a l p r e d n j e g o v i m p r e d l o g o m in " Prim, tudi DS 1920, 13 in 14. se b o i z p o l n j e v a l t ud i p o n j e g o v e m p r e d l o g u . Sicèr p a j e b e s e d a p a m e t n o r ečena , le da ni več za r abo , k e r j e os ta re la .« Med s k r b m i z a r a d i m o r e b i t n e p r e i s k a v e , v p r i z a d e v a n j i h za o b s t o j č i t a ln ice in za »zadružno« s o b o j e p r i š l a t r e t j a n e p r i j e t n o s t : spor med K r i s t a n o m in Š te fe tom. T a s p o r j e imel v e č j e , das i n e j a s n o o z a d j e , b i l p a j e v p r v i v r s t i d e n a r n i t e r j e i zv i r a l iz Š t e f e tove p r e v e l i k e a g i t a c i j s k e v n e m e in m o r d a t u d i iz g o s p o d a r s k e nesol idnos t i . V vpisn i k n j i g i i m a m o s ledove s a m o o z a č e t k u t ega spora , n a t o p o g r e š a m o cel ih t r i d e s e t s t r an i , k i j i h j e Š te fe i z t rga l . M a n j k a vee o b r a č u n a v a n j e od 15. d o 25. nov . Zdi se. da j e b i l n a m e n t e g a p r e p i r a , d a Š t e fe t a i z r i n e j o iz Z a d r u g e . Že n a 1. z a b a v n e m shod u 30. sept , j e b l a g a j n i k B o n č a r opozor i l s v o j e g a p r e d n i k a Štefe ta , da n i n o b e n e g a i z k a z a o l a n s k e m g o s p o d a r - s tvu , n a k a r j e Š te fe odgovor i l , d a j e v b l a g a j n i o s t a l o 37 k r a j c a r j e v . Ko so »zad ružan i« 28. o k t o b r a b r z o j a v n o čes t i t a l i S i m o n u G r e g o r č i č u o b pe tde se t l e t n i c i , j e b r z o j a v k o nese l n a poš to Štefe , d e n a r p a j e za- ložil K r i s t a n in ga n a m e n i l d a r o v a t i d r u š t v e n i b l a g a j n i . Štefe j e ob- l jub i l , d a t a k znesek d a r u j e t u d i o n i n ga p o r a v n a v d r u š t v e n o b l a g a j - no. K r i s t a n ga j e začel j a v n o s p o m i n j a t i n a o b l j u b o , o z i r o m a j e za- h t eva l , n a j za s v o j čas tn i dolg n a r o č i » S ü d ö s t e r r e i c h i s c h e Post«. Š tefe . ki j e b i l n a j b r ž v d e n a r n i z ad reg i , j e odgovor i l , da b o Z a d r u g o o s k r b o v a l s p e t r o l e j e m , in s i ce r še za v e č j i znesek . S ü d e s t e r r e i c h i s c h e P o s t p a ne b o na roč i l . K r i s t a n t a k e g a p o r a v n a v a n j a n i p r i z n a l , p r e k l i c a l j e s v o j d a r za t e l e g r a m in t e r j a l od Š te fe t a , d a t is t i d e n a r v r n e n j e m u , s a m p a ga p o t e m izroči b l a g a j n i k u . Z a d e v o p o j a s n j u j e t e m p e r a m e n t n i K r i s t a - nov p r e k l i c v dop i sn i k n j i g i : PREKLIC Da se ustavi nadal jno nepotrebno pre l ivanje črnila, ka terega se je poto- čilo itak preveč, ukrenil sem to-le: t. Obljubo, s ktero sem se zavezal »Zadružni« blagajnici prepustiti po- trošen denar za brzojavko poslano Gregorčiču — d a n e s p r e k l i č e m , ter prosim, da se mi znesek Fl 1—29 kr ( = 1.42 Fl — 13 kr) izplača in to iz vzroka, ker se je bra t Štefe ponudil, da plača b r z o j a v k o on . — Iz tega seveda sledi — kar je čisto naravno — aa mojega denar ja ni treba vpošte- vati, — ergo: dobiti ga moram jaz! 2. Br. štefeta prosim, da mi stori drugič uslugo in mi listi denar, ki sem ga mu izročil takrat , ko je nesel mesto mene brzojavko na pošto, — blago- voli preskrbet i naza j ; — morda se mu vrne pri c. kr. poštnem uradu! — 3. Prepis tega preklica vročim istodobno br. predsedniku s prošnjo, da vpliva na to, da se več kot nepotrebno vprašanje o stroških za brzojavko v interesu »Zadruge« kar najhitreje reši. V Ljubl jan i , И./XI. 1894. Fran Kristan c. i. kr . četnik Z a m a n j e Š tefe p o u d a r j a l , d a K r i s t a n p r e k l i c u j e , k a r j e d a r o v a l in da isti K r i s t a n n e pus t i , da b i ime la o b a e n a k e zas luge za t e l e g r a m , p r i t e m »za s v o j o ve l ikodušnos t« p r i č a k u j e od n j e g a ce lo v e č j i h ž r t e v ko t od d r u g i h t o v a r i š e v , n a m e s t o da b i ž r t v o v a l i vsi e n a k de lež . D o l g o l>olemiko, Š t e f e tova p o j a s n j e v a n j a i n p r e k l i c j e us t av i l p r e d s e d n i k D e r m o t a t e r odloči l , d a b r z o j a v k o p l a č a j o vsi in i z roče d e n a r K r i s t a n u . Š te fe se n i z a d o v o l j i l in j e i z j av i l , če p l a č a j o d e n a r K r i s t a n u in ga t a v r n e b l a g a j n i , p l a č a t u d i o n »zadružn i« b l a g a j n i 1 f l 42 k r t a k o j , k o j i h b o — imel . K a k o j e t eke l n a d a l j n j i p r e p i r , n e vemo, k e r j e t e s t r a n i Š t e f e zopet izločil iz d o p i s n e k n j i g e . P o vsem t e m sta i z s top i la K r i s t a n in Pe t e r l i n . K e t t e j e p r i s e s t a n k u 24. nov . imel , k a k o r j e s a m zapiea l v t a j n i š k o poroč i lo , » n e k a k n a g o v o r n a č lane«, n a s l e d n j i d a n pa j e Š t e f e na t r e h s t r a n e h d o p i s n e k n j i g e n a p i s a l s v o j o i z j a v o in z a h v a l o » z a d r u - žanom«, k i se n i so da l i p r e m o t i t i t i s t im, k i so že d a v n o hote l i n j e g a iz r in i t i iz d r u š t v a : » k e r se več ina n i d a l a o m a m i t i , k e r j e p o s t o p a l a t r e z n o , z m e r n o in s t v a r n o — šel j e o n IKris tan] in s t e m s v o j i m izs topom n a j j a s n e j e d o k a z a l , k a j j e h o t e l « . K o o b n a v l j a z a d e v o s K r i s t a n o m in p r i p o v e d u j e , k a k o so ga ho te l i s p r a v i t i o b d o b r o ime, s k l e n e : »Obžalujem, da si j e pustil Peterlin natresti v svoje oči toliko peska — to je jedini odgovor na besedičenje Peterlinovo v njegovem .ultimatu'; ugovar- jati pa moram Kristanovi trditvi in tako tudi Peterlinu, da bi bili Škrjanec, Drganec in Mencinger izstopili jedrno le radi mene. Takrat , ko so izstopili iz društva, niso bili tega mnenja — katerega so jim pa sedanje agitacije vstvarile, ne vem. Zakaj je škrjunec izstopil. Vam je znano — kdor pa ne vé, mu povém: da je Drganec izstopil radi načel .Zadruge', ki so sevé tudi moja, tudi veste, in da so nam le Bončarjeve intrige Mencingerja izneverile, je tako gotovo, kakor gotovo bode sedaj .zavladal mir v društvu', ko smo se .znebili' vsega — kar se je od neke lanske seje izcimilo iz tega, da je Drganec nasvetoval — Bončarja. Takrat se je pričelo — včeraj se je končalo — živila Zadruga, živila odkritosrčnost — Bog in delo za Narod nam krepi značaje. — Konečno izrekam željo, da se točke o svojstvih, katere mora imeti .Zaaružan' in katere je v svojem govoru ruzvil Kette, vsprejmo med pravila: Bog in Narod!« (Vpisna knjiga, str. 70—72.) Ko j e k m a l u n a t o izs topi l še Ž e l e z n i k a r , j e s k r b n i t a j n i k K e t t e začel mis l i t i n a n o v e č l ane in j e 4. dec. p r e d l a g a l za č l ana Al. K r a i g h e r j a : »Ker smo se sedaj oprostili elementov, ki niso mogli dihati v našem zraku, bodi si dasi po okoljnostih prisiljeni, bodi si neprisil jeni izstopili, bilo bi treba, da se sprejme v društvo nekaj takih članov, ki bi napolnjeni z naprednjaškim duhom neprisiljeni delovali za njeno blagostanje in prospeh, podpirajoč jo z denarj i in dobrimi spisi. To — mislim — se sme pričakovati od mojega sošolca Kraigherja, kterega rodovina bi že jumčila za njegovo rabljivost, ko bi samega ne poznali. Vem, da ni vetrnjašk, ker ga je kraška bur ja prepihovala in utrdila. Kar se tiče njegove pisateljske zmožnosti, bodete imeli priliko jo spoznati, ko preberem spis njegov, in rezultat — prepričan sem — bo ugoden. Upam, da bodo vsi častiti čluni Zadružani zadovoljni z mojim predlogom« (Dopisna knjiga, str. 77—78)." K o so s p r e j e l i K r a i g h e r j a in j e v i s t em času n a z n a n i l s v o j o d s t o p Lovrenč ič , j e K e t t e zap i sa l v o d b o r o v e m i m e n u : »Poziv! Ali hoče š e k d o izs top i t i ? K d o r k o m a j č a k a , d a b i p r i še l v K r i s t a n o v o d r u š t v o , IMwemo mu , da k o m a j č a k a m o , da se ods t r an i . T o r e j , k d o r hoče, n e k a i d e ! O d b o r . « ,a Gl. tudi DS 1920, 13. F r . K r i e t a n j e r e s z b r a l o ž j i k r o g s o d e l a v c e v i n u s t a n o v i l » leposlov- n i in znans tven i« list Nanos , k i j e izšel 3. j a n . 1895. P i sa l in u r e j a l ga j e K r i s t a n . N a p r v i s t r a n i j e imel P e t e r l i n o v o p e s e m »Za d o m o v j e se dv ign imo!« , s o t r u d n i k pa j e bi l t u d i — Iv. Cankar . 1 3 V i h a r v Z a d r u g i se j e polegel , z last i k o so se z n o v i m l e tom 1895 eešl i v z a d r u ž n i sobici n a K e t t e j e v e m s t a n o v a n j u . P e t e r l i n se j e k m a l u v rn i l v Z a d r u g o , t u d i S k r j a n e c j e zopet vstopi l . V t a k i h z u n a n j i h i n n o t r a n j i h t e ž a v a h j e m i n e v a l a p r v a po lovica 1. 