iTiel NO. 89 /lMERI$K/l DOMOVI IMA 71* fim< ERI G/m Ul— HO KADCIAld ^l»^ANRI Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING^N€WSPAP€R fomen IN LANGUAG€ ONLY eU^sburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, incUa^apoi^ FTorVda Ely^fblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 13, 1979 LETO LXXX1 — Vol. LXXXi Novi grobovi VOJNI ZLOČINEC MENGELE JE ZAPUSTIL PARAGVAJ ! in okolice Iz ozadja koroškega “Mladja” bo danes, v ponedeljek, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 10:00, nato na pokopališče Whitehaven. John Sczotka V Womens bolnici' je umrl preteklo soboto 68 let stari John Sczotka s 11708 Rutland Ave. v Clevelandu, kjer je živel zadnjih 16 let. Bil je mož Catherine, roj. Handlou-ic, oče Angele, brat Charlesa Sotka, Ann Gorka, Frances Janosky (pok.) in Mary Van Loosen. Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri Clark Controller Co. kot električar. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek, 16. avgusta, ob 8:30, v cerkev sv. Josephat (E. 33 St. blizu St. Clairja) ob 9:30, nato na Kalvarijo. Ure kropljenja jutri, v torek, od 7.-9. zvečer in v sredo, od 3.-5. in 7.-9. zvečer. Fred Zupančič Dne 9. avgusta je umrl Fred Zupančič, mož Edith, roj. Hrobat, oče Freda ml., brat Rose Fox, Hermine in Anne Karlinger. Pogreb- bo danes, v ponedeljek, iz pogrebnega zavoda Brickman, 21900 Euclid Ave., v cerkev sv. Wil-liama ob 9:30 zjutraj, nato na pokopališče Vernih duš. drugod ob Velikih jezerih. . ----——o- Zopet težave pri zavarovanja WASHINGTON, D.C. — Nenehen porast inflacije, brezposelnosti ter splošni ekonomski zastoj v ZDA utegnejo povzročiti finančne težave za sistem socialnega zavarovanja, je sporočila načelnica proračunskega urada Kongresa Alice Rivlin. Povečani prispevki delodajalcev in'zavarovancev v finančni sklad tega sistema, ki jih je pred. d verni leti uzakonil Kongres, so že nezadostni, meni Rivlin. Spremembe v letu 1977 so imele namen re- Ladja "Makarska se je potopila ALMEIRA, Šp. — Nedavno je ob zahodni španski obali prišlo do silovitega trčenja med jugoslovansko čezoceansko ladjo “Makarska”, registrirano v Splitu in z nosilnostjo 9,900 ton, in zahodno-nemško ladjo “Sidney Express”. Po zadnjih vesteh naj bi “Sidney Express” prebila trup “Makarske” in trčila v njo s hitrostjo £1 vozlov na uro. Po trčenju je “Makarska” dva dni blpdila in se potem potopila. Zahodnonem-ška ladja ni bila resno poškodovana. Trije člani posadke “Makarske” so izgubili življenje, med njimi 28-letni Antonio Planinšek. 29 članov posadke in 11 potnikov, ki so iz Kanade potovali v Jugoslavijo, so rešili. Vsi so bili prepeljani v Jugoslavijo. Dva močna nizozemska vlačilca sta skušala “Makarsko” rešiti. Vsa prizadevanja So bila zaman, ker je morje prodiralo v skladišče in strojni oddelek. Končno je morje potegnilo “Makarsko” na dno. Ladja in tovor, ki ga naj bi “Makarska” prepeljala s Kanade v Jugoslavijo, sta bila zavarovana. Pred časom se je “Makarska” ustavila tudi v pristanišču C 1 e v el a nda in financiranju socialnega siti problem finančne solidnosti sistema vsaj za- nekaj desetletij. Stališče Carterjeve vlade je, da so napovedi kongresnega urada preveč črnogledi. Vlada se ne strinja s trditvijo tega urada, da bosta inflacija in brezposelnost ostali na tako Visoki ravni kot predvideva