tw.
Št. 101.
V Gromci, dne 19* ^©eembra 1899
Izhaja dvakrat na teden t Štirih tedanjih, in sioer: vsaitorek in petek, zjutranje Izdanjje opoldne, večerno tedanje pa ob 5. ari popoldne, in stan« z gospodarski m Listom« in s kako drago uredniško izredno prilogo vred  po poŠti  prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto   ...... '. gld. fr—
.pql leta .   .*••.* '.^i-n - .^v"" •*•<*"-¦    ¦-¦  --
četrt leta......." » : 1-50
Posamične Številke stariojo K kr.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici ;tv. 9 v Gorici v »GoriSki Tiskarni« A. Gabršček vsak jan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; .ob nedeljah pa od '). do \ul. ure. Nn naročilu brez doposlaue hhročnino i<> ne oziramo.
,JMM H«KK<J«liKn1^*neodvisno od «8oce» trikrat innse&no in stane vse leto gld. I "20.
«5oča» in «Primoi«c» se prodajata v Gorici v to-bakarni S c h w a r •/. v Šolski ulici in J e 11 e r s i t z v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
ečaj XXIX.
SOČA
(Vsčerna izdanje).
Stro
. 7 v Gorici v I. nadstr. roriti vsaki daa od 8. do .5. popoldne; ob nedeljah 12.   dop.   Upravništvo
ip le uredništvu.
-----       ---------r^in drage re5i, katere ne
uSlsIvu.610^ U^a'  °ai  8e  **W le Neplačanih pisem ne^apjejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                ~y4 —
Oglasi in "poslanica
se računijo po petit-vretah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat
7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi, —
Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loc« Gorica. „0orlškH Ti»karnaHfj|. Gabršček tiska in zalaga
razen «So5e» in »Primorca* Se »Slovansko knjižnico*.
katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol
ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov.
knjižnici« se računi jo po 20 kr. petit-vratioR.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
BODI JASNO!
(V odgovor „Priiu. Listu").
II.
Denimo, da je nastop »Prim. Lista" •— resničen in ne manever v pomoč »Gorica no m" po geslu: Getrenut iiiarsehieien, voreinl sehlagen! K.iko nuj soilimo ta nastop? Odgovor je kratek: V Umi slučaju l>i se začela že maščevali ona neodkritosrčna. hinavska sila, ona žalostna korupcija, v naši domači politiki, ki je zbobnala skupaj »Gorica nskO" bando, katera sodi skupaj kakor ogenj iti voda, pa se je vendar našla v »prijaznem* objeu.u na polju negacije, na polju nizkotnega osebnostnega boja proti nam »Sočanom". Kakor hitro pa hoče prestopili na pozitivno polje, se mora razbiti nenaravna zveza in porušiti umetno skr-pticatia »Goričanska* baraka, ako je »stranka" okoli »Prim, Lista" količkaj dosledna sama sebi in načelom, katera ob vsaki priliki naglasa.......
Postojrno tu nekoliko in poglejmo, kak6 smo prišli nekako do — treh strank in knkd bo % njimi v prihodnosti. Vsakdo pač ve, da smo imeli proti naši veliki »Sočini" stranki žo več let nekako prolislranko očitno klerikalne barve, kateri so stali načelu ilr. M a h n i č in znani njegovi ožji somišljeniki. Del duhovščine se je tesno oklenil dr. Alahniea in njegovega »Prim. Lista". Ko je dobil Mahtiič par nov\h kapeiauskih močij po   kranjskem   uzorcu,   se je začela njegova
»stranka* živeje gibali..... DoKla je »krščan-
sko-soeijalno* barvo. Za »Slogo* in Gregorčiča se ni prav nič brigala, pač pa je začela neodvisno nastopati tudi med ljudstvom in si pripravljali tla za svoje načrte... Upali so se tudi že priredili 29. juui,a 1896. velik javen shod v št. Petru tik Gorice, na kateri so bili povabljeni govorniki dr. Krek, G o s t i n č a r, K r e g a r iz Ljubljane. Toda račuuiii so brez krčmarja, oziroma brez mene, k<r jaz sem jim preprečil vse nakane: Prišel seru s svojo vojsko, kije volila svo.,e predsedstvo, in to je dalo besedo našim govornikom, od k.tlenh je zadnji pred-l.igal konec, ki je !»il sprejet — in prireditelji so ostali na suhem..... še stroške shoda
Bog in n&rod!
¦ -'.....,.JL-      '¦-¦
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
MARGO  VISCONT1
Zgodovinski roman
-Sfe-
jlalijanski napisal Commaso Grosst
{Dalje)
Župnik je nemudoma Sel doli v dvorano, da bi pridobil svoje dobro ljudstvo za zaželjeno spravo. Ni bil še končal govoriti, ko je vstopil Lupo, držeč pod pazduho Vineiguerro, a za njima še vsi drugi vojaki, ki so bili odnesli pete iz Limonte, in katere je Lupo kas-neje videl v Chiaravalli, kadar so mu hoteli tam pomagati na um svet.
Vojaki so> prvi zaklicali: »Živel Milan, živeli Limontini!« In gorjani, na pol že pregovorjeni od župnika, na pol pa ginjeni vsled tistega klica in odkritosrčnega ter mirnega izraza na tistih vojaških obličjih, so jim šli naproti, in objeli so se preganjalci in preganjanci, pozabivši krivice in maščevanja, katera so si bili medsebojno prizadejali in prestali, ter premenivši v prijaznost vse nekdanje sovraštvo.
so morali plačati......Pač huda lekcija, katere
ni mogoče pozabili in po znani   črni morali
niti   ne  odpustiti......   Že   takrat so padle iz
vrste nasprotnikov besede: Vidimo, da po tej poti ne pridemo do cilja, a pridemo gotovo po drugi......
In katera je bila la -••¦ druga pot? Bila jo pot hi n a v s t v n po bajki o ježu in lisici. Klerikalna stranka se jo začela bližati dr. Gregorčiču in dobrikati se mu! In ko je odšel dr. Mabnič za škofa na Krk, je stranka »Prim. Lista" kar obmrežila dr. Gre-gorčica, priznavaje ga nakrat za »narodnega voditelja" itd. Mož je bil ves srečen in blažen na »tolikem vspehu" svo;e politike.... in sklenil je za svojo osebo in na svojo roko mir z vedno nasprotnimi življi v kolu »Prim. Lista". — Dr. Gregorčič mora priznati, da sem bil jaz vedno nasproten taki zvezi, da nisem zaupal v odkritosrčnost lepih besed, marveč vedno naglašal to novo taktiko vsled poraza na Sempeterskem shodu in navajal bajko o ježu in lisici. Moj glas ni dovelj zalegel - - in na občnem zboru „Sloge* 1. 1897. sem so že hotel umakniti iz »Slo-gmega" odbora, kajti vstopil je knpelan Der-mustia. Vedel sem, koliko je bila ura 1 Celo leto je bil Dermaslia le lihi opazovalec v odboru'.! I L. 1898, je pa stranka »Prim. Lista" na obe. zboru »Sloge" podala izjavo, ki je iz r e kJLa e J i n o ose bi d r. Gregorčiča popolno zaupanje — takti daleč je že dospela nova zveza.....
Ali dr. Gregorčič je menda »stranki" »Prim. Lista" preveč obljubil in nič izvršil, kakor večkrat; sprejel je v okrilje »Slogi-nega" programa tudi — krščanski so-cijalizem, ustanovil poleg odbora še „so-cijohii odsek", kije pa zaspal, še predno je bi. .iobro sestavljen, kakor je zaspal njegov letošnji velemodri »trgovsko-obrtni odsek*. Zato tudi  novi   Gregorčičevi   zavezniki   niso
bili nič kaj   zadovoljni..... radi   so   proti  dr.
G. pozabavljali, in konečno so nadaljevali svoje »delovanje* popolnoma po svoji glavi, po svojih zmedenih krščansko-socijalnih »nazorih", ali vse v varnem okrilju presl.idlce sloge v »Slogi".... Imeli smo stranko v stranki. Dr. Gregorčič se je jako spremenil; ni  ga bilo več spoznati, zlasti po
Sam brodar je še vedno sedel ter držal roki prekrižani na prsih ; njegovo emerno lice ni kazalo, da bi se bil dal pregovoriti ali ganiti.
Vinciguerra je takoj spoznal v njem tistega kmetača (takti ga je on zval), ki je bil vjel v past Bellebuona; torej mu je potrkal zaupljivo na ramo rekoč:
»Hoj! prijatelj, tudi ti si tu?»
Ne da bi vstal s svojega sedeža, ne da bi kaj izgovoril, ga je Miha pisano pogledal, kakor ovčarski pes, kadar vidi volka.
»A, lopov!* je nadaljeval vojak, smehljaje se, si nam jo naredil takrat, ko si nam natvezal o tistih zlatnikih, katere je nesel Beilebuono hranit v ladij o, in katere smo imeli potem razdeliti, in kako je že še bilo naprej.... ali" se spominjaš? Tačas gotovo nisi mislil, da se bova še kedaj videla! Toda gore stojijo nepremično, a ljudje se gibljejo in srečujejo. Sedaj bi imela priliko...,
• In jaz sem tu>, jo odgovoril Miha, vzravnajo« glavo, »sem tu, da podam račun tebi in vsem tistim, ki držijo s 1 teboj*.
imenovanju novega nadškofa dr. Mis$ije.