1894/95, k i j e b i l a v n o t r a n j e m d e l u v e n d a r l e p l o d o v i t a . C e l o p r v o t n a s k r b z a r a d i C a n k a r j e v e n e r e d n o s t i in n j e g o v e u p o r n o s t i p r o t i na lože- n i m m u g l o b a m se j e po leg la . Z a d r u ž a n i so se z a v e d a l i n j e g o v e v r e d - nosti in zlast i K e t t e j e r a d p o k r i v a l n j e g o v e p r e s t o p k e . K o so n a shodu 24. nov.1894 v p r a š a l i C a n k a r j a , k a j j e z d r u š t v e n o k n j i g o , k e r j e bil n j e n u r e d n i k , j e K e t t e zap i sa l v t a j n i š k i z a p i s n i k : » C a n k a r se i zgovar - j a , a K e t t e ga d e l o m a izgovor i , r ekoč , d a j e p r i n j e m še n e k a j l is t in, k i j i h ima o d d a t i C a n k a r j u . Sp loh p a t r e b a p r e j p i sa lca . N a p r o š n j o č l a n o v s p r e j m e Ž e l e z n i k a r t o delo«. R e d n e d r u š t v e n e s e j e ( z abavn i shodi) so b i l e v s a k i h š t i r i n a j s t dn i . K m a l u v z a č e t k u le ta j e P e t e r l i n p r e d l a g a l , n a j b i p o l e g r e d n i h s e j u v e d l i v s a k i h š t i r i n a j s t dn i t u d i t a k e z a b a v n e shode , n a k a t e r i h b i člani b r a l i » m a n j v r e d n e « spise, n . p r . p r e v o d e , se v a d i l i v g o v o r n i š t v u t e r uč i l i rušč ine . K e t t e j e t a k o j p r e v z e l p o u k r u š č i n e ; v e n d a r p r i t e m ni imel v e l i k o u s p e h a in j e z a m a n v dop i sn i k n j i g i o p o z a r j a l t o v a r i š e n a točnos t in r e d e n o b i s k — p r e k o d o g o v a r j a n j , k d a j in k a k o n a j se uč i j o , n i so pr i š l i . V z a č e t k u č e t r t e g a le ta so n a P e t e r l i n o v p r e d l o g uved l i za s l u ž b e n o o g o v a r j a n j e n o v n a s l o v »bra t« . P r v o in d r u g o l e to so se čas t i l i z 13 Cankarjev prispevek v »Nanosu« ie prva redakcija pesmi »Saj to že davno sem na tihem slutil«, ki je v Erotiki uvrščena v cikel »Iz lepih časov« (Zbr. spisi I, 13 in 312). Pesem je nastala v času ljubezni do Francke Opekove (prim. Podoba Iv. Cankarja , Lj. 1945, str. 55—62; CP I, 12—18). TRIOLET Saj to že davno sem na tihem slutil, In glej! naposled je prišlo tako, Zakaj mi v srcu je tako hudo — Saj to že davno sem na tihem slutil. Če tudi solzno ni bilo oko. Sam Bog ve, ka j sem pri slovesu čutil. Sa j to že davno sem na tihem slutil, ln glej! naposled je prišlo tako. Usode stena je med nama vstala. Na jedni strani noč na drugi dan . . . In tebi sije zdaj svetlejša stran, Usode stena je med nama vstala. Očem je mojim svet tako teman, Kot bi nikdar mi sreča ne sijala. Usode stena je med nama vstala. Na jedni strani noč na drugi dan . . . Trošan. »gospodi«, v p r a v i l a t r e t j e g a l e ta so pos tav i l i , d a se »zad ružan i« m e d s e b o j t i k a j o , v č e t r t e m l e tu se z a č e n j a j o o g o v a r j a t i z »bra t i« . T o d a s t a r i »gospod« j i m j e v z a č e t k u še v e č k r a t uše l n a j e z i k i n P e t e r l i n j e p r v i za t o p l ača l g lobo. K o j e p o p r e p i r i h in i z s topu n e k a t e r i h č l a n o v n a s t a l a v d r u š t v u n e k a t e snoba , se j e v p o s a m e z n i h o d b o r n i k i h zače la og la ša t i p o t r e b a p o p r i j a t e l j s k e m zb l i žan j u . P r e d s e d n i k D e r m o t a j e v dop i sn i k n j i g i nas lov i l na č l a n e »aviso«, v k a t e r e m j e p o u d a r i l , d a j e č i t a ln ica n a m e - n j e n a t u d i za zabavo , n a j »zad ružan i« v e č k r a t p r i h a j a j o v smis lu i z r e k a sv. A v g u š t i n a : » . . . i n o m n i b u s ear i tas !« K t e m u j e p r i p i s a l K e t t e »P r i s t avek« , k j e r p r a v i : »Čudno je, čudno, da je tako mrtvo postalo po izstopu nekaterih članov. Niti odborniki ne pr ihaja jo več vsi v čitalnico, časopisi se več ne donašajo, o drugih članih ni duha ne sluha. Zakaj to? Ka j li hočete s slabim obiskom očitno pokazati, koliko je Zadruga izgubila po izstopu nekaterih članov. Kadar pridem v Čitalnico, je prazna. Bog pomagaj, s a j je vendar še v Zadrugi nekaj članov, ki so vneti zanjo. Zakaj ne pridejo? Čudno se mi zdi ta .Pristavek' pisati, ker ne vem, ga bo li kedo čital ali ne. Res je, da je zima, ali v zimi je še bolj potreba gibanja, sicèr lahko otrpnemo! Take zmrzlice pa menda vendar niste, da bi se dali od mraza ostrašiti. Sicèr je pa še drugih nerednosti v Zadrugi. Kakor vidite, pisati moram s svinčnikom. Ne vem, kdo se je zavezal daja t i črnilo, ali nihče? Ali kdo izmed izstopivših članov? Treba bi bilo opomniti mlačneže prve in druge vrste, da se nekoliko zmajejo. Nuj stori to tako pri članih, ki zanikamo obiskujejo ,Č\ kakor tudi pri onih, ki jo tako slabo obiskujejo s potrebnimi rečmi, vsak član. ki bode bral te moje vrstice, kakor bom tudi jaiz to storil. P r e d l o g Vsak član je /. u v e z a n na jman j trikrat na teden obiskati .Čitalnico', sicèr se mu naloži glôba za vsako uro pet (5) novčičev. Iz tega razloga na j se vsi došli člani podpisujejo v dnevno knjigo.« (Dopisna knjiga str. 81 in 82.) Za p r e s o j o » z a d r u ž n e g a « ž i v l j e n j a v IV. p o s l o v n e m le tu j e v a ž e n K e t t e j e v : »Pogled n a d e l o v a n j e Z â d r u g i n o v p r v e m t e č a j u 1894/95«:, ki ga j e nap i sa l 3. f e b r u a r j a 1895: .Eno gnilo jabolko okuži sto drugih. ' Pregovor. Danu mi je žalostna naloga, pojasniti častitim članom živ l jenje in t rp l en je Zâdrugino v pretočenem tečaju četrtega društvenega leta. Žalostna je ta naloga, pravim, kajt i Zadruga v tem tečaju ni bila središče ljubezni, kolegijalnosti in skupnega delovanja v dosego istega smotra, označenega v geslu Zadruginem: Bog in narod! ampak bila je le središče in zbirališče najrazličnejših elementov, ki so pozabivši na svoje dolžnosti Zadrugine interese svojim zapostavljali. Žalostna in britka je resnica, da ni z lepa bolj nesložnih ljudij, nego so Slovani in v manšej meri Slovenci, še žalostnejše j e pa, da nekterniki n imajo ni toliko svojega prepričanja, kolikor je za nohtom črnega, nego da se dajo voditi kakor ovce od kozla! In tacega kozla predragi moji Zadružani, imeli smo tudi mi v svoji sredi. Nočem Vam starim udom buditi žalostnih spominov, a niti mlajšim z navajanjem uzrokov teh žalostnih razmér jemati navdušenja zu stvâr, ktére smo se poprijeli, ktero pa hočemo tudi dobro izvršiti. Dosti je, če povem, da je večina članov poslušna nekemu hujskajočemu Zadružanu (žalostna mu majka!), izstopila iz društva, ne imajoč nikakega povoda za to. Mladina je že taka: užg6 se hitro kakor smodnik, a kot smodnik vsa njena navdušenost puhne v zrak in se razprši. Njena navdušenost je nežna cvetica, ki jo je blagodejno solnce sreče in uzorov iz tal privabilo, da jo prva sapica, prva slanica zopet uniči! in prava slana bila so za Zadružane ona hujskanja! Ipak smo ostali, ipak Zadruga ni umrla! Kako tudi. Dobra stvar ne more izumreti, da čestokrat se zgodi, da po preganjanju le še lepše vzcvetè, le še slajši sad donaša. Ker nam daje za to zgodovina sama najlepših dokazov, smemo tudi mi upati, da bode Zadruga se zopet oživela, cvetela in rastla, in to tem bolj, ker so nepotrebne in škodljive mladike in ve je samé odpadle od debla in ker j e drevo bilo cepljeno na nôvo s plemenitimi cepi!« G o v o r e č o p o s a m e z n i h o d b o r n i k i h r i še p o s e b e j D e r m o t o v o p r e d - s e d n i k o v a n j e : »Predsednik je bil dober in oster, kakor so razmere zahtevale, vendar bi — mislim — v nesrečnih debatah lahko češče vmes posegel in konec storil nevar- nim razprt i jam; 110, vem, da bi bilo menda zastonj tudi tô, kaj t i kdor hoče prepir imeti, išče v jajcu dlake in jo — najde, se prepira, če bi imel tudi stokrat globo plačati 111 ko bi bilo treba glôbo plačati, začel bi še s predsednikom prepir radi globe, češ da mu ni po pravici naložena itd. Torej priznavam da je imel predsednik o takih razmerah zarés težko stališče. Sam o sebi ne bom dosti govoril. Gotovo je, da sem marsikaj opustil, kar bi bil moral storiti, in prepričan sem, da bi kdo drugi bolje opravljal ta posel, nego jaz« . . . K o še n a š t e v a , k a j in k o l i k o k r a t so p o s a m e z n i č lani p r e d a v a l i , in p o v e , ^ d a so čes t i ta l i G r e g o r č i č u k pe tdese t l e tn i c i , pos la l i v G o r i c o G a b r š č k u 3 g o l d i n a r j e za k o r o š k e S lovence , s a m d a j e p o u č e v a l rušč ino , p a čez p r v o l e k c i j o n i p r i še l , k e r j e govor i l » p r a z n i n i s t e n a m in mizi«, in k o k o n č n o p o g r a j a s l a b o b i s k v č i ta ln ic i , s k l e p a s v o j e po roč i lo : »Kaj bi našteval! Kratko: slecite vsa j z drugim tečajem, ko upamo, da se bode tu di narava kmalu znebila mrzle odeje in se okitila z raznobojnim cvet- jem, slecite vsa j z drugim tečajem ledeno srajco okoli srca, slecite starega medveda 111 postanite tudi vi nekoliko bolj pridni in bolj plodoviti, kakor bo ostala tudi naša matka narava z božjo in narodovo (= kmetovo) pomočjo, ogrne! Saj menda vendar nimamo zaman gesla: Bog in narod! Amen!« (Tajniška knj iga, str. 17—20.)" K e t t e j e v a v e l i k a s k r b za »zadružno« s k u p n o s t , za č is to in d o s l e d n o s p o l n j e v a n j e d r u š t v e n i h nače l in p r a v i l , n j e g o v o n e u t r u d l j i v o p r i z a d e - v a n j e za n o t r a n j e de lo se k a ž e t u d i v d r u g i po lovic i t e g a le ta . Že p r i n a s l e d n j e m z a b a v n e m s h o d u 24. f eb r . 1895, k o so s p r e j e l i n o v e g a č l a n a A. M a j a r o n a in s t a se v r n i l a t ud i Š k r j a n e c i n L o v r e n č i č v d r u š t v o , j e K e t t e na s top i l zopet s s p o d b u d n i m , a n a č e l n i m g o v o r o m : »Predragi Zadružani! Ni sicèr tajnikova dolžnost, poročati pri posameznih sejah o občem delovanju in stanju društva, vendar se mi zdi, da bi taka beseda ne bila beseda o nepravem času vzlasti zdaj, ko so društvu pristopili nekteri novi članovi. — Povdar ja t i moram koj s početka, da se naše društvo ravna popolnoma po svojem gaslu: » B o g i n a r o d « , in da se, kar se tiče verskih razmer, ne bode dalo nikdar voditi od p r e n a p e t e ž e v bodi si te ali one stranke, kar se tiče naroda, bode imélo vedno pred očmi njegov b l a g o r ; trudilo se bode po s v o j i moči, da mu pripravi uglèd mej drugimi narodnost- nimi; trudilo se bode, da se vsa j dostojno pripravlja na boj za narodne pravice in njegov u g l è d . . . Kdor hoče torej pri Zadrugi uspešno delovati in z njenim program skla- dati se, gleda n a j na njeno gaslo, in čisto gotovo ne bode grešil, ampak ostal bo prijateljem prijatelj. Nikdo na j ne misli, da je dovršen — govorim namreč gledé proizvodov — nikdo naj ne misli, da sam vse vé, a drugi nič, kaj t i več 14 Plim. Kettejevo zbrano delo, Lj. 1940, str. XXVII. glav več vé in če si bode vsakdo k svoji znanosti kos druge pridobil, mu gotovo ne bode žal ur, ki jih bo v tesnem prijateljskem krogu preživel, živeč ob istih vzorih kakor prijatelji n j egov i . . . Najhujše zlo za vsako društvo je nesloga. A nesloga korenini v z a v i s t i , p r e p i r 1 j i v o s t i i n m o g o č n o s t i . Tega smo se dobro prepričali v ininoli žalostni dobi. Pred seboj imam mladeniče po letih, a možake po duhu. zato upam, da bodo častiti članovi vsako stvar trezno p r e m i s l i l i in potem šele d e l a l i . Saj tako je tudi edino logično. Dalje upam, tla mi niti govoriti ne bode treba o mogočnosti ali prepirljivosti, k a j še o zavisti — zavisti med plemenitimi dušami! Podpirajmo drug drugega, saj smo l judje in prišli bomo daleč. Srčen pozdrav vam, novi članovi!