Kongres. Nobene nevarnosti ni, da bi bil ves sistem socialnega zavarovanja ogrožen. O tem so enotni člani vlade in Kongresa. Delavci RTA so nov L dogovor odklonili CLEVELAND, O. — Delavci javnega transoprta v Clevelandu (RTA) so v petek glasovali o pogodbi, ki sta jo pred nekaj dnevi dosegla vod-j stvi lokalne podružnice Amal-i gamated Transit Union in RTA. 1,017 delavcev je glasovalo proti pogodbi, 569 pa jih je podprlo. S tem je bila pogodba odklonjena. Predsednik unije v Clevelandu, Ronald W. Jackson je bil malce presenečen nad izidom glasovanja. Jackson je bil prepričan, da bo dogovor ; potrjen. “Še sedaj trdim, da j je bila ta pogodba odlična za naše delavce,” je izjavil. Že tretjič se je namreč zgo-i dilo, da sta unija in RTA dosegli dogovor, delavci pa so { ga odbili. “Moramo nazaj k mizi s predstavniki RTA in i več denarja ter drugih ugod-I nosti zahtevati,” je rekel i Jackson. j Skupini mladih disidentov i v uniji pripisujejo krivdo, da i delavci odklanjajo vsako po-i godbo. Stališče teh disidentov je enostavno: Njihovo delo je , tako važno in nenadomestlji-; vo sredi sedanje energetske krize, trdijo, da bo RTA končno morala vse njihove zahte-1 ve ugoditi. Jacksonu očitajo, I da tega ne razume in je pre-i več popustljiv v pogajanjih. Prejšnja, propadla pogodba je predvidevala, da bi bila o-snovna plača $9 na uro. Eden od disidentov pa je novinarjem protestiral, da v Chicagu dobiva delavec pri javnem transportu kar $10 na uro. “Zakaj bi mi delali za en dolar manj?” je vprašal. “To je $40 manj na teden, vsak teden! Na vprašanje, odkod denar za povišanje plač, so delavci-disidenti odgovorili, naj povišajo voznino. Da bi delavci štrajkali, zaenkrat ni govora. O tem soglašata disidentovska skupina in uradno unijsko vodstvo. j -..- o------- Uporniki v Afganistanu blizu popolne zmage WASHINGTON, D.C. — U-por proti komunistično u-smerjenemu režimu v Afganistanu se je tako razširil, da tuji opazovalci pričakujejo Padec vlade Mohameda Tara-kija. Ni dvoma, da ne bi ta vlada že zdavnaj padla, če ne bi uživala ogromno pomoč Sovjetske zveze. Ameriški viri trdijo, da so Sovjeti zbrali več sto svojih vojaških “svetovalcev” V Kabulu, glavnem mestu te dežele, v bližini kabulskega letališča. Ni znano, ali naj bi to Pomenilo začetek odhoda Sovjetov, ali nasprotno, da bi se sovjetska vlada odločila za niočno okrepitev svojih sil. Sovjeti sami seveda niso nič ^Povedali o svojih načrtih. VREME j 1 Delno oblačno danes s 20% Možnosti krajevnih neviht Proti večeru. Naj višj a tempe-ratura okoli 78 F. Jutri bo °blačno z do 50% krajevnih heviht in nekaj hladnejše. Najvišja temperatura bo okoli 75 F. Martin Košnik Na svojem domu, 1026 E. 61 St. je umrl 72 let stari Martin Košnik, dolgoletni organist pri Cerkvi Sv. Vida. Pokojni je bil rojen v Trste-niku, Slovenija. Bil je mož Amalije, roj. Gorenc, oče Srečka, Vide Oblak, Magde Boh, Franka in Martina, 6-krat stari oče, brat Frances, Janka, Ivane, Rose in pok. Franka, Petra, Jurija in Marije. Bil je član društva Sv. Vid št. 25 KSKJ, društva Najsvetejšega imena fare Sv. Vida, dirigent cerkvenega zbora pri Sv. Vidu, član Pristave, Baragovega doma, S.-P.B. Pogreb bo v četrtek ob 9:30 iz Zak pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10:00, nato na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja jutri, v torek, od 7.