Ali cincali smo vendar srečno dalje s svojim polit, vozom, ker v sladki zaspanosti navskrižja niso mogla priti na površje. Delovanje v »Slogi" je skoro docela ponehalo, ker (takč je povedal sam dr. Gregorčič še na zboru »Sloge« 25. maja t, I.) je od-pajo delovanje tajnikovo vsled znanih vzrokov v rodbini.... Ali »stranka v stranki« ni spala, marveč pridno je izkoriščala zaspanost v »Slogi". Da na nasprotni strani še živimo, je .dokazovala edino — »Soča«, posebno ob žalostnih razmerah po umoru avstrijske cesarice. Za nesrečne žrtve v naši deželi se ni nikdo poležal, raztin »Soče*, ki si je nakopala celo vrsto zaplemb, preiskav in preganjanje od držav, pravdništva, kar je vse bilo hud udarec v gmotnem oziru.... Nezadovoljnost na vseh krajih in koncih je bila naravna posledica. Vmes je došlo pereče učiteljsko vprašanje, nedoslednost in flkfakovstvo dr, Gregorčiča in nekaj njegovih vernih v abslinenčni politiki, intrigo proti dr. Turni so dospele dn vrhunca in s tem strah dr. Gregorčiča za ljubljeni voditeljski stolec — in sledila je znana odpoved dr. Turne 7. jan. in moja v marcu, ne da bi vedela drug za drugega... »Sloga" je imela v takti važnih Časih sejo 4. nov, in 5. dec. 1898. na moje izrecno zahtovanje, potem pa 5 mesecev nič več.
V tem pa je dozorel najnovejši razdor z nastopom 4 dež. poslancev v »Goriški ljudski posojilnici" IG. aprila t. 1. proti dr. Turni; vsej akciji je načeloval vidno dr. Gregorčič. V »Soči" 18. aprila sem na kratko označil rovlarski nastop proti dr. Turni in tudi: kam pes taco moli, t. j. odstraniti najprej neljubega dr. Turno s pozorišča.... Ali kako hudi so bili na »Sočo", češ, da slika hudiča na steno ia si izmišljuje namene, katerih nikdo nima ! Kmalu pa se je pokazalo, kako prav je imela, ker »narodni voditelji" so razglasili strahovito razžaljenje, katero jim je prizadejal dr. Turna že s p i s-moni 7. j a h. ta k6 hudo, da jim ni več mogoče sedeli v njegovi družbi.... Hinavci! Dali so torej popolnoma prav toliko napadam »Soči* in njenim trditvam od 18. aprila naprej!
«0, o \» je zaklical vojak z glasnim smehom, «raki hočejo vjedati some! Pustimo to, kmet, kar je bilo, naj bo pozabljeno ! Pojdi sem, na! pijva skupaj !... Kaj me tako srdito gledaš?*
«No, no ! tu smo vsi prijatelji 1» se je vmešal Lupo. »Objemite torej tudi vi tega vrlega _ tovariša*.
•Mari ne veste, kaj vam je rekel, župnik?« je šepetala v uho trdnemu brodarju njegova dobrodušna žena. «Ali hočete dati drugim tak izgled, vi, ki ste najstarejši ?» — Miha je vstal in se je udal nevoljno. Potem se je zopet vsedel na svoje mesto.
«Kak hudoben kmetačl* je dejal Vinciguerra Lupu, ko se je ž njim nekoliko oddaljil in sta jela šetati se po dvorani. Tu imamo uprav tak slučaj, da kdor je dolžan, še tirja. Rečem ti, da če bi ne bilo radi tebe, bi ga hotel jaz nekoliko učiti dostojnega vedenja*.
A tu je Lupo povedal Vinciguerri, kaka strahovita nesreča je zadela ubogega moža, kateremu je v jezeru utonil jedini sin, in da je od tistega časa ves omamljen vsled prevelike žalosti. Tačas jo pa tudi župnik stopil k Mihi, in. mu je pravil, koliko je bil Vinciguerra storil za Lupa, ko ga je stražil tam v  Chia-
Ne bom dalje našteval vzrokov, ki so sodelovali na letošnjem razkolu, ker to ni moj namen.
Kakd je torej danes s „strankami" na Goriškem?
Stranka »P r i m. L i s t a« je ostala sama sebi dosledna v smislu taktike zadnjih dveh let; basen o ježu in lisici jej je ves čas. »vodilna misel« v taktiškem spletkarenju.... To je čisla klerikalna četa, ki si šele pripravlja tla za obsežnejše javno delovanje v bližnji prihodnosti..,.
Njej nasproti je ostala vseh prejšnjih spon svobodna naša velika »S oči na* stranka, ki noče nič slišati o nadvladi k 1 e ri k a 1 i z m a v deželi. Mi spoštujemo duhovski stan, kakor vsak drugi, mu nočemo delati le sence nasprotja v izvrševanju važnega poklica itd.: ali kratko nikar ne maramo take nadvlade, kakoršna oduševljuje pristaše »Prim. Lista".... Ako je stranka »Pr.L.* klerikalna, je »Sočina« protiklerikalna, ob enem radikalna in napredna v pravem pomenu leh besed!
Kakošen je „Goričanski kameleon*, njegove zveze s klerikalci in liberalci, ali: »sam ne vd, kaj hoče" — o tem prihodnjič.
A. Gabršček.
O antisemitizmu")
(Govor Anatola Leroy-Beaulieua po češkem prevodu priredil D. Lončar). Ako hočemo antisemiUzem analizirati in razkrojiti v prvine (elemente), vidimo, da je zmes jako različnih deiov. Raznovrstna zmes, v kateri najdemo hkrati dobre misli, plemenite težnje in tudi — treba to priznati'— škodljive strasti, nagone, ki jih ne morem drugače imenovati nego nizke. Oglejte s: ga, poslušajte njegov govor; hote ali nehote priznate, da antisemitizem v eni sapi poživlja plemenite čute, težnje, prihajajoče iz človekoljubne duše, a trenotek po tem se obrača k nevoščtjivosti, sebičnosti, k osebnim strastem in najnižjim nagonom mas. A ravno ta
*) Židovsko vprašanje se ne rešuje z demonstracijami in frazami dnevnih novinarskih gesel, ampak s prou&ivanjem in r.izmiSljanjem. Za danes podajamo nazore o antisemitizmu Anatola SerovrBcau-lieua, znanega francoskega političnega pisatelja in profesorja svobodne šole političnih ved v Pariza. Z vsemi izvajanji pisatelja, stoječega na stališču gospodarskega liberalizma, se ne moremo strinjati; vendar pa najdemo tu mnogo dragocenega pouka o židovskem .vprašanju.
ravalli, kadar so ga imeli usmrtiti.' Ta pojasnila, katera ste istodobno slišali obe stranki, so omečila že od. narave dobra srca brodarja in vojaka. In ko sta se oba" kak hip kasneje srečala na sredi dvorane, ne da bi zinila — sta se objela, in sta ostala tako precej časa v veliko radost vseh prisotnih.
Grof Del Balzo je ukazal prinesti nekaj vrčev dobrega belega vina, in najnovejša sprava je bila zapečatena z napitnicami obeh strank. Yino je bilo iz Limonte, in samostanski vojaki ga niso mogli zadosti prehvaliti.. Zadostovala bi bila ta hvala, da biia odpravila iz srca tistih gorjanov zadnji sl&tfghjeva, če bi ga bilo še kaj, ali ga ni bilo.*; JEDENINDVAJSETO POGLAVJE.
Grof je odkazal limontskemu župniku posebno sobo, in ga je povabil za ves čas njegovega ondotorega bivanja k obedovanju pri svoji "mizi. Tudi bro-darjeva žena, naša Marta, je bila uvrščena med grofovo družino in nastanjena pri Ambrozijevih ljudeh. Tam je oskrbovala hišna dela še š kakimi drugimi štirimi ženami, ki so bile najete navlašč ?a.tti, da bi prirejale in pospravljale postelje., delale, snažile in kuhale za toliko ijudij.
1059
32
neskladna zmes dobrega ig slabega tvori moč j antisemitizma in pojashjfOeVJiako se je mogel 1 razširiti po toliko deželabK,' «<jk
Prvo, kar očitam 5&tisefg$om, je to, da pripisujejo Židom — i«X^9M» Jih P° nJjh imenu — pomen, ki ni jrajpienem razmerju s številom in z duševnimffs^KJsobnostmi zidov niti z dejansko močjo židovskega življa v | naši družbi. S tem, da vidi antisemitizem povsod delovanje zida, s tem ga — bi dejal — povečuje, proslavlja, povišuje nad pristojno mero. To je pojav, pravim, ki se ne le protivi mojemu zdravemu razumu, ampak ki žali moj ponos kot kristjana in kot Arijea.