« (Tajniška knjiga, str. 21—22.)15 Z a p i s n i k i k a ž e j o , d a so b i l i d r u š t v e n i ses t ank i v d r u g i polovic i 1. 1894/95 s k r č e n i ; v r s t i l i so se n a t r i t e d n e , v e n d a r t a r e d n i v e l j a l , če j e b i l o p r i p r a v l j e n i h d o v o l j p r e d a v a n j . P o ve l ik i noči so n a m e r a v a l i pož iv i t i p r i j a t e l j s t v o z z a b a v n i m s h o d o m n a D r e n i k o v e m v r h u . Toda ve l ik i po t r e s n a v e l i k o n o č n o n e d e l j o 14. a p r i l a j e t u d i Z a d r u g o za t o l e t o k o n č a l ; z a d n j a s e j a j e b i l a 31. m a r c a , k o so p r e d a v a l i C a n k a r , Ž u p a n č i č in M a j a r o n , k r i t i k i p a so b i l i D e r m o t a , C a n k a r in L o v r e n č i č . T u d i s t a l n e g a l o k a l a t a k r a t n i so več imel i ; a l i so dob i l i zope t o d p o v e d al i n i so zmogl i s t a n a r i n e , n e verno. Z a d n j a d v a s h o d a 17. in 31. m a r c a s t a b i l a zope t p r i Š t e fe tu v S t r e l i šk i u l ic i št. 4. Y k r i t i č n e m letu p r i k r i t i h n o t r a n j i h n e s o g l a s i j in o d k r i t i h p r e p i - rov , k o j e d r u š t v o n e k a j ča sa ime lo s a m o 5 č l a n o v in k o se j e šo l sko l e to s k r a j š a l o za t r i mesece , de lo p o v r e d n o s t i n i zaosta lo . V p r v e m t e č a j u so imel i 9 z a b a v n i h shodov s 13 p r e d a v a n j i , v d r u g e m 4 s h o d e z 10 p r e d a v a n j i — s k u p a j 23 p r e d a v a n j in 20 p o s e b n i h k r i t i k , 3 k r i t i k e p a so b i l e sp lošne . Vsa p r e d a v a n j a so b i l a l epos lovna , p o l i t i č n a in sp lošno i z o b r a ž e v a l n a so p o p o l n o m a o d p a d l a . P a č so n a shodu 13. j a - n u a r j a 1895 sk len i l i , da h o č e j o p r i s e s t a n k i h go j i t i t u d i govorn i š tvo , n a j p r e j v m a j h n i h d e b a t a h , n a t o v d a l j š i h govor ih . P r e d v s e m se j e u v e l j a v i l a t r o j i c a C a n k a r , K e t t e in Županč i č ; K e t t e j e š t i r i k r a t b r a l pesmi , C a n k a r in Ž u p a n č i č p o t r i k r a t ; v r h u t e g a j e C a n k a r e n k r a t b r a l p r o z o ; t u d i s k r i t i k o so se p o g o s t e j e og laša l i . V. p o s l o v n o l e t o (1895/96). T u d i to l e t o se j e zače lo n e k o l i k o ]M>zno in n e n a v a d n o . K e r a g i l n e g a Š te fe t a n i b i l o v L j u b l j a n i — odše l j e b i l n a n a r o d o p i s n o r a z s t a v o v P r a g o — in n i so imel i s h o d n e g a p r o - s to ra , so sk l ica l i p r v i občn i zbor 12. o k t o b r a v P a v l i n o v i v inanni . Za p r e d s e d n i k a so izvoli l i L o n č a r j a , k i j e v s v o j e m g o v o r u p r i p o r o č a l , da n a j b i b o l j g o j i l i govorn i š tvo . T o d a i z k a z a l o se j e , d a L o n č a r p o p r a - v i l ih n i č lan , za to j e s t a r i p r e d e e d n i k D e r m o t a n a s l e d n j i d a n 13 .ok t . sk l i ca l n a Š t e f e t o v e m s t a n o v a n j u n o v o b č n i zbor . T u j e b i l za p r e d s e d - n i k a i z v o l j e n zope t Denmota , z a t a j n i k a Z e v n i k (Ke t t e k a n d i d a t u r e ni s p r e j e l ) , za b l a g a j n i k a P e t r i č , za u r e d n i k a d r u š t v e n e k n j i g e Ž u p a n č i č (pesn išk i del) in L o v r e n č i č (proza) . I z m e d s t a r i h č l a n o v so b i l i v z a č e t k u : C a n k a r , D e r m o t a , K e t t e , Lovrenč ič , M a j a r o n . P e t r i č , Štefe , Z e v n i k , Županč i č ; zopet so s p r e j e l i O b l a k a in L o n č a r j a . ,5 Prim. o. m. Na novo so to leto vstopi l i : Rudolf Man i , B o j a n D r e n i k , Božidar F e r j a n č i č , F r . Krže, A l o j z i j M e r h a r ; k a s n e j e : Josip Murn , D o m i n i k Puc , Z d r a v k o Novak . J a n k o Novak , Jožef Jak . Avgus t P r a p r o t n i k , Anton M r k u n , L u d v i k Jenko, Josip Zorž. Iz redni člani so bi l i : t e h n i k a I g n a c i j Šega in Bogumil K a j zel j . bogo- s lovec Ivan Kunšič, n a z a d n j e tud i Iv. Štefe. P o d r o b n e g a d r u š t v e n e g a g i b a n j a n e m o r e m o zasledovat i za vse leto enako , k e r j e vp i sna k n j i g a o h r a n j e n a šele od 2. nov. in u t ihne že 6. nov., na to se oglasi 7. f ebr . 1896 z De rmo tov im pred logom, n a j i z k l j u - č i j o O b l a k a , k e r se ne u d e l e ž u j e se j , i n s C a n k a r j e v i m dolgim pro te - s t o m oz. zagovorom O b l a k a . " C a n k a r j e bil že po p r v i sej i izstopil, na K e t t e j e v p red log in proti De rmotov i vo l j i so ga zopet spre je l i . Zan imivo je , k a k o so glasoval i za s p r e j e m Jos. M u r n a : v dopisni k n j i g i j e D r e n i k p r e d l a g a l M u r n a in J. N o v a k a ; na ponovni Štefe tov okl ic 2. nov. 1895 so še podpisal i le š t i r j e za s p r e j e m (Dren ik , Štefe. O b l a k . Krže). Na se j i 16. nov. j e D r e n i k svo j p r e d l o g ponovi l , nasp ro tova l pa Vlerhar, češ imel j e p r i l i ko videti , d a Murn n i m a vese l j a d o s lovstva p r e d s e d n i k D e r mota p a j e odločil, n a j vsak zapiše v dopisno k n j i g o , ali j e za s p r e j e m ali prot i . O t em g l a sovan ju n e v e m o nič. M u r n in o b istem času predlagan»! J a n k o N o v a k s ta bi la s svo j imi spisi p r i p r a v - l j e n a za nastop šele 9. j a n u a r j a in u v e d e n a 16. j a n u a r j a 1896. S p r e j e t a s ta b i la v e n d a r l e že p r e j , s a j j e 16. j a n u a r j a p red laga l D e r m o t a u k o r za C a n k a r j a . K e t t e j a . M u r n a in K r ž e t a za rad i n j i h o v e g a i z o s t a j a n j a od d r u š t v e n i h se j . Vse d r u š t v e n e s e j e in ses tanki so bili na Štefe tovem s t a n o v a n j u , vrst i l i so se na š t i r ina j s t dni, včasih na t r i tedne , včasih pa tud i vsak teden . Ker obisk ni bil zadovol j iv , n a j b r ž tud i za rad i nesoglas i j , j e D e r m o t a n a 5. se j i 5. d e c e m b r a ods top i l : sam j e t rd i l , d a j e Z a d r u g o zavozil in da j e on k r i v počasnost i in zaspanost i — toda k e r so m u izrekl i z a u p a n j e , češ »da bo v p r i h o d n j e v e n d a r le čvrs to deloval«, j e zopet sp r e j e l p r e d s e d s t v o te r ob l jub i l , da b o s t rož j i in bo v Zad rug i n a p r a v i l red. ( V zače tku le ta so skleni l i , da opus te či talnico, a ves čas so j o pola- goma u v a j a l i ; na i z rednem o b č n e m zboru 14. j a n u a r j a 1896 j e zmagal p red log , d a č i ta lnico zopet ožive: posamezni člani so ob l jub i l i 24 l is tov in r e v i j ( n a j v e č zopet Štefe), n a d ruš tvene s t roške so naroči l i Edinost in Slov. Narod . Či ta ln ica j e b i la v Štefetovi sobi vsak dan od 6. do 7. zvečer , razen o b n e d e l j a h in p razn ik ih , v če t r tk ih p a že od 4. u r e po- po ldne . V p r v e m t e č a j u so imeli 9 se j , 1 občni zbor, 1 i z reden občni zbor in s lovesno p r a z n o v a n j e d r u š t v e n e pe t le tn ice . P r i zabavn ih s e j a h se j e začel i zva j a t i sk l ep p r e j š n j e g a leta: po leg l i t e r a rn ih del, k i so vedno zavzemala p r v o polovico, so uvedl i govore. Lovrenč ič j e sicer p red laga l , n a j se d r u š t v o razde l i v s lovstveni in govorniški k lub , a p r ed loga n i so sp re je l i , češ da j e š tevi lo č lanov p r e m a j h n o . O d s l e j so d ruš tven i se- " Gl. str. 106. staiiki imeli dva dela , s lovs tvenega in govorn iškega . Tako j e 19. o k t . govori l Lovrenč ič o p o m e n u Zadruge , 2. nov. pa v spomin n e k a t e r i m u m r l i m k n j i ž e v n i k o m ; 12. d e c e m b r a j e r a z p r a v l j a l D r e n i k — »po svoj i zmožnosti« — o a r m e n s k e m v p r a š a n j u , k a r so označil i kot »prvi pol i t ič- ni govor sve tovne pol i t ike«; 16. j a n u a r j a j e J a n k o N o v a k b r a l spis »O rab i in zlorabi zgodovine«, D r e n i k pa » R a z m e r j e med Avs t r i j o in Rusi jo«; z a d n j i dve p r e d a v a n j i sta vzbudi l i ž ivahne razgovore in ugovore. N a j p o m e m b n e j š i dogodek j e bi lo p r a z n o v a n j e d r u š t v e n e pe t l e tn ice 19. dec. 1895. P r av za p r av so pe to pos lovno leto šele začeli in od us ta - novi tve same so b i la po tek la šele d o b r a t r i leta, toda za mani fes tac i je , vnet i in n a d a r j e n i Štefe j e že zgoda j začel misliti , k a k o bi s t a k o s lovnos t jo poudar i l pomen d r u š t v a in p r i s k r b e l zadoščen je sebi in u m r l e m u p r i j a t e l j u Maksu Čadežu , s k a t e r i m sta Z a d r u g o zamisl i la . T o slovesnost o p i s u j e obš i rno poroči lo t a j n i k a A. Zevnika . Z vzne- senimi besedami p r i p o v e d u j e o čustvih, ki so n a v d a j a l a »zadružane«, k o so ob 7. zvečer stopil i v o k r a š e n o sobo gos t i lne na D r e n i k o v e m v r h u . Vse v ze l en ju , v t robo jn i cah , po s tenah pa vrs ta podob: Bleiweisa, P reše rna , Vodnika , S lomška. Navzoči so b i l i : C a n k a r . D e r m o t a . D r e n i k , Kette, Merl iar , O b l a k , Pe t r ič , Štefe, Zevn ik ; bivši člani Lončar , Mencin- ger , P i rna t , Lovrenč ič ; g o s t j e : Ign. Šega, p r e d s e d n i k t ehn ičnega k l u b a »Slovenije« na D u n a j u . Bog. K a j z e l j , t a j n i k istega k l u b a , d a l j e u r a d n i k B a n k e S l a v i j e J u r c a in domači gospodar gost i ln ičar F r a n D r e n i k . D e r m o t a j e v pozd ravnem govoru slavil pe t le tn i obs to j Z a d r u g e in n j e n pomen za vzgojo znača j a , nato j e izročil p r edseds tvo veče ra us ta- nov i t e l ju d r u š t v a Štefe tu . Ta j e bra l s v o j o zgodovino »Zadruge« in zlasti o m e n j a l v z t r a j n o s t ob p r e i s k a v a h 1. 1895 in o b v i h a r j i h , ki so nasta l i večk ra t v d r u š t v u samem. Slavnos tn i govorn ik j e bil Lovrenčič , »govoril j e t ako lepo, d a pač ni b i lo n ikoga r , ki bi bil presl išal le j e d n o besedo«. T a j n i k Zevnik j e p r e b r a l imena bivših in s e d a n j i h »zadruža- nov« in liste, p r i k a t e r i h so sodeloval i . Ket te j e nastopil z leposlovnim I p r e d a v a n j e m »Ange l j na grobu« in »Graščak«. Poročeva lec p r a v i : »Vsi • s m o se čudi l i duhovi tos t i p isa te l jevi .