-9. zvečer in v sredo, od 2.-4. in 7.-9. zvečer. Katherine Lekson V Slovenskem starostnem domu je umrla preteklo soboto 87 let stara Katherine Lekson, roj. Bizjak v Postojni, žena pok. Johna, mati Mary Pierce (New Mexico), Johna (New Mexico), Luda (Willo-wick), Maxa (Richmond Hts.), Freda (North Carolina) in pok. Josephine Delsan-ter in Edwarda, 11-krat stara mati, 2-krat prastara mati. V Cleveland je prišla 1. 1922 in nad 50’ let živela na 1209 E. 173 St., prej pa v Fairpointu, O. Pokojna je bila članica Prog. Slovenke Amerike št. 1. Pogreb bo jutri, v torek, iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. ob 8:15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:00, nato na Kalvarijo. Ure kropljenja danes, v ponedeljek, od 3.-5. in 7.-9. zvečer. Emma H. Bizjak Na domu svoje hčere v Willoughby Hillsu je umrla pretekli petek 83 let stara Emma H. Bizjak, žena Franka, mati Franka G., Georgette Hamrle in Helen Steven, 8-krat stara mati, 11-krat prastara mati, sestra Yaro J. Husa. Pogreb III. Posrečilo se ji je že pred časom organizirati med mladimi slovenskimi Korošci u-darno revolucionarno skupino, ki je po naslovu svojega glasila dobila ime kladivarji. Odkar se je v komunistično avstrijsko stranko včlanil pred nekaj leti tudi pisatelj Janko Messner, je ta skupina bistveno izboljšala svoj vtis, ki ga napravlja na mladino. Kot da bi dobila nadih demokratičnosti in kulturnosti, celo najbolj zavzete skupine za narodno in socialno osvoboditev koroškega slovenstva. Vse to pa je le zunanja podoba, zakaj ta skupina si prizadeva poistovetiti narodnostna in novomarksistična rev olucio ■ narna gesla, s čimer naj bi preobrazba mladega koroško-slovenskega rodu v narodno zavedno mladino bila istočasno tudi njena preobrazba v komunistično revolucionarno mladino. Narodnostna osvoboditev in izbojevana enakopravnost pa naj bi Jhla le prva stopnja v duhu končnega cilja. Sledila bi potem “internacionalizacija” tj. ponem- čenje. Že sedaj nakazujejo to pot gesla kot: “akcijska enotnost” z nemškimi naprednimi listami, označevanje samostojnega političnega nastopa koroških Sovencev kot pot v “izolacijo”, kot “meščansko” itd. Samostojni politični nastop je tej sicer maloštevilni, vendar izredno dejavni koro-ško-slovenski komu nistični skupini veliko bolj napoti kot pa nemško-nacionalni pritisk. Revija “Mladje” velja sicer za kulturno in ne politično. Toda s svojo kulturno revolucijo pa svoje prispeva k prizadevanju za revolucionarno preobrazbo koroške mladine. Z rušenjem tabujev, preobračanjem pojmov o dostojnosti, z razbijanjem intimnosti seksualnega življenja in podobnim vnaša med mladino posebno miselnost, ki nujno vodi v konflikt s starši, družino in domačo hišo. Po zahodnonemškem zgle -du poskuša razkrajati družino kot “buržoazno življenjsko obliko”. Namen je jasen, obenem z družinskim življenjem bo sicer uničeno slovenstvo na Koroškem, toda prav iz razkrojenih d r u ž i n s kih razmer se rekrutirajo novi , revolucionarji. Ni izključeno, da ima srvstrijska komunistična stranka v načrtu, da bi revolucionarna skupina, ki se oblikuje iz nekaterih posameznikov med koroškimi Slovenci, postala revolucionarna celica za vso avstrijsko družbo. Ta dolgoročni cilj se skladno vključuje tudi v daljnosežne načrte Moskve. Revolucionarna Koroška na