Aniisemiti delajo, bodisi da to verujejo ati ne verujejo, iz ubogih odlomkov Izraela gospodarje sodobnega sveta. Dajejo zidom nadčloveško moč, povišujoč jih s svojimi gro-zami nad vse narode in plemene, in nare-jajo iz njih strašno pošast, proti kateri so največji narodi 'iiali in brez moči. To je napačni način proslavljanja, ki ga ne morem odobravati. Ne morem imeti zida za tako visokega ; ne morem pripuščati, da bi se morali Francozi, Nemci, Angleži, Rusi, Američani v strahu klanjati peščici Semitov; ne mislim v nasprotju z oznanjevalci nntisemit-skib naukov, da bi moral zgodovinar videti v j zidu večjo moč nego so bile vse one, ki so obvladale svet.                                                 I
Drugo, ki»r očitam nntiseritilom, je to, da proizvajajo nasproti zidom fteorijo du bloc", J da zavračajo in obsojajo čisto brez razločka vse člene ene narodne ali verske skupine. Vest me veže, da protestiram proti tej teoriji, bodisi da se uporablja kot merilo zgodovine ali sedanjosti, bodisi da se tiče politikov ali finančnikov, bodisi da gre za buržoazijo obče, alt samo za ono, ki ji pravimo 3emitska. Imenujem jo sodobno ne-nravno in neznanstveno. Toda, ali je morebiti možno tajiti, da ni to navadna metoda anti-semitov?                                (Dalje pride). --------*
Dopisi.
Iz Kanalu. — (Shod dr. Pavlice). Počastil nas je torej v nedeljo dne 10. t. m. g, dr. Jos. Pavlica s svojim krščansko-socijalnim obiskom. Pravil in propovedoval nam je debelo uro. 0 pripomočkih programa njega stranke, kako zboljšati stanje kmeta in delavca, pa ni bilo nobenega sledu. Govoril je o krščanskih načelih tako, kakor spada edino na propovednico. Po njega govoru se je oglasil za besedo g. A. Gabrijelčic iz Kanala.
Jtdro njega govora je bilo nekako sledeče. Opomnil je g. doktorja na enak shod, kateri jo bil sklical dne 26. nov. na Goriščeku. Posebno ga je opozoril na ono resolucijo, katero so sprejeli oni dan tam, in ki pravi, da bodo ustanavljali prodajalnice tam, kjer ni »pravih- slov. trgovcev.
Prosil je pojasnenja, kdo je »pravi" slov. trgovec ter kdo ne.
Na to mu g. dokt. niti odgovoril ni kaj stvarnega. Odgovarjal mu je nekaj, česar menda niti sam razumel ni.
Gospod Gabrijelčic mu je svetoval, da rajši kot bi ustanovljali prodajalne, naj ustanove katoliško trgovsko akademijo. Tako bomo imeli dovolj pravih kat. slov. trgovcev, in krščanskim socijalistom ne bo treba prodajati raznega blaga, kakor delajo kranjski kaplani! Utemeljeval je svoj svet s tem, da kakor se je ustanovilo Alojzevišče, da imamo v Gorici kršansko misleče dijake, da, kakor se misli ustanoviti v Solnogradu katoliško vseučilišče, da dobimo krščansko misleče, odvetnike, notarje, sodnike in zdravnike, naj se ustanovi katoliška trgovska akademija, da nam ne bo manjkalo takih slov. trgovcev, kakoršne želi imeti g. dr. Pavlica!!!
Po Gabrijelčiču je prosil besede župan g. Z e g a. Kratko pa jedernato mu je povedal, da je zasionj pričakoval od njega (dr. Pav.) kakega pojasnila, kako razbremeniti kmeta i delavci.. Razume se, da je vedel učeni g. doktor še manj odgovoriti mu, kakor Gabrijelčiču.
Govoril je nadalje tudi g. pravnik G a r 1 i o nekem, kar niso razumeli navzoči poslušalci, namreč o nekih hipotekah, koje so vknjižene na premoženje slov. kmeta, da znašajo 60 mil. gold., kolikor so vredna ta posestva. K zaključku je gov. še g. dr. And. Pavlica. Trdil, da je nastal razpor na Goriškem le radi tega, ker se je slov. narod na Gor. odtujil krščanskim načelom!
Obsojal je enako pisavo »Soče* kakor »Gorice" in predlagal je sledečo resolucijo:
Slov. narod po deželi na Goriškem obžaluje in obsoja razkol tur zabičuje slov. prvake in voditelje naroda na Goriškem, naj se zedinijo v korist in srečo celokupnega naroda.       ^ -
Tako je bil zaključen shod, od katerega ne bodo imeli Kaualci niti zrnca dobička.
Bolje je bilo, da so se zabavali prireditelja shoda ves čas v gostilni!
Iz Cerknega. --(Potrebasloven-šfiine zmožnega c. kr. sodnega kance lista). Odkar je bil odstavljen od službe c. kr. sodni kancelist Pagon, nismo videli v Cerknem več nobenega sodnega pisarniškega uradnika, ki bi bil vešč slovenskega jezika. Prav kakor da bi Cerkno stalo tam doli kje v Kalabriji, so nam — menda v znamenju ravnopravnosti! — poalali v zadnjem času nekpga sodnega uradnika, ki ne zna ne slovenski ne nemški, temveč samo blaženo italijanščino. In  vendar mora imeli posla  tak
Človek z ljudmi pri nas, in pri nas — kakor j menda ve slavna sodnija v Gorici to v Trstu — ni Lahov, ker je prebivalstvo skozi in skozi slovensko. Popolnoma smo prepričani, da sodniji bi ne prišle 'na um, poslati v Lahe kakega sodnega uradnika, ki bi znal, denimo, samo slovenski!
Zato pa vprašamo, kako opraviči sodnija tako postopanje, da  nas osrečuje  z   laškimi uradniki, ki   nas  ne  razumejo?!  Ali   nima j nobenega Slovenca na razpolaganje?
Mesto sodnega kancelista je prazno. Ze naprej se oglašamo ter zahtevamo, da na i tisto mesto pride mož, ki pozna popolnoma naš jezik, da bo nas razumel, kajti mi smo še vedno takega mnenja, da sodnija je radi nas tukaj in ne mi radi sodnije!
Zato bi prosili tudi našega spoštovanega gosp. sodnika, da v tem oziru posreduje, da se vslreže želji ljudstva, ker to nikakor nima več volje, gledati, da se ga »od zgoraj* iz Gorice in Trsta smatra kot »nižje" j ljudstvo od Italijanov! — Toliko za danes; j če potreba, se še oglasimo.                             ]
Iz Kala.  —  (Švindel  z  zaupnicami.) ; Ker so tudi iz naše občine  poslali Zaupnico j grofu   Alfredu   C o r o n i n i j u,   se   mi   zdi j vredno povedati, kako  škandalozno  je  bila ¦ napravljena. Dne 4. novembra je bila stara-šinstvena  seja, v  kateri  ni  bila  prediožena zaupnica   —   vendar pa  so  podpisani 'vsi starašine, ki so bili v tisti seji, kakor da je bila sprejeta jednog!asno.
Vsa ta komedija je delo g.  tajnika; g. župan je pri tem najbrže nedolžen, ker še brati in pisati ne  zna, in ga ima g. tajnik j na  vrvici.  G. tajnik   se  je bal, da ne bo j vsprejeta, zato jo je sam na tihem napravil, i na to jo je podpisal  z imeni vseh starašin, ne da bi jim kaj povedal o tem. Zaradi tega je velika nevolja med zavednimi starušinami in med občinstvom. Toliko v pojasnilo!
Domače in razne novice.
Osebne vesti. — Poštnim asistentom so imenovani: poštni vežbenik Josip Zen-trich v Ljubljani za Sv. Peter na Krasu in manipulantje Konrad Hilscher v Gorici za Mali Lošinj, Anton Piccini za Trst in Adolf Lunaček v Ljubljani za Opatijo. — Zajedno je premeščen poštni asistent Fran GI ob o č ni k iz Sv. Petra na Krasu v Trst. — Pravosodni minister je imenoval sodnim tajnikom na deželnem sodišču v Trstu pristava trž. deželnega sodišča, dra. Josipa Straussa, pristava okrajnega sodišča v Tržiču, Antona V i do z a, in. dra. Filipa Mor-purgo, odvetnika v Trstu.
Za loterijo »Šolskega doma" so darovali: Nj. sv. kneginja E. L. 20 K.; Emilija, elegantno škatljo iz svili?; Marija, album; 1. J., sachet.; gospa vir. Kavčič, steklenico s kozarcem in krožnikom* g. I. Toplikar, dva vrča za pivo; rodoljubna rodbina Premrou, 3 krasne darove, 1 elegantno salonsko mizico, 2 lep tintnik iz porcelana, 3 fino rezilo za papir; gospodična Eufemia Mohorčič, poštna uradnica v Sežani, knjigo; Spominek šestoletnice začetka Habsburške vlade na Slovenskem; gospa Marija Kancler, knjigo in blazinico v podobi breskve za bucike; gospica Zorica Klavžar, fino šatuljo za rokovice z zlatom vezano (I. r. delo); gospod Brau-nitzer, 6 finih »dessert" nožev ; gospica Minka Pignatari, Černiče, plišasto šafuljo za zapestnice z svilo vezano (I. r. delo); gospica Ljudmila Kon ac, elegantno šatuljo za rokavice z svilo vezano (L r. delo); g.čna Karlina Drašček, elegantno pogrinjalo za zofo, umetno vezeno; g.čna Olga Drašček, dve preprogi, krasno s svilo vezeni; g.čna Ljudmila Erjavec, torbico za bucike (I. r. delo); gospa prof. Plohi, na-mizje za liker in steklen postavek za slaščice. Opomba: Žrebanje se bode vršilo dne 31. t. m., kakor je natisnjeno na srečkah, ne pa 28., kakor je bilo pomoti rečeno. Razstava dobitkov začne 26. t. m.