« Čudno , d a poroči lo ne o m e n j a , da j e C a n k a r b r a l pesem »Sultanovi sandal i« , ki j e vsem u g a j a l a , k a k o r j e p o z n e j e ugotovi l D r e n i k (poročilo o d e l o v a n j u v 1. t e č a j u 1895/96). D r u g i s lavnostni govorn ik Lončar j e slavil domovino in konča l z nap i tn ieo p ros ve t i j en i S loveni j i . T a j n i k j e p r e b r a l p i smene p o z d r a v e b ivš ih »zadružanov« F e r j a n č i č a , Baloha. Pe ter l ina , Novaka . Kunš iča , V u k a Slaviča. Mais t ra , L a v r a č a ; neka te r i teh pozdravov , t a k o Pe te r l i - nov in Mais t rov, so bil i v verzih . Vzpodbudno p i smo j e poslal tud i Andr . G a b r š č e k iz Gor ice in čez n e k a j dn i tud i F r . Pod gorn ik z D u n a - ja . Med posameznimi točkami so peli »Hej Slovani«, »Napre j« , »Lepa naša domovina«. Končno se j e oglasil gost lgn. Šega. Pr izna l j e sicer, da se s t r i n j a z n j ihovimi nazor i , t oda začel j e — r a z p r a v l j a t i o n a r o d n e m gospodar - stvu. Poročeva lec p r a v i : »Nismo bi l i p r i p r a v l j e n i n a t a k mars ikomu pus t govor, a poslušal i smo ga v e r n o in uvideli smo, da tud i za nas — (lasi se večina ne bo posvet i la t ehn ik i — ni b rez p o m e n a n a r o d n a ekonomi j a . Na rodu j e t r e b a res p r v o u t rd i t i eksis tenco, p o t e m p r i d e j o na vrsto d r u g a z a h t e v a n j a . G o v o r n i k oči ta .Narodovi ' in .Slovencevi ' s t ranki , nobena ne hodi po p rav i poti , nobena n e bo reši la na roda . Čehi so si nabavi l i n a j p r v o kapi ta l , vzeli i n d u s t r i j o v s v o j e r o k e in j e ne pust i l i t u j c u in danes so n a t r d n e m . Jed ino tu bo naša reši tev, konča g. Šega.« Pr i neof ic ia lnem de lu so zbra l i za p r e d s e d n i k a Šego. Nastopi l j e humor i s t P i r n a t »s svo j imi zdravimi ša l j ivkami« , n a t o Lovrenč ič z »na tura l i s tno ve l e in t e r e san tno ,žaloigro' v 1 d e j a n j u « ( j u n a k i d r a m e : pol ica j , c e rkovn ik od sv. Miklavža in j a j č a r i c a [zanka) . Vmes so ob- ravnava l i tud i r e sne s tvar i , posebno so vpraševa l i Šego o tem, k a r j e govori l p r i s l avnos tnem delu . »Raz jasnova l i so se nazor i nove slov. pol. s t r anke , k i j e baš s e d a j v povoj ih , k r i t i kova l i so se nove j š i k n j i ž . proizvodi.« S pesmimi in govori so preb i l i vso noč, »še govoril i , govori l i j a s n o in mislili t rezno«. Poročeva lec z a k l j u č u j e : »Bila n a m j e to p o m e m b n a noč in vsak ude leženec se ho še v poznih časih s p o m i n j a l p r a z n o v a n j a l>etletnice .Zadružme ' na D r e n i k o v e m vrhu.« ( T a j n i š k a k n j i g a , s t r . 36—40.) K o so si »zadružani« 30. j a n u a r j a 1896 d a j a l i r a č u n o s v o j e m delu v p r v e m t eča ju , j e bi lo p r e c e j oči tno, da v d ruš tvo p r i h a j a j o pol i t ični vplivi in z a n i m a n j e za splošna v p r a š a n j a . Sicer so bil i poleg 10 p r e d a - v a n j p roze in 6 pesn i šk ih samo t r i j e govori , venda r j e težišče začelo p r e h a j a t i v pol i t iko. T u d i s lovs tvena k r i t i k a j e opešala . Iv. C a n k a r ni pr i speval nobenega p r e d a v a n j a , r azen ob pet le tn ic i , n e r e d n o j e ob isko- val se je , p a č pa j e rad u g o v a r j a l s p re sene t l j i v imi nazor i , k a d a r j e prišel . K e t t e ni več r e d n o z a h a j a l ; nas topi l j e s amo d v a k r a t s pesmimi in e n k r a t s prozo, s k r i t i k o O b l a k o v i h pesmi p a si j e dovoli l več ša le kot resnost i ; novovstopivši M u r n j e b r a l e n k r a t pesmi. Župančiča od prvega s e s t anka ne zas ledimo več, tud i t a j n i š k o poroči lo p rav i , d a iz zapiskov ni znano, k d a j j e izstopil. Šele novi p r e d s e d n i k Lovrenč ič j e okol i 15. febr . ugotovil v dopisn i k n j i g i : »Župančič ni več član .Za- druge ' .« Razgovor o na rodnogospoda r sk ih razmerah , ki ga j e sproži l Igu. Šega o b p r a z n o v a n j u pet letnice, j e vpl ival , da so 16. j an . 1896 skleni l i n a Zevnikov p red log »naprosi t i slov. t e h n i k a (Šega in K a j z e l j ) , da s p r e j m e t a n j i j u enoglasno zvoli tev i zvan redn ima č l a n o m a Zadruge , s p r i s t avkom, da n a j b lagovol i ta d r u š t v u poročat i o t e žn j ah , za k a t e r i m i s t r e m i j o slov. tehniki« . V 11. t e č a j u so se zgodile ve l ike s p r e m e m b e : D e r m o t a j e n a obč - nem zboru 50. j a n u a r j a odstopil , za p r e d s e d n i k a so izvolili Lovrenč iča . za p o d p r e d s e d n i k a pos tavi l i Zevnika , t a j n i š k o s lužbo j e že od 14. j a n . o p r a v l j a l D r e n i k , b l a g a j n i k Štefe j e tud i odstopil , postal i z reden član, na n j e g o v o mes to j e pr išel Pe t r ič . Že p r v a l i t e r a rna s e j a j e bi la znameni ta . C a n k a r j e b r a l s v o j c ikel »Helena«, D e r m o t a ga j e p r e c e j ostro ocen j eva l in C a n k a r j e n a p o v e d a l 7* 99 p r o t i k r i t i k o ; n a t o j e K e t t e b r a l s v o j e p e s m i in C a n k a r j i h j e p o h v a l n o s p r e j e l , p a č p a so vsi k r i t i k i (Zevn ik , C a n k a r , L o v r e n č i č ) trclo sod i l i K r ž e t o v o p r o z o »Pisk« in » Č a r d a š « . C a n k a r in K e t t e z a č e n j a t a ču t i t i s v o j o m o č n a d » z a d r u ž a n i « t e r p o s e b n o v k r i t i k i n e o b z i r n o n a s t o p a t a ; t a k o j e C a n k a r z g e s l o m : »Er s c h m i e r t e , w i e m a n S t i e f e l s c h m i e r t « 8. f e b r . o c e n j e v a l K r ž e t o v e »Lovce«, p r i z a n e s l j i v e j e j e sodi l K e t t e о N o v a k o v i č r t i c i » Š t e f a n i j i n soprog« , p r e d v s e m p a se j e C a n k a r v s v o j i p r o t i k r i t i k i z v s o s i l o i r o n i j e in d i a l e k t i č n e u j e d l j i v o s t z a l e t e l v D e r - m o t o z a r a d o c e n e n j e g o v e »Helene«; 1 7 š t i r i n a j s t d n i k a s n e j e (22. f eb r . ) j e C a n k a r nae top i l še k o t k r i t i k K e t t e j e v i h in M u r n o v i h p e s m i t e r J a k o v e g a sp i sa O n a r o d n i h p e s m i h , čez n o v i h š t i r i n a j s t dn i (7. m a r c a ) j e p r e d s e d n i k o m e n j a l o b č u t l j i v o C a n k a r j e v o i n K e t t e j e v o odso tnos t , n a k a r so C a n k a r j a z a r a d i n e r e d n o s t i i z k l j u č i l i s 7 p r o t i 5 g l a s o v o m . N a t a n č n e j š e t a j n i š k o p o r o č i l o o r a z g o v o r i h z a r a d i C a n k a r j a , K e t t e j a in o Z a d r u g i n a sp lošno j e p r e d s e d n i k L o v r e n č i č z a b r a n i l , češ »da o h r a n i m o zase vse to, k a r se j e g o v o r i l o 7. sušca m e j Z a d r u ž a n i « . l o j e b i l o gos tu L o n č a r j u t a k o všeč, d a j e n a z n a n i l s v o j p r i s t o p ko t r e d n i č l a n ; p r i j a v o so » z n a v d u š e n j e m i n z v e s e l j e m n a z n a n j e vzel i«. T a d a n — 7. m a r e c — o m e n j a t a j n i š k o p o r o č i l o o b k o n c u l e t a t u d i kot d a n K e t t e j e v e g a o d s t o p a — »vsled l a s t n e vo l j e« . Č e p r a v so l e p o s l o v n a b r a n j a še v e d n o s t a l a n a p r v e m m e s t u ( M u r n . M e r h a r , M a r n , K r ž e , P u c , Z e v n i k ) , d o b i v a v e d n o v e č j o m o č p o l i t i k a : 13. f e b r . j e b i l n a Š t e f e t o v p r e d l o g s p r e j e t r a z g o v o r » S t r a n k e n a K r a n j - s k e m , n j i h v r l i n e i n n a p a k e « , k a r j e v z b u d i l o o s t r o p r e r e k a n j e ; t u d i Z e v n i k o v g o v o r O n a š e m ž e n s t v u (22. f eb r . ) j e p r e še l n a p o l i t i č n o s t r a n ; i z r a z i t o s t r a n k a r s k o p o l i t i č n o os t j e ime l Š t e f e t o v g o v o r 14. m a r c a : » O f e l i j a — d r . T a v č a r , p o j d i v s a m o s t a n ! « , D r e n i k o v 28. m a r c a : »Ali g o v o r i S l o v e n s k i n a r o d r e s n i c o v s v o j e m u v o d n e m č l a n k u iz d n e 4. p r o s i n c a , št. 3« in g o v o r i s t ega p r e d a v a t e l j a 18. a p r . : N a r o d n i g r e h i k l e r i k a l n e s t r a n k e . K e r s o bi l i p r i t a k i h p r e d a v a n j i h m n e n j a r a z l i č n a i n so n e k a t e r i z a h t e v a l i , d a p o l i t i k a m o r a iz Z a d r u g e , j e D e r m o t a govor i l » O po l i t ik i v Z a d r u g i « t e r p o u d a r i l , d a j e b i l p r v o t n i n a m e n d r u š t v a po l i t i čn i in u g o v a r j a l j e t i s t im , k i t r d i j o , d a so po l i t i čn i g o v o r i zanes l i v d r u š t v o s o v r a š t v o . Va l p o l i t i k e j e v e d n o b o l j n a r a š č a l . P r e d a v a l i so o z u n a n j i h d o g o d k i h (Žorž: O o g r s k e m m i l e n i j u ) , o d o m a č i po l i t i k i J a k : O n e u s p e š n e m s o v r a š t v u t r ž a š k e g a n a m e s t n i k a R i n a l d i n i j a z o p e r s l o v e n s k o - h r v a t s k e g a p o s l a n c a J e n k a ; Z e v n i k : O r a z m e r a h n a K r a n j - s k e m ; L o n č a r : Z d r u ž i m o S l o v e n i j o ; M r k u n : Al i n a j se mi b l o v e n c i z d r u ž i m o s H r v a t i ; J e n k o : O r e n e g a t i h S l o v e n s k e g a n a r o d a , o k u l t u m o - p o l i t i č n i h s n o v e h ( M r k u n : O R u s i h ) , o i z r a z i t o s o c i a l n o - p o l i t i c n i h v p r a - š a n j i h ( N o v a k : O soc ia l i zmu) . G o v o r n i š k a s e j a 20. j u n i j a 1896 j e b i l a p o s v e č e n a s p o m i n u u m r l i h s l o v e n s k i h m o ž : K r ž e j e g o v o r i l o k a n o n i k u K a r l u K l u n u , L o n č a r v s p o m i n L u k i J e r a n u , Š t e f e v s p o m i n n a r o d n j a k u M a t i j i M e d v e d u in s k l a d a t e l j u A. N e d v ë d u . 17 Prim. S J 1941, 75-82 . Sred i teh pol i t ičnih in neslovstvenih t r e n j se j e u mak n i l iz Z a d r u g e ludi če t r t i iz p o z n e j š e »moderne« — Jos. Murn . Ko j e 11. a p r i l a b r a l svo je pesmi in j i h j e na to o c e n j e v a l Rudolf M a m , j e k r i t i k u s redi ocene vrge l »neumestno« besedo. T o p r e n a g l j e n o s t j e t a k o j obžaloval ter se rešil opomina, k i ga j e p r ed l aga l D e r m o t a , toda za s e jo 25. ap r i l a j e p r i p r a v i l p ro t ik r i t i ko . Že p r i p rv ih s t avk ih j e na le te l n a splošen odpor ; n e k a t e r i so zahteval i , n a j b e r e le b is tveni del p ro t i k r i t i ke , drugi , n a j p r edsedn ik b r a n j e us tavi , toda p r i zade t i M a m j e dosegel, d a j e M u r n b ra l »od konca do k r a j a svo jo p ro t ik r i t iko , skovano po C a n k a r jevem kopitu«. M a r n j e ugotovil , da j e t a p r o t i k r i t i k a b rez s tva rn ih dokazov , pač p a j o p r e v e v a duh seb ičnega z a v i j a n j a ; M a j a r o n j e t rdi l , d a j e ta pro t iocena b rez j e d r a , D e r m o t a p a j e p o u d a r j a l , da so v Zadrug i pa- metn i l j u d j e , d a tu ni mes to za o t r o č a r i j e in j e opozori l p r e d s e d n i k a , n a j o p r a v e m času p rep reč i posledice, k i bi l a h k o nas ta le i z domiš l j a - vega s a i n o l j u b j a . D e r m o t i se j e p r i d r u ž i l t ud i M e r h a r . Le N o v a k in š t e f e sta p red laga la , n a j se nasp ro tn ik i M u r n o v e p r o t i k r i t i k e oglase p i smeno ali n a j še k d o d r u g i p resodi M u r n o v e pesmi. T e m u se j e od- ločno u p r l M a j a r o n , p r e d s e d n i k Lovrenč ič p a j e z ak l j uč i l d e b a t o s p r i s t avkom, »da se j e p r i k a z a l duh C a n k a r j e v v ob lek i Murnovi« . P r i n a s l e d n j i se j i 9. m a j a , k o so se »zadružani« dolgo u k v a r j a l i z d r u š t v e n o č i ta ln ico in so n e k a t e r i t rdi l i , d a j e č i ta ln ica n u j n o p o t r e b n a t a k o za rad i po l i t ike k a k o r za rad i l epos lov ja in d a se zato m o r a poživit i — j e M u r n pr iglasi l s v o j odstop, k a r so vzeli na z n a n j e . P r i z a d n j i l i t e r a rn i s e j i 27. j u n i j a j e Zevnik ugotovi l : »da se ni go j i lo l epos lov je v Zadrug i t e k o m le tošn jega pos lovnega le ta t ako , k a k o r bi se moralo«. D o sk l epa le ta so imeli še 15 r e d n i h in 4 i z redne se je . T a j n i k o v o poroči lo n a koncu o m e n j a 32 se j , p r i k a t e r i h j e b i lo 59 lepos lovnih b r a n j in 25 govorn išk ih . I z r e d n o r azg ibano leto so zak l juč i l i s pos lovi ln im večerom v T r a v - n o v e m ml inu n a Gl incah 6. j u l i j a 1896. Za to p r i l i k o so povabi l i »od- lične goste«, ki j i h ne poznamo, povabi l i pa so tud i C a n k a r j a in Ket te - j a , d a nas top i t a s p r e d a v a n j i in s ta tudi o b l j u b i l a . V splošnem so hotel i u t rd i t i p r i j a t e l j s t v o i n d a t i Zadrug i novega pogona, posebno ker j e o d h a j a l iz n j i h s rede n a j z a v e d n e j š i »zadružan« — Dermota . D e r m o t a j e že v zadn j i , 32. se j i , s spodbudn imi , p a v e n d a r k r e p k i m i naroči l i govori l o pomenu Zadruge , ki n a j v z g a j a z n a č a j n e n a r o d n e delavce, d r u š t v o n a j se k r e p i v slogi, odkr i tos rčnos t i t e r v z t r a j n e m n a v d u š e n j u , toda de lo m o r a bit i s tvarno , v saka k r i t i k a s tva rna , b rez osebnega sovra - š tva : k d o r p a bi hotel s e j a t i r azpor , n a j ga b rezobz i rno iz loči jo . VI. p o s l o v n o l e t o (1896/97). T a j n i š k i h poroči l v tem letu ni, edin i vir , zelo nepopoln , j e vp isna k n j i g a . Iz te k n j i g e posnemamo, d a j e Z a d r u g a začela z delom s red i o k t o b r a . P r v i občni zbor j e bil okol i 10. o k t o b r a ; za p r e d s e d n i k a so izbral i D e r m o t o v e g a ož j ega p r i j a t e l j a D r a g . L o n č a r j a . D r u g e o d b o r n i k e so volili šele pozne j e , in sicer za t a j - n ika K a r l a C a n k a r j a , za b l a g a j n i k a in k n j i ž n i č a r j a Iv. Z a m j e n a , po- z n e j e pa J a n k a N o v a k a ; p o d p r e d s e d n i k j e bil Al. Merha r . Č lan i so bil i : D o m i n i k Puc , F r . Krže , F r a n Luža r . Anton Mrkun , J a n k o Novak , N i k o l a j Om e rza , M i h a j l o Ros tohar , F r . Valenčič; i z reden član Iv. Štefe. Z a u p a n j e s ta lnega gosta j e o d b o r v decembru nak lon i l sedmošoleu I v a n u P r i j a t e l j u , k i p a j e ob i ska l k v e č j e m u e n o se jo . Za posebno nalogo «o si to leto postavi l i u č e n j e s lovanskih j ez ikov (ruščine, češčine, pol jšč ine) . N a sporedu p r e d a v a n j j e sicer še l i te ra- t u r a (pesmi M e r h a r in Valenčič , p roza Lončar ) , toda v e č j e j e z a n i m a n j e za j a v n a v p r a š a n j a . O d b o r j e 20. okt . p red laga l šest naslovov za p r e d a - v a n j a : 1. O k r ščanskem social izmu, 2. Z a k a j j e s e d a n j i šolski sistem napačen? . 3. N a r o d n o d r u ž a b n o ž i v l j e n j e v c e n t r u m u in ob p e r i f e r i j i . 4. K a k š n a j e n a r o d n a zavest s e d a n j i h s lovenskih d i j akov? . 5. K a k o se u d e l e ž u j m l a d i n a n a r o d n e g a dela , n a r o d n e o rgan izac i j e? , 6. V čem se r a z l i k u j e učen j a k - k r u h o b o r e c od p r a v e g a u č e n j a k a ? Za Svetčevo sedemdese t l e tn i co so p r ip rav i l i 19. decembra posebno govorn i ško s e jo s t remi p r e d a v a n j i : o L u k i Svetcu kot s lovstveniku (Mrkun) , o Svetcu kot po l i t i ku (Štefe). o Svetcu kot č loveku (Lončar). K važne j š im, zlasti inan i fes ta t ivn im s e j a m so začeli vabi t i tud i ]>olitične osebe, s a j se j e snovala nova poli t ična s t r a n k a sloge, ki j e začela i z d a j a t i Slovenski list in j e pr i n j e m prevze l u p r a v n i š t v o Iv. Štefe. Na »Svetčevo sejo« so bili p o v a b l j e n i : d r . V. Gregor ič , A. Koblar , I. N. Resman in E. Gangl . D o božiča so imel i 4 l i t e r a rne in 4 govorn i ške s e j e ; k e r ni posebnih zap i sn ikov , le malo vemo, k a k š n e so b i le te se je . Č l a n u M e r h a r j u n. pr . ni bila všeč k r i t i ka , k a k r š n o j e iz rekel Valenčič o n j e g o v i h pesmih in j e priglasi l p ro t ik r i t i ko . Na to p r o t i k r i t i k o j e zopet o d g o v a r j a l Valen- čič oz. names to n j e g a Ivan Novak . Na n e k e m lit. s e s t anku j e p r e d s e d n i k Lončar b r a l p ismo p r i j a t e l j a D e r m o t e , ki d a j e nasve te Zadrug i . D r u g i č s o bra l i D e r m o t o v l i t e ra rn i spis, k i ga K a r l o C a n k a r o z n a č u j e , da j e s lab. Iz n e k e g a dopisa č lana Puca posnemamo, da so na občnem zboru mnogo govoril i p ro t i pol i t ik i in se skušal i izognit i pol i t ičnim d e b a t a m ; za to j e P u c nastopi l tud i pro t i p r ed logu , da Svetcu posve te cel govor- niški večer . P r a v t a k o se j e isti član up r l sk lepu, da Z a d r u g a v z g a j a j govorn ike , ki »bodo k r a s n o in lepo govori l i ex ab rup to« in d a bodo g o v o r n i k a in snov določil i z ž r e b a n j e m . L o n č a r j e v a p r e d s e d n i š k a t ak t i - ka , ko j e rad us t av l j a l dolge d e b a t e v dopisni k n j i g i in sk rbe l za red, j e pogosto v z b u j a l a ugovore . Že t a k o j v zače tku j e Štefe p red laga l tudi Gregorč ičev večer . »Pesnik bi z vese l j em pr iše l v našo sredo. A k o j e več ina .Zadružanov ' za to, n a j se t a s lavnostni večer vrši o Božiču.« Ni s ledu, k a j so skleni l i o t em n e r e a l n e m pred logu . O p o z i c i j a j e b i la v e d n o močne j ša , p o s e b n o k e r j e Lončar , še b o l j v e r j e t n o p a Štefe, začel u v a j a t i pol i t ične goste. Pro t i 1 -ončar ju j e nastopil Kar i C a n k a r , češ d a j e o b t ak i pr i l ik i sp remeni l spored govor- n i ške se je . O p o z i c i j a j e ugotovi la , d a odbor n ima več večine, t a j n i k j e ods topi l — t r e b a j e bi lo novega občnega zbo ra in novih volitev. Na tem zboru (12. dec.), se zdi, so se po h u d i h p r e p i r i h začasno poravna l i , ostal j e stari odbor , t o d a po novem le tu se j e Z a d r u g a n e p r i č a k o v a n o razšla. Z a d n j i r azg l a s j e p r e d s e d n i k Lončar zapisal v dopisno k n j i g o 8. j a - n u a r j a 1897: »Na z n a n j e ! V soboto n e b o se je , a m p a k vab im Vas, d a p r i d e t e v t o r e k dne 22. t. m. ob 5. ur i popo ldne k n e k a k e m u p o - s v e t o v a n j u . P ros im ob j e d n e m t is te tovariše , ki i m a j o k a k o k n j i g o , bodisi da j e last Zadruž ina , bodisi da so j o dobili na posodo s posredo- v a n j e m Zadruge , da j o p r ineso v d ruš tven i lokal. Bog in narod!« To p o s v e t o v a n j e j e sk len i lo — razpus t . Iz zap i sn ika novomeške Z a d r u g e posnemamo, d a j e A. Zevnik pisal svojem b r a t r a n c u Mihi Zevniku . t a m k a j š n j e m u »zadružanu« : »da j e u m r l a Vaši Zadrug i v L j u b l j a n i mat i v šestem letu s v o j e dobe. P re t ek l i t eden so j o ža los tno pokopali«.1" Tudi v pismih Iv. C a n k a r j a b r a tu Kar lu b e r e m o 18. j an . 1897: »Zadrugo Sle t o r e j razpust i l i? N a j počiva v miru.