Za BožiČnieo otroškega vrta ckužbe sv. Cirila in Metoda v Pevmi so darovali: Gosp. Ivan Drufovka   v Gorici,  za  8  parov
I usnja; gosp. Kopač, zavitek lepih sveč za drevesca ; gospod Jožef Budin, kura t v Pevmi. gld. 5* — ; gosp. L. Fogar, veleposestnik v Pevmi, gld. 5'—; gosp. Ant. Fiegel, veleposestnik v Oslavji, gld. 2' — ; gosp. Ant. Pinlar,
i veleposestnik v Pevmi, gld. 2'—;, gosp. Ant.
| Kodermac, pek.   in  posest   pri' mostu,   gld.
j I"—-, gospa Marija Kranjec, soproga nad-kniigovodje iz Ljubna, mesto šolnine za svojega sinka, gld. 1*—; gosp. Ant. Komjanc, kupec s sadjem, gld. 1*—; gospa   baroimija
I Amalija Teuffenbach iz Pevme, gld. 1*—-.. Božlčniea v Podgorl bo v petek pc;¦¦ poludne ob 2. uri v  otroškem vrtcu,   kar se s tem daje  na znanje slav. občinstvu, katero se je hoče udeležiti.
Našim somišljenikom  — resna be-
I seda.— Izvzemši veliko večino duhovščine, pe-torieo učiteljev in neznatno številce drugih po-svetnjakov v deželi z a go t a v 1 j a j o v s i d r u-gi som?šljenje s »Sočino" ,,«*tra n ko. Pristaše »Goričanske" klike je treba z lučjo iskati! •- Vkljub temu kažejo „Goričani" velik pogum, veliko samozavest t In zakaj? Ker. jim pomagate Vi — pristaši naše stranke! Na stotine Vas je, ki si pustite pošiljati »Norico« v hišo — iz »radovednosti", kakor pravite. Ali takih
j »radovednežev* je veliko, da prav oni zagotavljajo   »Gorici"   grešni   obstanek...   Zal6
i tolik pogum vzlic splošnemu polit, bankrotu!
Zdaj se bliža novo leto l Zat6 opozarjamo svoje somišljenike, naj po novem letu s svojo »radovednostjo" ne podpirajo dalje nasprotnikov. Naj se ravnajo po njihovem vzgledu. Poznamo duhovnika, ki prečita vsako štev. »Soče* prav pazljivo, ali citat jo hodi v sosednjo vas, da le ni sam naročen... »Soča" nema 10 »Goričanskih* naročnikov, a po novem letu odpadejo gotovo še ti. Mi za njimi ne bomo žalovali t Prav tak6 pa želimo tudi od .Sočinih" somišljenikov, naj ne podpirajo nasprotnika, ki bojkoluje ..Sočo", kjer je k- mogoče... Zob za zob! V tem oziru. naj nam bodo nasprotniki za vzgled — možatosti! Notarski podjetnik Preiti r o u, trgovec Kavčič na Kornu, zdravnik R o j c so »Sočo* zavrnili, dasi ved6, da jim to lahko prinese tisočake škode na leto, ako le hočemo z mezincem geniti! In vendar so pokazali svojo barvo na prav odločen način! Tako naj naredč naši scm]šlfeniki »Gorici* nasproti, da se ne bo šopirila in hvalila ž njihovo pomočjo.
Shod veleposestnikov. Volilni odbor iz srede veleposestnikov je sklical shod na   prihodnji  četrtek   ob   9.   predpoldne.
. Tam se dogovore glede kandidata. — Tako je prav! Veleposestniki naj dokažejo, da znajo sami misliti in da se zavedajo svoje veljave kot največji davkoplačevalci v deželi!
Reklamacije volilne pravice v velepo-sesfvu končajo danes. Sprevideli smo, da bo treba do prihodnje volitve veliko skrbnega del.i, da bo imenik veleposestnikov v redu. Imeli smo več prav zanimivih slučajev. Mi poidemn radi gg. veleposestnikom na roko tudi v prihodnje..
Nevarnost!? — Res je, da je odpadlo v naši skupini veleposestnikov le malo italijanskih glasov in veliko slovenskih, ali vkljub temu bi nasprotniki spravili le z veliko težavo 45 glasov na volišče. Zat6 je naravnost bedasto pisarjen je „G o r i c e* in »Delavskega prijatelja", ki bi rada strašila z »baubauom", ker se drugače njiju glas nič ne ceni. — Veleposestniki! Le brez skrbi po poti, katero ste nastopili 1
Vfa Carlo Favetti. ~ Ta veliki goriški »psilrijot* nepozabnega spomina ne gre iz glave goriškim lahonom, in dan na dan premišljujejo, zakaj se ulica Vetturini še do sedaj ne imenuje Via Carlo Favetti, kakor so že zdavnaj želeli. Seppenhofer, mostni stara-šina z nemškim imenom pa z velikim italijanskim srcem, je predlagal ponovno v zadnji občinski seji, da se ima končno ulica Vetturini prekrstiti v Via Carlo Favotli —in staraš ne so mu ploskali pri predlogu f
V ulici Vetturini vidiš že skoro po vseh hišah napis na. zidovih: Via Carlo Favetti ali tablice kažejo še vedno: Via Vetturini.
Župan dr. Venuti je vzel predlog na znanje z zadovoljstvom, sedaj je le še vprašanje, če se dopusti »od zgoraj" imenovati kako ulico z imenom takega patrijotn, kakršen je bil bas omenjeni — Favetti!
V eni prihodnjih sej bo pa zahteval sigurno Seppenhofer, da naj se kaka utica imenuje po — »mučeniku" Codermazu!
Varnost »Goriške ljudske posojilnice". — Sama »Gorica" je pripoznala, da je nekoliko takih, ki imajo v posojilnici vložen svoj denar, in se boje. — »da bi drugače utegnili priti časi, ko ne bode na gotovem vložen...."
To je resnica! Posojilnica ima danes 701.000 hranilnih zalog: zato mora biti — varen zavod, da zasluži tolikega zaupanja. Z.ito pa mu morajo stali na čelu možje, ki so se že izkazuli v finančnih operacijah. Sam dr. Gregorčič pa je imenoval dr. Turno večkrat našega »finančnega ministra*; vsakdo pripozua njegove izredne sposobnosti, da je denaren zavod v njegovih rokah povsem varen. Zat6 je dobil tudi dobre denarne zveze, kakoršnih pred njim m bilo in bi zopet odpadle ž njim vred. Ako bi torej dr. Turna kakorkoli odpadel, bi bilo treba z lučjo sekati naslednika, oziroma že pod njim iz-vežb ti ga.... Denimo pa, da bi prišli na krmilo ljudje, ki bi hoteli posojilnico imeli v krempljih le za to, »ker je važna postojanka", kaj se zgodi? Naravno, da bi jih bilo silno veliko, ki bi rekli, d.-t denar ni več varno naložen! Takrat bi tu.li »Soča" lahko vplivala pri svojih somi*l,rnikth — in v 14 dneh bi bilo »dpovedan h 300.000 gld. hranilnih vlog! Na to eventuvalnost, zdi se, ne računajo dr. Gregorčič & C.o, da toraj njihovo orožje reže na oba kraja. — Ali : dr. Greg. je — narodni voditelj! Odgovornost njegova je večja nego naša! Na to mož ne misli t
Codermaz in Corslg— oproščena.
Našim čitateljom je še dobro v spominu vsa afera Codermaz-Corsig. Po dolgi uvodni pre-izkavi, po preiskovalnem 'zaporu 8 mesecev je bila končno proti njima v petek in soboto porotria obravnava v Inomostu, pri kateri sta bila oba — oproščena. Da je oproščen Corsig, o tem se ni nikdo nič iudi!, ker je skoro nedolžen na celi stvari, čudili pa so se na sploh, da je oproščen Codermaz, glavni steber naj radikalnejšega italijanskega življa v Gorici, šefredakter proti avstrijske »Sentinelle" itd. ki je v Terzu v Furlaniji dosti jasno kazal svoje vroče »italijansko" srce l — Srečna torej Gorica, da je dobila nazaj jednega svj^jjji sinov, ki najhuje gori za italijansko ob nieji!
K stvari s<* še povrnemo!
28 voz v snegu na cesti. — V petek je imelo 28 voznikov iz Soške doline bud dan in še hujšo noč. V Ročinju so vzeli vsi priprego, ali v U š u i k u so obtičali v snegu na cesti. V prvi voz so zapregli več parov konj, ali ni šlo. Morali so razpreči, postavili vozova n stražo in gnati konje v hleve na razne kraje, celč do Volč in nazaj v Ročinj. Šele v soboto popoldne so bili rešeni!
Pošto med Trbižem in Bolcem je pod-sul sneženi plaz. K sreči so ijudje to videli, prihiteli na potnec in izkopali iz snegu konje, voz in postiljona, vse zdrave..
Nov srebrni denar po 5 kron kujejo v novčnem uradu. Pod cesarskim orlom bo napis ,5 Cor." to je pc latinski »quinque Coronae* (5 kron). Okrog orla je uvrščenih 5 kron. Vrednost bo označena v vseli avstrijskih jezikih.
V Dcvlnu drži prejasni češki knez -Thurn-Taxis„še_vednQ„za oskrbnika znanega lahonskega zagrizenca Ne g rini j a, ki je prišel bos in nag v Devin, da so mu morali ondi hlače posoditi, v katerih se je predstavil pokojni knežni Hohenlohe. Danes je ta človek bogat gospod, ki fino živi, se z rodbino po knežje oblači in ima drago opravljeno stanovanje ! Odkod ta bogatija ? ! — Prejasni knez Thurn-Taxis je odpravil slante pedo oskrbnika gradu v Zagrnju, ker ga je baje grozno slepa ril I! I
Gosp. M. Ples, rodoljubni župan v Devinu, je sedel včemj zopet pred tržaškim sodiščem radi znanih izgredov na Legino šolo. Prvo razsodbo, s katero je bil obsojen na 8 mesecev ječe, je najvišje sodišče kar razveljavilo. Včeraj je bil obsojen le na 14 dnij zapora, češ: da je kazal odobravanje rečemh izgredov. Dva s o ob tožen a »lačen-bergerja" vMavhinjah sta namreč trdila v nasprotju z mnogimi drugimi pričami, da je g. Ples — ploskal in s tem pohvalil početje razgrajalcev. — Podana je menda prošnja za premembo kazni v denarno globo! — Takd je končala ta zloglasna gonja proti g. Plesu, ki je pretrpel nad 40 rlnij preiskovalnega zapora! — Proti Slovencu Plesu so našli takoj paragraf o odobravanju ! Slovenci, spoznavajmo, kaj nam donaša — avstrijski patrijotizem !
Nove poštne znamke lu vrednotlce pridejo v promet z novim letom, in sicer po kronski veljavi. Stare je mogoče zamenjati do konca leta pri poštnih uradih.
Poštne pošiljatve o Božiču, — Da ne nastanejo občinstvu nepriliko glede na božično pošiljatve, je izdalo c. kr. poštno ravnateljstvo posebno naznanilo, v katerem opozarja na razne okolnosti, ki jih je treba upoštevati pri razpošiljanju. Pred vsem je potreba paziti, da se blago, katero se odpošlje, dobro zavije ter pravilno in dobro adresuje. Če le mogoče, naj se naslov napiše kar na zavitek; ako to ne gre, pa na papir, kateri se mora <rdno prilepiti na zavitek. Ker je navurno&<, zlasti pri pošiljatvah v dalnje kraje, da naslov odpade v prometu in bi v takem slučaju pošta ne vedla, k{«m in komu oddati pošiljatev, je umestno, napraviti še drugi naslov ter ga vložiti v zavitek. Posebno je treba gledali, da so dobro zavite pošiljatve, namenjene v Dalmacijo, Bosno, itd., spioh tiste, ki gredo na morje. Na one pošiljatve, ki gredo v kraje z užitnin-skim davkom, kakor n. pr. Ljubljana, Gradec, Dunaj itd., je umestno na naslovili in pa na spremnicah označiti vsebino po kil. lit. ali po kosih, kakor pripadajo užilninskemu davku.
—  Divjačina, ki ne krvavi več, se sme pošiljati nezavita v posamnih kosili; naslov se je mora trdno držati. — Pošiljatve, ki bi se utegnile med potom poškodovali, treba označiti primerno poleg naslova.
Sploh morajo biti pošiljatve trdno zavite, da so varne na vsako stran; — potem pa'"'ne odlašati vse na zadnji dan. Opozarja se tudi na to, da pošta zavrne vse nezadostno prirejene pošiljatve, ker nima časa o Božiču, dajati še posebej pojasnila.
Dr. (jtregorčld — „s programom In doslednostjo". — Ako je mogoče sploh govoriti o kateri zaslugi naših zastopnikov na Dunaju, je »Gor." vsako prisila grofu C. na hrbet. Tako smo čitali 2. nov. v dolgem Članku v imenu pol. društva »Sloga", kakošne zasluge si je pridobil grof C. na Dunaju. Tu pa je bilo vse povedano, kar se da sploh reči in — »farbati*. Kaj ostane dr. Gregorčiču ? Tu bo treba novega umetnika, ki bo znal še bolje »farbati* nego člankur 2. nov.
Državni zbor dolgo ni zboroval. Zdaj pa, ko vendar zboruje, čepi naš edini poslanec skoro vedno doma v Gorici — in vodi naš žalostni razpor uprav »s programom in   doslednostjo",  kakor  doslej   še   nobene
akcije..... Lahko   njemu! On je  profesor na
dopustu, duhovnik, državni poslanec, kar vse »nese"!
»Narodov voditelj* bi moral računati z raznimi strujaml v deželi S Da je naša struja močnejša nego njegova, to sam najbolje čuti
—  in vendar si izmišljuje vedno novih sredstev, da poostruje domači razpor. Tak je naš »narodni voditelj* Gregorčič, ki je ce!6 v toliko sposoben, d a med št i-rimi stenami prip-oznd opravičenost vsega, kar trdimo mi »Sočani«, dela pa takč, kakor hočejo »narodni trotje", katerih se ne more otresti!
Kar je videl v »Goriški tiskarni*, to vse posnema — prav po opičje.... »Gorica" po uzorcu naše   »Soče", neki plakat z
oglasi in koledar po našem uzorcu,— zdaj jo prišel na vrsto naS— ^Primorec", katerega hoče izpodriniti z nekim novim lističem povsem po našem uzorcu. S tem bi bilo v Gorici kar 6., reci šest polit, listov. Dr. Gregorčič 3am ve, da je taka potrata naravnost narodni greh, ali njemu je le za to, da se n a r o d n i prepir Se dalje p o-ostri. Ker   „Pri moreč" ni   imel  primer-
porno zalogo in potem vsako leto meseca svečna zopet 1 gld. (§ 5. lit A, in B.); 10. kr. poštnine (odborov sklep); 15 kr. za upravne stroške pri prvem slučaju smrti v letu (§ 6. lit. B.)
Na postavi § 7. lit. E. se sprejmo v društvo le oni, ki še niso stari 45 let in se izkažejo z veljavnim zdravniškim izpričalom, da so zdravi. Ti društveni ki doplačajo toliko-
noga nasprotnikat—ga^je- b?lo-,-4reba .iistanor^Ju^pa A Jild^ kolikor slučajev smrti je bilo
viti 1 Dr. Gregorčič, ki že leta mi nič pisal za »Sočo«, razun kadar je potreboval sebi kadilnice, je zdaj poštah popoln časnikar, ki je izborno plačan z mandati naroda!! Ali je taka njegova naloga?!', Odkod naj jemljo denar sjov^trgovcMn obrtniki, da bodo mašili z oglasi še GFegorčičeva huj-skala, ako se bole iznebiti očitnega bojkota ? I —
Nhši somišljeniki so veliko preobzirni nasproti takim pojavom. Treba bo nastopiti tak6,   kakor   nastopajo   ,Go'ričani*Y"
Razpis dveh služeb deželnih obbodlitkov. — Deželni odbor razpisuje:
Ker sta se izpraznili dve službi deželnih obhodnikov, ena z, lelno plačo 500 gld., druga s 450 gld., rj/.pisujeti se s tem, in je prošnje vložili do 6. januvarja t. 1. v deželnem uradu v Gorici. Prošnjam je priložiti potrebna dokazila: 1. o starosti, 2. avstrijskem državljanstvu, 3. družini, 4. znanju deželnih jezikov, 5. dobrem obnašanju, G. šolanju, 7. morebitnem dosedanjem službovanju. Imenovanje bode za zdaj začasno. Javna zahvala. — Podpisani odbor naznanja, da se je pri veselici, prirejeni v nedeljo dne 10. t, m. v korist ..Šolskemu domu" v Gorici n-ibralo čistega dohodka 112 . gld. in da je to vsoto iztočil društvenemu vodstvu.              •••.-«..
Pri tej priliki izjavlja iskreno zahvalo slav. čitalničnemu odboru za prijazno dovoljene prostore, p, n. gospem in gospicam pevkam in igralkam, pa gospodom pevcem in igralcem za požrlovalno, izvrstno sodelovanje, gosp. Andreju Gabrščok-u za brezplačno preskrbljena vabila in p. n. nadpla-čevalcem za izkazano visokodušnost. Nad-plače so naklonili p. n. gospodje dr. A nt. Gregorčič 10 gld., Miroslav Premrou 5 gld., dr. A. R. Rojic 5 gld., dr. I. Stanič 1 avst. cekin, And. baron Winkler 4 gld., gospa JoS 3 gld., Kospa Dugar 2 gld., gospod I. Uausner 2 gld., g. glavni učitelj Skubin 2 jild. — Še več njih je podarilo manjše zneske. Uspe i je zopet pokazal, da smo vsi složni, ko gre za sveto stvar. V Gorici, dne 14, decembra 1890. Veselični odbor.
Odprava bakrenega drobiža. — Vsled odloka c. kr. fin. ministerstva 4. t. m. se daje na splošno znanje, da preneha v smislu naredbe s. kr. fin. ministerstva od 9. jun. 1. I. vsaka obveznost države, sprejemali ali zamenjavati bakreni drobiž po jeden krajcar ali pol krajcarja.
Gospodična, ki Ima nad 16 let, zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika in bi imela veselje do fotografijske stroke, sprejme se pod vgodnimi pogoji. Prošnje na: Odlikovani fotografijski zavod Ant. Jerkič, Gorica.
Požar. — V nedeljo popoludne je gorelo v zadnjem delu prodajalne Miceu-a v ulici Giardino. Posrečilo se je ogenj kmalu pogasiti, Škode pa je vendar okoli 300 gld.
Radodarni dolinski.