«1" Sicer so n a s l e d n j e leto 1898/98 d r u š t v o še e n k r a t oživi ; člani so bi l i : Ba l t aza r Baeble r , K a r l o C a n k a r . C v e t k o Golar , Vik to r Kar l inge r . F r . Krže , A n d r e j O r e h e k , Josip Regali , Rudolf Šega, F r . Valenčič. S h a j a l i so se v p ros to r ih Slovenskega lista v G r a d i š č u (pri Če rne tu , d a n e s Lovšinova gosti lna). K ses tankom j e p r i h a j a l tudi Rudolf Maister , toda n a t a n č n e j š e g a o de lu te Zad ruge ne vemo, k e r n i m a m o o n j i tudi nobenih zapiskov. II Po obris ih »zadružne« zgodovine se l a h k o n e k o l i k o p o d r o b n e j e seznan imo z u s t r o j e m d ruš tva in n j e g o v i m n o t r a n j i m ž iv l j en j em. P rav i l a s a m a n a j v e č govore. T a p r a v i l a p r i č a j o o o rgan izac i j sk ih zmožnostih n j i h o v i h ses tav l ja lcev , o d u h u d ruš tven ih pos t avoda ja l cev . pos redno pa o vseh »zadružanih«, ki so ta p rav i l a sp re je l i in j i m v s a k o leto d o d a j a l i še posebne u k r e p e in na redbe . Č l a n s t v o v Zadrugi j e bi lo za rad i strogih šolskih pos tav za- nima in t v e g a n a odloči tev. Disc ip l ina rn i r ed j e v § 31., točka 4. in § 33. d i j a k o m prepovedova l s h a j a n j e in s lovstveno de lo b rez vednost i in d o v o l j e n j a uč i t e l j skega zbora. Z a d r u g a pa j e v svo j em p r o g r a m u imela poleg l i t e r a r n e g a tud i pol i t ično izobraževaln i , ob us tanovi tv i celo v prv i vrst i pol i t ični namen . Venda r ni b i lo zadost i s a m o vese l j e do slovstva ali d o pol i t ike , k a r j e o b o j e pomeni lo živo n a r o d n o čustvo- v a n j e . t r eba j e b i lo p r e c e j š n e mora lne zavesti , s k a t e r o j e posamezn ik vzel nase m o r e b i t n e posledice in varoval tud i skupnos t . Zaupnost in tovar i ška zvestoba j e bila osnovna zah teva članov. Kdor j e novega člana nasvetoval , j e tud i jamči l z a n j . O pred logu so n a v a d n o glasovali v vpisni k n j i g i in pr i p rv i se j i so č l ana sp re j e l i . V d o k a z sposobnosti so tud i p reb ra l i k a k o n j e g o v o delo, ki ga j e p red - ložil p r e d l a g a l e c ali p r e d l a g a n e c sam. V III. pos lovnem letu j e obvel jal p r ed log Iv. Š k r j a n c a , da m o r a k a n d i d a t n a p r a v i t i s p r e j e m n i izpit (prim, t a j n i š k o k n j i g o , str . 4). V IV. |x>slovnem le tu — k o n e c n o v e m b r a — j e P e t e r l i n p red laga l , n a j se ta do ločba i z v a j a tako, da t ist i , ki želi biti s p r e j e t , poš l j e svo j spis za p r e i z k u š n j o odbo ru , t a n a j ga n a j p r e j sam oceni in n a t o poš l j e s »polo za kr i t iko« na ogled d rug im »zadružanom«; 18 CZ, str. 41. CP I. 40. k o bo v silk č l an 6 p o d p i s o m po t rd i l s v o j o sodbo, n a j se spis v r n e o d b o r u , k i i z reče k o n č n o od loč i tev . Vse t o n a j se zgodi v e n e m t e d n u , da p r i p r i h o d n j e m s h o d u novi č lan že l a h k o p r i d e v d r u š t v o ( t a j n i š k a k n j i g a , s t r . 11). T u d i t a s k r a j n o u r a d n a p o t j e k m a l u o d p a d l a , češ d a »sramot i z d r a v o r a z s o d b o našo« (Štefe v vp isn i k n j i g i , s tr . 78). O p r l i so se na p r e d l o g p o s a m e z n e g a č l a n a . K a k o j e K e t t e op i sa l s v o j e g a k a n d i d a t a K r a i g h e r j a p r i m , n j e g o v p r e d l o g n a s t r . 92. P r i m e r i l o se j e , d a se j e s p r e j e t i u d k m a l u poslovi l , bodis i d a m u ni bil všeč z a d r u ž n i z r a k , bodis i d a ga j e po t egn i l za s e b o j k a k p r i j a - t e l j , k i j e izstopi l . T o j e b i l a z a d r e g a za »zad ružane« , p o s e b e j š e za t i s t ega , k i g a j e p r e d l a g a l . T a k o se o p r a v i č u j e 31 .ok t . 1894 P e t e r l i n : »Kakor sem cul na svojo največjo osuplost, je ba jè odstopil čl. Mencinger. Zal! Ali s a j poznajo čestiti člani intrige bivšega čl. Bončarja. Bodi! Ali o Men- cingerju, s katerim sem dan za dnem redno občeval, ki se je zanimal za našo stvar, odobraval n jene ideje i. t. d., pač ne bi mislil k d a j k a j tacega. Sa j sem ga vpeljal sam v društvo naše, oslikal Vam ga kot značaj-moža, ali sedaj? . . . Motil sem se, ako je vresničena zgoraj navedena govorica. Kesam se, da sem se dal varati, ali oprostite mi! Ako pa ni to res, potem bodem že skušal, da se ne vjame v nastavljene pogubne pasti Bončarjeve. — Za sedaj — satis!« (Vpisna knjiga, str. 15.) M a r s i k a k č lan , ki j e iz t e g a ali o n e g a r a z l o g a izs topi l , se j e k m a l u v r n i l k o t gos t ali ko t p r a v i č lan . T a k o so p o n o v n o vs topi l i C a n k a r , O b l a k , Š k r j a n e c , L o n č a r , P e t e r l i n , M a j a r o n . Za n o v s p r e j e m j e b i l o p r a v t a k o t r e b a g l a s o v a n j a . Z a n i m i v j e p r i m e r , ko s ta se v z a č e t k u I. 1895 h o t e l a v rn i t i v d r u š t v o P e t e r l i n in Ž e l e z n i k a r . N a j p r e j j e zap isa l v v p i s n o k n j i g o s v o j e p r i p o r o č i l o K e t t e : » D r a g i Z a d r u ž a n i ! Govor i l s e m z Ž e l e z n i k a r j e m , k i žel i zope t s p r e j e t b i t i v Z a d r u g o . K e r s m o M a j a r o n a že s p r e j e l i in k e r b i g o t o v o l epo b i lo , k o bi s p r i h o d n j o s e j o b i l i vsi — s ta r i in nov i č lani navzoč i , p r o s i m , n a j se p o d p i š e j o vsi č lanovi , k t e r i so z a Ž e l e z n i k a r j a « . P o d p i s a l se ni n ihče . Še n a isti s t r a n i j e sporoč i l Iv. C a n k a r : » P e t e r l i n in Že l ezn ika r s t a mi n a r o č i l a , n a j j u p r e d l a g a m v ,Zadrugo ' , in t e m p o t e m i z p o l n j u j e m s v o j o do lžnos t . K d o r j e za, n a j se podp i še , če s e m u l j u b i « . P o d p i s a l i s o se za P e t e r i m a : Ivan C a n k a r , M a j a r o n , Š te l e ; za o b a : K e t t e in K r a i g h e r . (Vpisna k n j i g a , s t r . 86.) S p r e j e t j e b i l s a m o P e t e r l i n . Č e p r a v d r u š t v e n a p r a v i l a n a v a j a j o t u d i i z k l j u č i t e v , so p o t e j do ločb i posegl i s a m o e n k r a t v III . p o s l o v n e m le tu . Č l a n a , k i j e s a m izostal, so č r ta l i . T a k o s red i f e b r u a r j a 1896 v p r a š u j e v dop i sn i k n j i g i D e r m o t a : » K a j misl i o d b o r o Ž u p a n č i č u ? K o l i k o s e j j e že z a m u d i l , ne da bi se oprav ič i l?« N a t o v p r a š a n j e j e p r e d s e d n i k odgovor i l , d a Ž u p a n č i č n i v e č č lan . Zdi se celo, d a so bi l i d o p o s a m e z n i h č l a n o v g l e d e i z k l j u č i t v e o b z i r n i i n so r a j š i v idel i , da se v s a k s a m pos lov i o d d r u š t v a . M o ž a t a o d g o v o r n o s t , k i j o j e p r e v z e l č l a n zase in za d r u š t v o , se j e k a z a l a tud i v t em, d a so se »zad ružan i« imenova l i i n podp i sova l i s po ln im imenom. P o s e b e n p r i m e r n a j d e m o v V. p o s l o v n e m le tu . K o j e 16. nov . 1895 izs topi l L o v r e n č i č »za rud i n e u g o d n i h o s e b n i h r a z m e r « , j e č l a n F e r j a n č i č p r e d l a g a l , n a j b i L o v r e n č i č o s t a l pod p s e v d o n i m o m in n a j n j e g o v o i m e i z b r i š e j o iz d r u š t v e n i h k n j i g in zap i skov . T e m u se j e odločno u p r l D e r m o t a . T u d i Lovrenč ič j e odbil F e r j a n č i č e v predlog , meneč : »če se izve o ,Zadrugi ' ko l i čka j , izvedela se bodo tud i imena, izvedelo ее bo vse. N i k a k o r n e os t anem n e r edn i ne i zvanredn i č lan, o s t anem p a v d u h u in m i š l j e n j u zvest ,Zadružan « ( T a j n i š k a k n j i g a , str. 31.) Lovrenč ič j e na to do konca I. t e č a j a p r i h a j a l v Z a d r u g o kot gost; t a j n i š k a k n j i g a ga o m e n j a z imenom Ivan R e k a r ; ta Ivan R e k a r pogosto na s topa kot govorn ik i n kr i t ik , v II. t e č a j u pa j e s p r a v i m imenom izvo l jen za p redsedn ika . D o l ž n o s t i č lanov so bile, d a so r e d n o obiskovali d ruš tvene ee je . ali k a k o r so j i m rek l i , z a b a v n e shode, z a h a j a l i v d r u š t v e n o či talnico, zlasti p a n a občne zbore. P r i s e j ah so poslušali p r e d a v a n j a in k r i t i k e posameznih č lanov te r ее p r id ruževa l i ali u g o v a r j a l i k r i t i kov i sodbi. Vsak č lan j e mora l d v a k r a t , p o z n e j e celo t r i k r a t p r edava t i . Venda r se t a dolžnost n i s t rogo i zpo ln j eva l a — o n e k a t e r i h članih, k i so bili ze]o glasni v vpisni kn j i g i , n e vemo, k d a j so nastopi l i pr i zabavn ih shodih. N a j s t r o ž j a dolžnost j e b i la molčečnost . P r v b t n o j e b i lo za rad i previdnos t i celo p r epovedano , d a bi se »zadružani« v v e č j e m š tevi lu pokaza l i n a j a v n i h pros tor ih ali govori l i o Zadrugi . Dolžnost , molčat i o tem, k a r se j e godilo in govori lo o Zadrug i , so spo ln jeva l i t ud i tieti. k i so iz d r u š t v a odšli . Le r e d k o zas ledimo pr i tožbe , d a j e ta ali o n a zadeva pr i š la do nepok l i can ih ušes. O b t ak i p r i l ik i b e r e m o h u d o ogor- č e n j e p r izade t ih , posebno d ruš tven i f u n k c i o n a r j i so čuti l i dolžnost, d a p o v e d o k a k o t r p k o misel in p o n o v n o opozore na s t rogo molčečnost . Poleg redn ih članov so bil i t ud i izredni . P r v o t n o eo se bil i n a m e n i l i , d a za i z r edne č lane p o v a b i j o oz. i m e n u j e j o »slovenske rodo l jube« . T o so opustil i , pač pa so p o z n e j e vabi l i k r a zn im slavnostnim s e j a m p o s e b e j i zb rane goste. I z reden č lan j e bil s amo tisti »zadružan«, ki j e s t anova l izven L j u b l j a n e ali k i se za rad i r azn ih okoliščin ni mogel ude leževa t i r ednega d r u š t v e n e g a de la . I z r e d n o č lans tvo j e b i la t u d i čast, ki so j o podelil i b ivš im »zadružanom«, k o so s v o j e dolžnosti vestno in zas lužno izpolnili in osta l i še v p r i j a t e l j s k i zvezi z druš tvom. Č l a n s t v o se ni o m e j e v a l o samo n a g imnaz i jce , med n j i m i n a j d e m o tud i n e d i j a k e . Štefe sam, goni lna si la d ruš tva , j e bil s amo na pol d i j a k ; F r a n Kr i s tan (III. in IV. posl. leto) j e bil podčas tn ik , »c. i. k r . če tnik«, Z d r a v k o N o v a k v V. posl. le tu ni bil več d i j a k , Štefe j e 6. dec. 1894- prosi l odbor , d a sme v p e l j a t i ko t gosta J. Juha , u r a d n i k a p r i f inančn i d i r ekc i j i , k a r s ta odobr i l a D e r m o t a in Ket te . T a k o vidimo tud i v tem n e k o d e m o k r a t i č n o lastnost »zadružanov«; pr i svo j em n a m e n u se n iso omej i l i n a n a j o ž j i d i j a š k i k rog , a m p a k so iskal i , ko l iko r j e bi lo mo- goče širše in s v o b o d n e j š e skupnos t i . D r u š t v e n i o d b o r so v zače tku volili v sak d r u g i mesec, po- z n e j e ob k o n c u v s a k e g a t e č a j a . P rvo tno p r e v e č d e m o k r a t i č n o m e n j a - v a n j e o d b o r a se ni p o k a z a l o za uspešno ; p r a v t a k o tud i p r e v e č s ta lno odborniš tvo, n . p r . D e r m o t o v o p r e d s e d n i š t v o in Š