Za 9Šokki dom":
Naše upravmštvo je prejelo: Vesela družba, zbrana na Martinov večer v gostilni „pri Peku* v Kanalu, pošilja gld. 8. — O priliki poroke gospice Pavline Pertot z gosp. Iv. Gruden v Nabrežini nabrali veseli s vat je gld. 1023. — Prof. Fran Plohi v Gorici 3 gld. — O priliki poroke g. Fer. Trampuž v Kanalu roj. Pauliu dne 2. t. m. se je nabralo gld. 5'40; polovica je za »Siogine zavode", polovica za ^Slovensko Alojzijevišče". — Nabrano v zamorcu pri Rejdeiji v Bovcu 85 kr. — Anton Švara v Komnu nabral v veseli družbi gld. 5i4. — Skupaj gld. 29'92.
Društvene vesti.
Jnbilejska samopomoč. Pozivi   Dne
6. t. m. je umrla gospa Ana Kraj ni k, soproga g. nfdučitelja Ivana Krajnika v Kobaridu. Pokoj niča je bita v smislu § 7. društvenih pravit ud našega društva. Ker šteje društvo 183 udov, z;ito sem izplačal vdovcu v sti.isln § 3. društvenih pravil 183 gld.
V smislu § 4. lit A. društvenih pravil mora plačati vsak društvenik po smrti enega društvenika 1 gl-l. za prihodnji slučaj smrti.
Glede roka za to vplačilo govori lit. A. § 4. tako-le: „Plačali se mora tekom enega meseca po drustvenikovi smrti, (v tem slučaju do 6. prosinca 1900 I.) ki se razglasi v slo* venskih učiteljskih glasilih in dnevnikih*.
§ 6. lit. B. pa pravi; »Za upravne stroške plača vsak društvenik pri prvem slučaju smrti v letu 15 kr.; preostanki pridejo v reservno podporno zalogo*. Lit. C. §. 6. pravi: »Vsa vplačevanja se pošiljajo društvenemu načelniku".
Na postavi lega prosim p. i. ude, da mi blagovolijo poslati do 6. prosinca 1900. 1. 1. gld. 15 kr.
Kdor še ni ud in želi pristopiti, mora plačati 50 kr. vstopnine (§ 6. lit. A,); i gld. udnine (§ 4. lit. A.) 1, gld. za rezervno pod-
med društveniki od ustanovitvi  društva. (Do danes je bil en sam slučaj smrti.)
Jakob Dimnik, t. č. predsednik. Občili zbor podpornega društva za slovenske visokošolec na Dunaju. — Iz poročita navajamo le nekaj važnejših rečij. Med umrlimi podporniki čitamo ime barko-vljanskega župnika Cerneta, med darovalci večjih svot preč. g. Iv. G u z e 1 j a, vikarja v J Logeh, goriško, vipavsko posojilnico in dr. ' Osnovna glavnica je lani znašala: 9781 K 36 st. Z obrestmi vred je glavnica letos narasla za 1539 K, znaša torej letos 11.320 K. 44 st. — Razpoložna glavnica z obrestmi je znašala letos 4849 K. 78 st. Iz te so se pokrile podpore in upravni stroški s 3317 K. 88 st. Cela imovina društva znaša koncem leta 12852 K 34 st. Podpor se je razdelilo v 403 slučajih med 81 podpirancev 3137 K. 5' si., in sicer v denarju 1509 K in 3057 a 50 st. — 1528 K 50 s>t. Po študijah je je bilo 40 juristov, 16 filozofov, 9 medicin-cev, 9 tehnikov, 2 kiparja, 1 agronom, 1 eksp. akademik, 1 slušatelj grafičnega zavoda, 1 cb.tne šole, 1 slikar. Po kronovinah je bilo 68 iz Kranjske, 7 iz Štajerske, 4 iz P rini o r s k e, 2 iz Koroške,
Hvala se je izrekla vsem, ki so na katerikoli način pomagali društvu, da je moglo vršiti in izpolnjevati težavno nalogo. Slovenska požrtovalnost se je letos pokazala v izredni luči. Narasla je glavnica, narasla je razpolož-nina. V 11 letih je društvo razdelilo: 23926 kron. S posebnim veseljem se je povdarjalo, da so nekateri podpiranei sprejete svote že vrnili. — Važno in zares težavno službo blagajnika je prevzel potem na vsestransko prošnjo poznati požrtvovalni rodoljub, gospod dr. Klement S e s h u n, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I Singerslrasse 7. kateremu naj častiti členi in dobrotniki društva pošiljajo darove za društvene s vrhe.
/,u slovenske šole v Gorici so nabrali od 1. do 16. t. m. znesek 599'58 kr, Večje svoto so darovali: dr. Ani. Gregorčič, drž. in dež. poslanec, 250 gld.; prof. Berbuč je odstopil od svoje nagrade za poučevanje v 1. in H. trimestru v obrtni šoli v znesku 50 gld,; tvrdka Konjedic in Zajec, trg. z železjetn, je plačala uslanovnino 102 gld. 62 kr.; čisti dobiček veselice dne 10. t. ni. v »Čitalnici" znaša 112 gld.
Zaupni shod trgovcev 1» obrtnikov t Gorici. — „Trgovskoin obrtno društvo za Goriško" je minuli petek 15. t. m. priredilo zaupni shod v Gorici v predsjbi velike dvorane „Slovenske čitalnice". Prvi govornik je bil g. Andrej Gabršček, ki je jedrnato pojasnil pomen in namen društva. Z* njim je govoril g. Anton Kristan, tajnik društva, ki je kazal ozirajoč se na našim čitateljem že znano enketo o tržaških vprašanjih, katere se ni noben zastopnik goriške dežele bil udeležil, na veliko potrebo organi/.a.ije trgovstva in obrtništva. Shodu, katerega se je udeležilo lepo število trgovcev in obrtnikov našega goriškega mesta, je predsedoval g. preds. Iv. Dekleva. Trajal je skoro tri ure. — Nadejamo se, da nam to prekoristno .Trgovsko in obrlno društvo za Goriško" priredi še kaj tako lepih shodov. Le naprej!
Poročilo ravnateljstva ,/Frgovsko • obrtne zadrugo" v Gorici z neomejenim jamstvom »a opravilni mesoc november 1899.
1. Število zadružnikov dne 1. nov. 189«.....13!)3
Naraslo tekom meseca za........      10
Padlo tekom meseca
Štev. zadružnikov dne 1. dec. 1899. je znaSalo 1397
. Število deležev dne 1. nov.........2082
Priraslo 4ele";*>v tekom meseca......      40
Odpadlo     „         ,...........____9
število deležev dne 1. dec. znašalo je
.  . .   2713 Kron
.Svota vplačanih deležev do L nov.  .  . 21)1141.36
,         ,            „       tekom meseca . 1119036
,     izplačanih
Svota vplačanih deležev dne 1. nov.
. 211605 7-2
Svola podpisanih deležev po 300 kron dne 1. dec..............813900 —
. Predujmov je bilo izplačanih do 1. nov. . 556867-18
Priraslo tekom meseca........35670-—
Odplačalo »        ,        .  ,......14*4824
Stanje predujmov dne 1. dec.....568089-24
. Dopolnilni zaklad je znašal !. nov. . . 40940-14 Tekom meseca se je doplačalo .... . 3330-31 Stanje dopolnilnega zaklada dne l. dec. .  4427645
. Do konec meseca prosilo je 1320 prosileljev
za predujme v znesku.......1018787-72
Dovolilo se je v znesku.......^631742-98
7181712-88
257025 56
14781-30
16932-
Izplačalo
7.  Hranilne vloge so znašale dne 1, nov. . Vložilo se je tekom meseca . -. . . . Izplačalo » ,         « ..... Stanje hranilnih vlog dne L dec. * • v '— knjižicah povprek po — kr. — vi
8.  Gotovine dne 1. nov.   ........
Svota prejemkov tekom meseca . . . .
„    izdatkov        ,        »        . .  .    _______
Saldo   dne l. dec. in pri postni  hran.      6384-58
9.  Denarnega prometa blagajnice od dne
t. nov. do 30. dec.       ......       155783'27
Hranilne vloge se obrestno po 4*/»%.
254874-86
5265-47
78451-19
,   77332-08
Razgled po svetu.
V državnem izboru je predložil slov. poslanec dr, Gregorec s tovariši načrt jezikovnega zakona v varstvo narodnih manjšin. Načrt obsega določbe o uredbi jezikovnega vprašanja v uradu, šoli ter v javnem
življenju. Poslanec 2 i č k a r je interpeloval skupna ministerstvo radi protizakonitega postopanja oblastev, ki, slovenskim občinam (po Štajerskem in drugodi) pošiljajo spise v nemškem jeziku, katerega ne razumejo. — Ge smemo verjeti dopisnikom v »Information", se ločita v kratkem poljski klub in kat. ljudska stranka od Cehov, ako le ti nočejo odnehati od obstrukcije. Poljaki se sklicujejo na'svoje tradicije, po katerih jim ni mogoče iti za nikako obslrukcijo, naj prihaja od te ali one strani, kat. ljudska stranka pa i pravi, da njene dobre zveze so pri kraju, da se ne morejo kompromitovati pred svojimi volilci in nočejo prepustiti polja radikalnim '< Nemcem, kar bi pa storili, ako bi šli za obslrukcijo! — Torej se vrti težje politiškega položaja okoli razbitja desnice. Govori se pa tudi, da državni zbor bo skoro odgoden, ker češki obstrukciji še ne bo z lepa konca, kakor se vidi, in z obstrukcijo v državnem zboru državni voz ne more naprej!