tefe tovo k n j i ž n i č a r - stvo in b l a g a j n i š t v o ni už iva lo splošnega p r i z n a n j a . V z a d n j e m r e d n e m pos lovnem letu 1896/97 zas ledimo še n e k o po- sebnost . Novi d ruš tven i f u n k c i o n a r j i so — rev izo r j i . P r e j š n j a p r a v i l a u e p o z n a j o n a d z o r s t v a in se zdi , d a so p r a v i c o d o n a d z o r s t v a n a d po- s l o v a n j e m imel i vsi č l an i , k e r se j e d r u š t v o v s v o j i d e m o k r a t i č n i z a v e d n o s t i s a m o n a d z i r a l o . R e v i z o r j a se v t e m le tu i m e n u j e t a Š t e fe in t u d i D e r m o t a , k i j e bil že i z r e d e n č lan . R e v i z o r s k a o b l a s t j e b i l a to l ika , d a so r e v i z o r j i l a h k o d r u š t v o r a z p u s t i l i , č e se j e zde lo , da p r e h a j a na n a p a č n a p o t a ali d a n i v e č z m o ž n o ž i v l j e n j a . R a z m e r j e č l a n o v d o o d b o r n i k o v j e b i lo k a j s v o b o d o l j u b n o . R a z n a v p r a š a n j a in o p o m i n i v vp isn i k n j i g i k a ž e j o , da so v s a k o n e r e d n o s t o b r a v n a v a l i j a v n o in k l ica l i p o s a m e z n e o d b o r n i k e n a o d g o v o r , ali p a u g o v a r j a l i n j i h o v i m o d l o č b a m . N a r a v n o j e bi lo, da j e p o s e b n o s t a r i o d b o r s k r b n o paz i l na s l o v a n j e n o v e g a in r a d p o k a z a l s v o j o i z k u š e - nost ali s l a b o v o l j o s t . S t r o g i D e r m o t a p o s e b n o Iv . C a n k a r j u n i b i l po- v o l j i . Ko j e D e r m o t a že od lož i l p r e d s e d s t v o , j e 7. f e b r . 1896 p r e d l a g a l , d a Jos. O b l a k a i z k l j u č i j o , k e r g a n i b i l o že p r i t r e h s e j a h z a p o r e d ; p r i s t a v i l j e : »Kot vz rok za o p r a v i č e n j e j e n a v e d e l , da n i m a časa , k e r se — m o r a d r s a t i . . . i n p u n c e s p r e m l j a t i ! « C a n k a r j e p o d D e r m o t o v p r e d - log n a p i s a l h u d o m u š n i o d g o v o r : »Okrutni svoj predlog piše član Dermôta takô v hladnih besedah, kakor bi bila čisto navadna in brezpomembna stvar i zk l jučen je nadar j enega pesnika , jedrnega Zadniginega turista, za vse sveto in blago navdušenega mladeniča. Ali vé Dermôta. ka j je Zadruga!' Ali razume njen vzvišeni pomen? Kakor kažejo njegove gorenje besede, je pozabil nekedanji predsednik vse to in zato se usojam dajat i mu pouk v stvari, ki bi jo moral kot naš nekedanji vodnik sam najbolje vedeti. Jaz mislim, da imâ Zadruga namen, zbirati v sebi mlade talente, da se uče drug od druzega v imenitnih vprašanjih slovstvenih in poli- tičnih. Nima pa namena, z železno roko kovati jih v okove, ka j t i ravno Zadruga s svojim obstankom krši dijaško disciplino in se s tem odločno izjavlja za svobodo . . . In uboga ovčica, na j se brez pardona izbacne? Nikdar! Dokler bom mogel migati z zadnjim od svojih štirih mezincev, protivil se bom t e m u ! . . . Oblak je mlad! Krog njega življenje, življenje v njegovem srcu! Kaj je potem čuda. da se je udal vsemu razkošju drsanja, plesanja in spremljanja svojih dražestnih izvoljenk? Kdor ima k a j srca, potegnil se bo odločno zanj! . . . In 011 je pesnik! Kje noče dobiti snov svojim umotvorom, če ne v življenju? In ako mu ravno tiste ure, ko ima Zadruga seje, sveti življenje v najkrasnejšem žaru, — ali n a j tedaj sedi v zaduhli sobi Štefeta in žaluje za izgubljeno srečo? Kako more predavati, če ne dobi s n o v i ? . . . Napisati bi imel še mnogo, a ker me čustva prevladujejo, rajši molčim iu samo še k sklepu opomnim Dermôto, na j drugikrat molči in ne pride s takimi grozovitostmiU (Vpisna knjiga, str. 93.)a" Ko j e D e r m o t a n a t o še d v a k r a t ponovi l s v o j p r e d l o g in d r u g i č p r i p o m n i l , da v z t r a j a p r i s v o j e m p r e d l o g u že »za rad i t ega , k e r j e čl. O b l a k sam p r i p o z n a l , d a m u s e d a j n i m o ž n o v z t r a j a t i v Z a d r u g i — v p u s t u ; v j>ostu p a . d a b o d e zope t vs topi l v Z a d r u g o n a z a j ! . . . Ali se n a j š a l i m o z Z a d r u g o ? ! O d b o r , 11a n o g e za čas t in s t v a r Z a d r u g e ! « In ko j e še t r e t j i č opozo r i l o d b o r n a n j e g o v e do l žnos t i t e r g r a j a l r a z n e n e r e d n o s t i , se m u j e p r i d r u ž i l še Š tefe , t e d a j se j e og las i l p o d p r e d s e d n i k t e r o d g o v a r j a l n a D e r m o t o v e , Š t e f e t o v e in d e l o - m a t u d i C a n k a r j e v e i n t e r p e l a c i j e . Vne l a se j e o s t r a p o l e m i k a med Š t e f e t o m in Z e v n i k o m , k j e r n i s t a i z b i r a l a besedi . Zopet se j e og las i l C a n k a r i n o d g o v o r i l n a j p r e j Z e v n i k u : Gl. tudi DS 1920, 13. »Jaz bi se v to polemiko ne vtikal, ko bi ne pisal Zevnik o meni in o drugih skrajno gorjansko. Četudi se v nekaterih točkah, posebno glede ,kroka' strinjam z niim, vendar ga opozarjam, naj pozabi na svoje basni, kadar govori o članih ,Zadruge'. Morda on misli, da smo od tedàj, ko je postal podpredsednik, mi vsi le njegovi lakaji? Nikakor ne! Če se on vede kot surov gospodar in nas nazivlje .gosjake' in neolikane ljudi, tedàj samô kaže, da ne razume svoje časti (podpredsedniške), ki pa ni sama čast, temveč tudi breme, katerega mora nositi radovoljno, ker ga je tudi radovoljno vsprejel. Ako mi pride še enkrat s takimi nazivi, pokažem mu, da znam rabiti še vse drugačne, ki pa se dotičnim osebam bolj prikladajo, kakor pa so se njegovi m e n i . . . Sicer pa mu nazadnje vse te priimke odpuščam, ker mislim, da je vsled razburjenosti trpel njegov razum.с C a n k a r j e v e m u o d p u š č a n j u se j e p r i d r u ž i l t u d i Štefe , p r e d s e d n i k L o v r e n č i č p a j e k r a t k o zap i sa l : » Z a k l j u č u j e m po lemiko« . T o d a C a n k a r j e n a d a l j e v a l : Polemiko gledé .Naroda'. ,kroka' i. t. d. je predsednik zaključil in jaz j e tore j ne nada l ju jem, pač pa moram pripomniti par besed glede nekega stavku Stefétovegu; ta stavek je bil vpleten v polemiko, ne da bi imel k a j opraviti z njo, glasi se pa: „Kar se tiče značilnega, da ,bivši' predsednik Dermôta opozar ja sedanji odbor, omenjam samo to, da bi Dermôta pruv gotovo ostal .Zadrugini' predsednik, ,k o b i l e h o t e Г." To je Štefetov stavek. Njemu torej ni pruv, da se Dermôta imenuje ,bivši' predsednik, reči se mu mora .predsednik' in se poleg tega klanjat i do pasa, kakor ruski mužiki svojemu bat juški hospodaru. Štefe zahteva, n a j ostane Dermôta predsednik k l jub temu, da smo izvolili novega. No, zarad mene n a j ostane, — še zelo l jubo mi je, ka j t i potemtakem ostanem predsednik tu jaz, in poleg mene bodo predsedovali še: Lavrač, Baloh in Škrjanec. tako da ostane ubogi Luvrenčič sam in zapuščen, kakor Faustova Metka, ali kakor Kržetov .Pisk' v .Zadru- ginem' arhivu . . . Pu Štefe se je kmalu spomnil, da bi postala vzpričo tolikih predsednikov zmešnjava in kar sredi stavka je premenil svoje misli in pri- znal. du Dermôta vendarle ni več predsednik. — ka j t i precej potém, ko se razkorači nad nedolžno besedico .bivši' — pravi: .Dermota bi ostal predsed- nik. k o b i l e h o t e l ' . V tem podčrtanem ,ko bi le hotel ' tiči precej skriv- nostnih Štefčtovih mislij. On je mislil prav za prav reči: „Mi vsi. kar nas je Zadružanov, smo Dermôto tako silno ljubili , vsi smo bili takô trdno prepri- čani o njegovi predsedniški sposobnosti, priznavali smo tako s polno dušo in radostnim srcem njegovo neutrdno .delovanje', — da bi ga volili, tudi ko bi se z vsemi štirimi branil. Ali ker smo se bali, da bi se Dermôti vzpričo naše navdušenosti k a j hudega ne pripetilo od velikega g in jenja , agitirali smo na vso moč, tako, da je prišel Lavrenčič naposled le po na jhu j š i borbi in v potu svojega obraza na predsedniški s t o l . . . itd." To je mislil Štefe povedati s svojim — ,k o b i l e h o t e l ' . Toda jaz in še veliko drugih smo volili La- vrenčiča popolno iz svojega nagiba in bi ga volili ko bi Dermôta tudi ne izjavil, da ne vzprejme volitve več; o kakšni agitaciji ni vedel nihče. Tore j bi Dermôta ne ostal predsednik — če bi prav .hotel'. Toliko Štefetu. (Vpisna knj iga, str. 101 do 106.)sl P o s e b n o v le tu 1896/97 v id imo, k a k o o b č u t l j i v o j e pos t a lo r a z m e r j e p o s a m e z n i h č l anov d o o d b o r a oz. p r e d s e d n i k a L o n č a r j a : D o m i n i k P u c in K a r l o C a n k a r v e l i k o u g o v a r j a t a n j e m u in r e v i z o r j u Š t e fe tu t e r o č i t a t a s a m o v o l j n o s t ali z l o r a b o oblas t i , n a j s i j e m i r o l j u b n i L o n č a r s k u š a l v s a k n e m i r ub laž i t i ali i z r a v n a t i . Po l eg z a b a v n i h «hodov s ta bili p o s e b n a vez d r u š t v e n a k n j i ž n i - c a i n č i t a l n i c a . Na v idez iz s t a r ih č i t a ln i c in b r a l n i h d r u š t e v 31 Gl. deloma tudi DS 1<>20. 16. povze ta u r e d b a j e v s v o j e m u s t r o j u ime la v e n d a r l e n e k a j novega , za mlade l j u d i vzgo jnega . O b o j e so »zadružani« vzdrževal i s k u p n o in vsak j e po svoj ih močeh čim več žr tvoval . S v o j e k n j i g e so znesli v d ruš tvo , da so b i le na r azpo lago vsem, in k n j i ž n i č a r j e samo o sk rb o v a l in nadz i r a l i zposo j an j e . Zarad i s lab ih d e n a r n i h r a z m e r so si n a j b r ž ma lo k n j i g oskrbe l i iz d r u š t v e n e g a p r e m o ž e n j a , k n j i g e so bile veči- noma last n e k a t e r i h članov, k i pa so j ih , če so iz d r u š t v a izstopili , t e r j a l i n a z a j . N a j v e č j o k n j i ž n i c o j e imel Jos. Ob lak , za to so ga sp r e j e l i zopet za č lana, k l j u b temu, d a n e k a t e r i m niso bila všeč n j e g o v a pre - d a v a n j a (prim, t a j n i š k o k n j i g o , str . 2 in 4). D r u š t v e n a č i ta ln ica s časopisi j e bila pri s rcu posebno t ist im, ki so se zan imal i za poli t iko. Hote l i so se sproti pouči t i o pol i t ičnih in dnev- n ih dogodkih . Z a d r u ž a n o m so bil i n a r azpo lago tud i vsi domači in n e k a t e r i t u j i leposlovni listi, ki so j i h m a r l j i v o p r eb i r a l i in j i h izposo- ja l i t ud i na dom (11. p r . R imsk i ka to l ik , D o m in svet , S lovanski svet) . T u d i časopise in liste so p r inaša l i posamezni člani . T a k o j e 1. zabavn i shod 1. 