V seji 16. t. m. je sprejela zbornica zakon o plačah državnih slug, predlogo vlade o organizaciji trgovinskih in obrtnih zbornic, predlog davčnega.odseka o obdačenju obrestij od zastavnic ter predloge glede" odprave državnih mitnic.
; ,. Posl. Spinčič je interpeloval glede na nastavljanje uradnikov, veščih slovenskega in hrvatskega jezika, na državnih železnicah v Istri,
Deželni zbori se snidejo kmalu po božičnih praznikih; morda že 26. Goriški deželni zbor bo sklican kasneje po volitvi dne a. jan. 1900.
€laryjovoministerstvo -odstopi.— Današnji zjutrajšnji listi poročajo, da Clary poda danes v kronskem posvetovanju — ostavko celega ministerstva. — Seja drž. zbora da bo še v četrtek. —Med nasledniki v ministerstvu se imenuje zopet — grofa G o 6 s s a!
Padec Clarvjevega ministerstva je pro-vzročil Szell, ker je v soboto na Dunaju izjavil, da termina za parlamentarno rešitev zakona gledt» užitnin nikakor ne podaljša čez novo leto, pa naj se reši, kakor hoče. Parlamentarna rešitev je nemogoča, zato je odstop določena reč. Tudi novo ministerstvo ima biti le provizorično, ki izvrši le najnujše reči s § 14. ter se niti ne predstavi drž. zboru. Ko bo Id zopet sklican, pride na krmilo novo dellnitivno ministerstvo, — Govori se zelo, da bodoči krmilar bi bil Poljak Bilinski.
V nagodneiieiii odseku Cehi nadaljujejo obstrukcijo. Kulb je govoril včeraj skoro cel dopoludan, popoludne pa zopet 5 ur, Foft je bil prinesel saboj kovčeg, v katerem je bilo za 25 kg. rokopisa, z namenom, da vse tisto prečita med govorom.
Vojna t Južni Afriki. — Po uradnih izkazih so Angleži doslej izgubili 5000 mož. To število je večje od onega avstrijske armade v vojni v Bosni I. 1878, V južni Afriki je sicer glede na to število bilo uporabljenih šele okoli 59.000 mož, v Bosni pa jih je bilo okoli 140.000. Avstrija je izgubila 1. 1878. samo j e d n e g a polkovnika in nikakega generala, Angleži pa so izgubili že doslej 1 generala, 4 polkovnike ter sploh Še mnogo drugih častnikov.
Angležem prede slaba. Pretekli teden so doživeli več porazov, najbolj občutna pri Stornbcrgu in Magersfonteinu. Gotovo so izgubili Angleži le v teh bitkah kakih 4000 mož, in angleška generala Methnen in Gatacre ne vesla, kaj početi; pomikata se polagoma proti jugu. — Armada generala Bullerja pa je bila odbita od Burov, ko je 14. t. m. si hotela priboriti prehod čez Tugelo. Bullerje izgubil 11 lopov in veliko število vojakov.
Junaški Buri se dobro drže, ali kakor vse kaže, vojne le še ne bo konec, ter Angleži si hočejo na vsak način priboriti — zmago!
Na smrt na vislicah je bil obsojen v soboto pred ljubljanskimi porotniki 29 letni krčmar in posestnik Ravnik, ki je umoril in oropal v noči na Gorenjskem svojega prijatelja Žvana. Obsojenec je tajil in lagal do konca, priznal je še le po obsodbi. Sumijo, da Ravnik bi bil izvršil še druge umore v Ljubljani, glede katerih se storilcem ni moglo priti na sled.
'- Raznotere vesti. — V Pragi je pogorela velika tiskarna Vilimka; škode je nad 200.000 gld., krila je z zavarovanjem. — V Londonu je umrla le dni v starosti 87 let Mary Ju nas, ki je imela 33 otrok; nedavno je za to dobila državno ustanovo. — V Koflachu na Štajerskem se je podrla v steklarui p*od težo snegu streha ter pokopala pod seboj kakih 40 delavcev. Podrla je peči, da je začelo goreti. Pet ljudij je mrtvih, 12 ranjenih nevarno, 20 pa lahko. — O par-niku »Bereniee" v Trstu, s katerim je pretila kuga, poročajo, de vso osobje na njem je zdravo; kavo razkužujejo. — Na Reki je umrl 99, letni Ghiaberizza, kateri je imel že par let pripravljeno za se prostorno rakev, in sicer jo je hranil pod posteljo. Sedaj se ga je usmilila smrt, da spi v udobni rakvi; — V Trstu je imelo »Kolo« v nedeljo v »Politeama Rostietii" zadnjo predstavo, ker odslej Lahi ne dovolijo več prostorov; Slovenci pa si že oskrbe druge. — „Jedinstvo", ki prinaša lepo črtico o pohodu A. Straži-čiča pri črnogorskem knezu, opoteka vesti, da črnogorska vlada je najela italijanske učitelje za pouk italijanščine v Crnigcri.
Cirilo-Metodijski zidni in skladni koledar   zu 1.   1900., katerega je   izdala
J. Kr m poti d i dr. v Polju,.smo sprejeli ravnokar.Ta koledar s sliko slovanskih blagovestnikov, ki je ufcusno izdelan, da more biti okras vsaki rodoljubni hiši, prinaša na M zidnem delu mesečne dneve za katolike in pravoslavne, v skladnem pa mesece v hrvatskem, s lovenskem, ruskem in latinskem jeziku z oznako imen svetniko, (crkvenih in narodnih) za katolike in pravoslavne v Cis, in Translataniji: zraven prinaša lunine spremembe, žrebanje srečk, postne dnevne in slednjič razne momente rodoljubom ter ra-senje in padenje dnevov.in tednov v letu." Koledar je na kartonu v obliki 30:40 cm. ter stane s poštnino vred sam o 60 kr.
Priporočamo vsem rodoljubom, občinam, crkvenim in drugim uradom, naj si omislijo ta koledar. Naročila sprejema: Tiskarna J. Krmpotičidr.  v Pulju (Pola — Istra),
Narodno gospodarstvo.
»Trgovski muzej". — Zagrebška trgovsko - obrtna zbornica namerava sezidati trgovski muzej, kjer bi bili tudi prostori za trgovsko in obrtno zbornico. Jeden naCrt je napravil že arhitekt pl. VancaS, — Kaj je trgovski muzej, o tem napišemo o priliki obširno. Za danes omenjamo samo, da je pra-koristen zavod za trgovce in obrtnike.
Enkcta o tržaških vpralanjlli. — Za našo trgovino in obrt je najvažnejše meslo Trst. In uprav zaradi tega se moramo brigati za to mesto; ne sme nam biti vse-jedno, karkoli se o tem mestu piše ali govori... Zadnja enketa o tržaških vprašanjih na Dunaju nam mora biti predmet dolgih študij. Posebno mi na Goriškem moramo globoko pogledati v ta vprašanja ter jih pridno pretresati. Predmeti: stanje Trsta kakor pristana; organizacija tržaške trgovine; morske zveze Trsta in avstrijski Llovd: deželno zveze Trsta in vpra&anjedruge železniške proge, nam jasno kažejo, da tržaških vprašanj ne smemo zanemarjati, ker se precej tičejo nas, In naj 11 se stvarij, ki nam morejo ali škoditi alt koristiti, ogibamo? Mislimo da ne, Seveda *e pa vse to še bolj tiče naših tovarišev v Trstu samem in njegovi okolici. V anketi so naglalali: Trst nazaduje! in se vprašftlh zakajP Odgovor? Tajnik avstrijsko-ogarskega ©ks-porlnega društva Swarz vidi vzroke nazadovanja Trsta v nedfstatku vsake organizacije trgovstva. Jasno dokazuje, kako se tudi Trst sam malo briga za svojo povzdigo. Navaja prav poučen vzgled. Zastopnik tržaške trgovske in obrtne zbornice mu ugovarja, češ, ptujcev ne pride skoro nič v Trst, država se zanj ne briga itd. Na teh izvajanjih nosi. Bft;,evija bi-se dalo marsikaj pisati. Mi za sedaj še ne pišemo nikakih komentarjev k tej enketi, ker smo Se premalo študirali — Irst sam. O priliki -v prihodnjostl pa se ozremo natančnejše na celo stvar, ker vemo: naše bodoče stalno središče bo Trst, ki je ideal vseslovenskega stremljenja 1 Trst je po svoji legi tisto mesto v svojem prometu, v katerem se nekdaj mora osredotočiti trgovina in obrt — cele Slovenije! — Opozarjamo pri tem na članek »Gorica — začasno središče naše organizacije" v našem listu št. 89. in 90.
»Cesk^ Lloyd' je časopis, ki je namenjen trgovcem m obrtnikom. Izhaja trikrat na leden in ta časopis je v dveh finih člankih priporočeval posebno češkim trgovcem in obrtnikom učenje ruskega jezika. In od tega še ni preteklo mesec dnij. Dne 14. decembra v 142. st. jih je pa začel poučevati sami
Kako? Začel je objavljati praktično slovnico ruskega jezika. V nekoliko mesecih bodo naročniki njegovi imeli imenitno rusko slovnico in, če jih bo volja, se nauče tudi nekako igraje velevažnemu ruskemu jeziku. Tako — na Češkem. Pri nas pa P________
Moka
iz slovečega valjiSnega mlina
Vinko Majdič-a v Kranju
dobi se a» ftetalo pri
Ernesto Siecter & Gomp. v Gorici
Na drobno skoro pri vseh večjih trgovcih.     _______________,________
Hnton Obidič.
fcovljar
v Semeniški ulici štev. 4 gp^- v Gorici,    V0
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
•/.» gospe in gospode.