1894 skleni l , d a b o d o d a j a l i L j u b . Zvon: Bončar , Š k r j a n e c , Zev- n ik ; D0111 in svet : Županč ič in Zevnik ; Vesno: Zevnik in Bončar ; Rim- ski ka to l i k : Pe te r l in ; P i o s v j e t o : Bončar ; Moderne K u n s t : Štefe; F ü r a l l e W e l t : Zevnik ; N e u e F r e i e Presse : Bončar ; več ino s lovenskih časo- pisov j e o b l j u b i l p r i sk rbe t i Štefe. Vsak član j e mora l p r i s p e v a t i v s a j en list. T o dolžnost so n e k a t e r i pozne j š i člani t ežko spo ln jeva l i in za rad i tega večkra t s r e č u j e m o j a v n a v p r a š a n j a v dopisn i kn j ig i . D n e v - niki so mora l i bi t i 11a r azpo lago t a k o j , listi pa vsa j t r e t j i d a n potem, k o so izšli. O b i s k o v a n j e č i ta lnice j e bi la d r u š t v e n a dolžnost, u k r e p i šes tega pos lovnega le ta d o l o č a j o ob i sk d v a k r a t n a t e d e n ; za kon t ro lo so uved l i posebno k n j i g o . V dopisn i k n j i g i so g r a j a l i tega al i onega n e u m r l j i - vega obiskovalca , posebno, če j e bil o d b o r n i k . Č i t a ln i ca ni bi la n a m e - n j e n a samo b r a n j u , a m p a k tudi r azgovoru . K a j p a d a se j e vse to moglo godit i s amo v z g o d n j i h večern ih u r a h in pa o b n e d e l j a h . K e r sta bila po t e d a n j e m šolskem r e d u samo v s r edo in soboto p ros ta popoldneva , in ke r se j e ob večern ih u r a h m a r s i k a k »zadružan« u k v a r j a l z i n s t r u k - o i jami , j e bil ob isk »Zadruge« p r e c e j t e žka dolžnost. O b e n e m j i h j e veza la »hora legalis«, p o k a t e r i se d i j a k ni smel pokaza t i n a ulici . V r h u tega so pazi l i 11a to, d a d r u š t v e n i h ses tankov niso napovedal i ta- k r a t . k a d a r j e bi la v g ledal išču s lovenska p reds t ava . Vel iko težav, d r o b n e g a o b r e g a n j a in b r i d k e g a h u m o r j a j e »zadru- žanom« n a k l a n j a l o g o s p o d a r s k o v p r a š a n j e . N j i h o v i p r o r a č u n i niso imeli r e a l n e g a k r i t j a , za to j e b i lo t ud i b l a g a j n i š k o p o s l o v a n j e več inoma ne rea lno . Ed in i dohodk i : mesečna č l ana r ina , vp i sn ina novih članov in globe, k i j i h j e p r i so j a l o d b o r oz. p r e d s e d n i k za razne p r e - s topke , n iso mogl i p r ines t i r a v n o t e ž j a z izdatk i . Č l a n a r i n a 50 k r a j c a r - j e v (1 krono) n a mesec j e bil ko l iko r to l iko p r e c e j š e n d e n a r in m a r s i k d o ga j e t e ž k o zmogel . Županč ič 6. nov. 1894 n e k a k o p l aho v p r a š u j e : »(Gospod) B r a t b l a g a j n i k ! K e d a j j e z a d n j i dan za p l a č a n j e u d n i n e (v) meseca oktobra?« , 11a k a r m u b l a g a j n i k o d g o v a r j a : »Brat Županč ič i z v e s t n o n i č i ta l m o j e g a o p o m i n a z d n e 28 .10 .94 . za to n e ve, d a j e o b r o k že p o t e k e l 30. p. m. A k o b r a t j e n e p o r a v n a j o <1 o 8. t. m. « s v o j e g a d o l g a , n a l o ž i l a s e j i ni b o d e z d a t n a g l o b a . « V še s t em p o s l o v n e m letu so zn iža l i m e s e č n i n o n a 25 k r a j c a r j e v . K a d a r so n a j e l i p o s e b n o sobo za s v o j d r u š t v e n i »lokal«, «o zašli v do lgove . Jesen i 1894 se j i m j e god i lo p o s e b n o h u d o . P r e p i r i in izsto- p a n j e č l anov j e v p l i v a l o t u d i na z a d r u ž n o gospoda r s tvo . O b zače tku le ta j e b l a g a j n i k B o n č a r n a p r a v i l t a k l e p r o r a č u n : D o h o d k o v 6 goldi- n a r j e v ; n a r o č i se »Mlada H r v a t s k a « , »Zlata P r a h a « , d r u g o p r i d e na s t a n o v a n j e in luč, in. č e o s t ane še 50 k r a j c a r j e v , l a h k o n a r o č e R o d o l j u b in S l o v e n s k o k n j i ž n i c o . T o d a n j e g o v n a s l e d n i k j e čez dva m e s e c a od- govor i l Š t e f e t u na n j e g o v o p o m i n , n a j p l a č a s t a n o v a n j e : » P l a č a j s tano- v a n j e , če imaš s č im! P l a č a l i niso nit i t e l e g r a m o v , ni t i vseh g lob — k a j še za lokal«. K e t t e pa o d g o v a r j a b l a g a j n i k u : »Bra t Zevn ik j e p a č za to b l a g a j n i k , d a o p o z o r i v s a k e g a p o s a m e z n e g a č l ana n a n j e g o v e dolž- nost i . S ice r bi l a h k o za b l a g a j n i k a postavi l i k a k o l o n č e n o p o s o d i c o v p reda l ! ! !« Ko so se k o n e c 1. 1894 ali v z a č e t k u 1895 presel i l i n a K e t t e j e v o s t a n o v a n j e , t ud i t a m niso mogl i p l a č e v a t i meseč- n ine . C e l o Ke t t e , k i j e založil d e n a r za k n j i ž n o pol ico , j e m o r a l 25. j a - n u a r j a 1895 o p o z o r i t i t o v a r i š e na d r u š t v e n i do lg : »Dragi Zadružani! Prosim vse one, ki še niste dali svojega doneska za .stelažo', da to vendar že jedenkrat storite. Nekaj denarja je že v blagajnici, še drugo pričakujem dan na dan od Vas. 10 kr.(ajcarjev) je vendar malenkost, a meni samemu dati 1.50 gl (goldinar, 50 krajcarjev), je le preveč, vzlasti ker se .stelaža' ni samo radi mene, ampak radi .Zadruge' izgotovila. Upajoč, da bote malenkostni dar 10 kr. položili, ne da bi Vas moral 5 mesec prosili, beležim Dragotin Kette« (Vpisna knj iga, str. 84). K o j e b i l o v f e b r u a r j u 1895 t r e b a p lača t i S lov. N a r o d in so ga č l an i pogreša l i , j i h j e b l a g a j n i k o p o z o r i l : »Prosim članove, n a j bi vsa j dolgove poravnali, sicer .Naroda' še dolgo časa ne bomo imeli, ka j t i blagajnica je močna 5.50 gl — deficita!« (Vpisna knj iga, str. 92). Z d a j j e z m a n j k a l o č rn i l a , z d a j p e t r o l e j a , še za p e r e s a j e b i l o t ežko . Vse t a k e t e ž a v e so »zad ružan i« n a v a d n o r e ševa l i s h u m o r j e m . Ko se k o n e c n o v e m b r a 1894 p r i t o ž u j e Že lezn ika r , d a z m a n j k u j e č rn i l a , k o ga j e b i l a s k o r a j po lna s t ek l en i ca , p r i s t a v l j a z a p o r e d K e t t e : » P e t r ô l j e p r i m a n j k u j e , s a j j e n i b i l o v s t ek len ic i s k o r a j n ič , o d k o d i b o zope t p r i t ek l a?« N a t o : » N a z n a n j a se vsem, k i n e vedo , d a v t e j sobi ni p é t r o - le jski h v re l cev , k a k o r n a p o l o t o k u B a k u ob Č r n e m m o r j u . Ergo?« Z a r a d i vseh t e h p o t r e b so bi le g lobe , ki so j i h m o r a l i p l a č e v a t i č lan i za s v o j e p r e s t o p k e , važen , č e p r a v ne p r e v e č donosen v i r d o h o d - kov . Č e j e k d o n e o p r a v i č e n o z a m u d i l se jo , če j e p r i s e j i govor i l b r e z p r e d s e d n i k o v e g a d o v o l j e n j a , č e ni o p r a v e m času p l ača l č l a n a r i n e ali za p o d o b n e inerednost i , j e o d b o r ali p r e d s e d n i k n a l a g a l g lobe o d 5 do 10 k r a j c a r j e v , v h u j š e m p r i m e r u t u d i več. Z a n i m i v o se j e t ak i g lobi u p i r a l I v a n C a n k a r : »Predsednik ini je naložil globo petih krajcarjev, ker se nisem udeležil • shoda 27. okt. 1894.1. To je čisto naravno, in mi niti ne pride na misel, prepirati se z Dermôto. Ali izpuliti mi hoče še drugo svoto petih krajcarjev, ker nisem predaval na tem shodu (z dne 27. okt. 1894.1.), na katerem me ni bilo videti. Torej plačati moram zatâ, ker predaval nisem; kdo pa pravi čl. Dermôti, da nisem predaval!1 Jaz bi bral svojo stvar ravno tako lahko v absenci Dermôtini na svojem domu, in potemtakem bi omenjeni čl. Dermôta ne imel pravice, iztrgati mi gori omenjene vsote zategadelj, ker nisem predaval. Torej plačam samo v tretjič omenjeno svoto, ne da bi jo pomnožil s številko dve. Zakaj — da povem in razjasnim vso stvar še jedenkrat — ko bi bil pri shodu, bi tudi predaval, ko bi me pa ne bilo — kar se je vsekakor zgodilo — pa ne bi predaval. Ker pridem pri tem spisu vèn in vèn na isto mesto, zatô končam, in pripomnim samo še, da omenjene svote ne plačam — ker j e nimami (Vpisna knjiga, str. 19) ,22 Kmalu n a t o j e m o r a l p l ača t i g lobo Al. P e t e r l i n , k e r j e v s e j i ogo- voril Š t e f e t a z »gospodom«. P e t e r l i n u g o v a r j a : »Pregledal sem vse zapisne knjige in pravila .Zadruge', ali nikjer nisem našel zapisano, da se je naložila globa za tak slučaj kakor meni. Bil je res moj predlog, da se med seboj nazivljemo brate, vsprejel se je, ali globe nismo pri njem v poštev jemali. — Sploh ne vém. kedaj je dal predsednik s a m e in u oblast, da globe takoj samovoljno nalaga članom, in še celo pri tako melenkost- nih rečeh i"! Opomnim, da ima po društvenih pravilih nalagati globe — odbor, ne pa — predsednik sam! Sapienti sat!« (Vpisna knjiga, str. 28.) V e n d a r so p r i v seh t e h t e ž a v a h »zad ružan i« oe ta l i na l a s t n i h nogah . Sicer so že v II. posl. l e tu ho te l i p ro s i t i za pomoč d r . Iv. T a v č a r j a , a so se p remis l i l i , češ d a j e d r u š t v e n o s t a n j e u g o d n o . V zače tku nov . 1894, v IV. posl . le tu , v p r a š u j e Š t e fe k n j i ž n i č a r j a , » k d a j b o d e izpolni l n e k o s v o j o o b l j u b o , d a g r é k d v e m a s l o v e n s k i m a k o r i f e j a m a ? N a j «tor i k o l i k o r možno , da se p o m n o ž i š t ev i lo časopisov. Pros im!« (Vpisna k n j i - ga, s t r . 21). Š t e fe j e g o t o v o misl i l d r . T a v č a r j a in Iv. H r i b a r j a — toda d e n a r n e t ežave , v k a t e r i h j e b i l a Z a d r u g a p o s e b n o t ist i čas, p r i č i j o, da k n j i ž n i č a r t e pot i n i n a p r a v i l . D r u š t v e n o ž i v l j e n j e »zad ružanov« j e ime lo «eni in t j a res z n a č a j d i j a š k e g a » k r a t k o č a s j a « , k a k o r u g o t a v l j a lz. C a n k a r , " v e n d a r n j ihovo d e l o o č i t n o p r e s e g a o k v i r d i j a š k e g a n a v d u š e n j a ; t i p a j o za n o v i m i p o t m i s l o v e n s k e g a j a v n e g a ž i v l j e n j a , še več, p r i p o s a m e z n i k i h z a s l e d i m o tud i že o snovne po teze n j i h o v e g a p o z n e j š e g a j a v n e g a de la . (Dalje) 22 Gl. tudi DS 1920, 14. 23 DS 1920, 17.