Dva učenca
za trgovino z moianlm blagom
sprejmeta se takoj v nekem trgu v Soškej dolini. Več pove upravništvo „Soče*.
Prva kranjska tovarna testenin
ŽniderSič & Valenčič
v I]. Bistrici
priporoča velespoStovanemu  občinstvu svoje priznano
testenine,
kot makarone, ftdeline in različne
vloge   za   na  jnho  v različnih
kakovostih.
Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo kol najinih v tem časa kar jih izdelujeva.
SpoStovana gospodinja! Sezite po teh pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj Se oni s slastjo zaviivajo, ki dosedaj o teseninah še vedeli niso hoteli Ker so bolj okusne, tečne in redilno kakor ' vsake druge, sva gotova da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih nokusi.
Dobe se v vseh prodajalnicah jestvin; povsem zanesljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojih po */* kilogr. z najino firmo.
Trgovcem pošilja v h cenik zastonj in frank o.
I!Za ves svet!!
Kdor želi vkupiti dobro, zanesljivo in jako ceno uro, naj zahteva ikutovani cenik ur, verižic, zlatnine In kineškega srebra H Zastonj in franko!
»*- Posebnosti: -•*
Ura »Prima*, kakor zgoraj . . .gld. 110
Budilka  .       reform.......„    1*45
Ura 7. ivhalom in godbo.....„   6*70
Rem. iz pristnega niklja Japy . . » 2-20 , srebrna, dvojnati srebrni pokrov „ 4*25 14 karat zlata Rem. za dame . . » 975 Srebrne in zlato verižice računijo se v gramih po dnevnem kurzu. Posamezni zlati in srebrni izdelki so pregledani po c. kr. pnrirnem uradu. Kar ne ugaja se sprejme nazaj tekom 8 dnij; denar se tudi vrne takoj ranko.Švicarska tovarna in izvoz ur
J. Wand@rer, Krakovo,
Stradom št. 1.
E.
JLeta 1881. y Gorici ustanovljena ivrdka
(nasproti nunski cerkvi)
I>riporo5a preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalni«) umetnih cvetlic za vsako* vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrob-aili vencav, za mrtvaške potrebe, voSčeno ?veče itd. vse pa zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svoje S. rl)  .        tiskarno Jrk na perilo.            (T. cl.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8
pristna bala
- Via Giardino 8
briških, dal matlnsfclh in iatersklh
vinogradov.
Dostavna na doin in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogersfce tnonarhne v sodih od 56 ilrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi nzorce.
C«ne zmern«. Postrežba poifana.
iz vipavskih, furlanskih.
Velika zaloga
vsakovrstnega usnja ter vseh drugih čevljarskih prolrebščin v Kojskem št.  95 in v Gorici na Komu št. 16, vse iz lastne tovarne v Kupi. Se toplo priporoča
Andrej Jakil, tovarnar kož v Rupi.
Fran Valetič
gostilničar v Trstu, naznanja slavnemu občinstvu, daje prevzel gostilno konsum-nega društva v sv. Križu pri Trstu, a da obdrži tudi svojo dosedanjo gostilno v ulici Solitario št. 12.
Priporoča se torej za obilen obisk v obeh imenovanih gostilnah._______
t?
H
Na dež. jubil razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
ft TS.
Tsnnn vzornih telovadnih priprav JOS. YIMDYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-otib sprii-al domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene ze!6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                       —3
Poprave izvrSnje po najnižjih cenah.
Špedicijska posloviiica          •
Gašpar Hvalic v Gorici
v viici Mtrelli št 12.
191 predmetov za samo
2. gld. 10 kr.
I krasna pozlačena ura, jamčena tri leta.
[ pozlačena verižica.
1 krasen elui za smodke.
1 fino toaletno obrobljeuo zrcalo s pnkrivnlora.
I noles vezan v angleSko platno.
I oprava z-tpestnih gumbov iz double-zlala l vrste
I oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
1 par uhanov iz  double-zlata 1.  vrste z vdelanim biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava.
I toaletno milo prijetne vonjave. 73 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 1?>I krasnih predmetov razpošilja za samo 2 gol«". 10 kr. (ura sama slane toliko) švicarska  izvozna hiša
H. SCHEUER, Krakovo
J».<iefssraH.se Stv. 46.
Kur no »gaja se eprojinua nazaj v teku 8 duij.
IlBHtrovaui eenlLi zastonj in franko.
Odlikovan fotografski atelier Antona Jerkiča
v
Gorici
se preseli
s 1. januvarijem 1900.
v svoj novi,
veliJtomestiio urejeni atelier
v Gosposki ulici  št« 7
(v posojil nični hiši).
Trgovina z jadllnlm blagom
C. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulic I št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-k» blago: Sladkor      kavo — rii      mast ~- poper — aveče — olja — ikrob — ječmen      kavino primsso — moko
—  grb      drobne in debelo otrobe — turilco —• rdb
-   soi — moko 2a pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd.           H 20   8
Zaloga prisl.iega dalmatinskega žganja na Aekk
ter pristnemu frii.-ga fn belega vina.
Priporoča se toplo Slovencem a mestu in rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Ker ima
nov, zaprt voz za prevažanje
zagotavlja, da se blago »epoškodovano dostavlja
m H
----------     ZaJfitna znamka: SIDRO.     ----------
LIMMENT. GAPSICICOMPDS.
iz Rlchferjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domiiFe zdravilno sredstvo vedno le v origr. steklenicah z na5o zaščitno znamko s „SI-DBOM« namreč, iz idCHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richierjeva lekarna „pri zlatem levu" p^
v PRAGI.                 f "
^^i*^-.*-.^-.^>8&-^^^^
*iii*ir»awr»ji,*iir itr wwrtr
Dobroznana gostilna                     %
ANTONA VOOOPIVCA j!
pri                —*-                                       ?-
Trstu
v
ulici Ghega št. 7
je v bližini južnega kolodvora j edina narodna gostilna
s iiienociŠGi, katera toči pristna bela in črna
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.
<r*p*mmwwm % ¦mpm?wwewiKnir*nr'i&H&
E*E3*žSXwX3C3 Kava družbe sv. Cirila In Metoda t EXŽS^3CXX3H
wS            Ceniena grosnodinia!                             *±
Cenjena gospodinja
Ne dajte  si   vsiljevati drugih   izdelkov   cikorij.   ampak  zahtevajte  povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je i/, čiste Ig; cikorijske in   sladove   tvarinc   napravljena   domača  „Kava" in   „Sladna kava 1  : dražbe *v. Cirila In Metoda«.
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. JebaČiltU v Ljubljani.
SEESSESS1
aiadna kava družbe avTcirlla In Metoda t    CffitSRHE
M
Anton Potatzky v Gorici,
j                 >Ta sredi RaStelja 1-
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nlrnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svoiinjice. — Kožni venci. — MsiSnc knjižice.
tisna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       "2 35-8
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružfce (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeniški ulici M. t v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
jSton JJortolotti
kamnosek
v Gorici na Franc-Jožefovi cesti štv. 33.
Zaloga nagrobnih spominkov vseli slogov
po ugodnih cenah OP* od 8  do 200 gld. *-«*¦
C. kr.
priviligirani
kroji,
vsakteremu !.¦•; razumljivi krojiti.
Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode.
v Gorici,
civilni in vojaški krojač,
z zalogo najfinejšega blaga.
Edino na Travniku št. 22. J. nadstropje.
Ima  svojo  izborno zalogo vsake vrste blaga za obleke Iz inozemskih in ir. atrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih nlaščer m VHako sezono.
Velika izber:
zavratnic In ovratnikov, gotovega perila in srajce Jiiger ter  vseh drugih   k  oblekam  spadajo Mh
priprav za vsaki stan po najnižji ceni.
Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek,
jaket, pelegrin, dežnih plaščev, tudi za dame,
po nafnovejil modi.
I! Važno za vsakega !!
Ri.zprodnja za   neverjetno   nizko cene: 12  krcspiiih tornadov za pjhi o
2 gld. 95 kr.
1 krtina žepna ura iz niklja Sidrn-Rt-innntnir, s pokrivitlom in Iri-lelnim jitni-L\f>rn. Iiiisi sckumlarico in pnp'iln» izdelan stroj. (Ni priinoi-jali onin. kateie poSilj»jo mnojri bazarji za pozlai"fn«0
1 iL-ližica   7.;\   uro,   so-slava   oklepa   (im   z.tlitevo iz niklja  ali posrebrnjona). 1 krasna ijrla _«» zavrat-nike za  pospotle iz  amer. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada.
I par krasnih gumbov za rokave iz arnerikan-skega douhie-zlata.
1 zbirka gumbov za srajce iD ovratnike, iz amer. double-zlala (5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomaaj-Sevalno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obRtoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je pej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 drnj radovobno nazaj
E. Holzer
zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
in zaloga ur in zlatenlne na debelo.
Krakovo — Stradom 18. — Krakovo.
Iluslrovnni ceniki grntis in franko.