severu in negotova pot Makedonije na jugu bi pomenila dobrodošlo o b k o 1 itev “revizionistične” Jugoslavije. V Ljubljani sta bil‘a prav letos obsojena na nekaj let zapora avstrijska državljana iz Celovca, Gerhard Lackner in Paula Wo-gataj, ker sta vohunila za neko “tujo silo”. Da gre za Sovjetsko zvezo, je vsakomur jasno. Da je tudi nastopanje koroškega IJpimatdiensta proti Slovencem in Jugoslaviji v skladu s sovjetsko strategijo pritiska na Jugoslovane, je povsem logično. V Zahodni ASUNCION, Par. — Dr. Josef Mengele je sedaj najvažnejši nacistični vojni zločinec, ki je še na prostem. Takoj ob koncu druge svetovne vojne je Mengeleju uspelo pobegniti in se izogniti kazni, ki jo je brez dvoma zaslužil. Vsa prizadevanja, da bi ga a-retirali in izročili sodišču, so se izjalovila. Mengele je znan po groznih, skoraj neverjetnih poskusih v zloglasnem taborišču Auschwitz na Poljskem. To taborišče je pred nedavnim obiskal tudi papež Janez Pavel II. V tem taborišču je o-pravljal Mengele poskuse na otrocih. Posebej so ga zanimali dvojčki. Mengele je tudi bil eden tistih v Auschwitzu, ki so odločali,! kdo naj gre v krematorij, kdo naj še nekaj časa ostane pri življenju. Računajo, da ima Mengele na vesti najmanj 200,000 otrok in veliko odraslih. Takoj po vojni se je Men-gele zadržal v domačem kraju na Bavarskem, kjer je njegova družina še danes vplivna. Končno se je preselil v državo Paragvaj. Ta država mu je dala leta 1959 državljanstvo. Že dalj časa je bilo znano, da Mengele svobodno živi* v Paragvaju. Neki brazilski turist ga je celo fotografiral s filmsko kamero, ko se je Mengele mirno sprehajal po cesti. Za Mengeleja in njegovo izročitev sodišču se je najbolj vneto in neutrudljivo zanimal vodja židovskega centra za iskanje in pregon nacističnih vojnih zločincev Simon Wie-senthal. Središče tega centra je na Dunaju in Wiesenthal je posvetil svoje življenje temu delu. Zelo dolgo je Wiesenthal skušal prisiliti paragvajsko vlado, da bi izročila Mengeleja. Voditelj Paragvaja je samodržec gen. Alfredo Nemčiji so bili mnogi vodje desničarskih organizacij razkrinkani kot vzhodni agentje z nalogo privesti te organizacije v take akcije, da bi potem Sovjeti imeli dober argument za napadanje Zahodne Nemčije. Tudi na Koroškem se skrajno desničarski nemško-nacionalni Heimatdienst in koro-ško-slovenska revolucionarna skupina znajdeta na isti ravni. Heimatdienst preko strankarskega in državnega aparata pritiska na koroške Slovence in ustvarja obenem vzdušje odpora, kateremu se postavlja na čelo omenjena revblucionarna skupina. Revolucionarno gibanje prinaša istočasno na prikrit način ponemčenje, s čemer se zadovolji Heimatdienst. Koroško-slovenski revolucionarji pa z revolucionarno vsebino. V to strategijo se vede ali nevede uvršča tudi pisanje “Mladja” in njegovo rušenje dozdevnih tabujev. Prihodnost bo odkrila, koliko bo taka zakulisna igra uspela. K. G. Stroessner. Tem ponovnim prošnjam Wiesenthala Paragvaj ni hotel ugoditi. Julija letos pa je Wiesenthal pisal generalnemu sekretarju Združenih narodov Kurtu Waldheimu in ga prosil, naj posreduje pri paragvajski vladi. Waldheim se je res pozanimal za afero in kmalu odgovoril Wiesentha-lu, da je paragvajska vlada odvzela državljanstvo Mengeleju in da je le-ta takoj potem zapustil državo. Waldheim pa ni omenil, v katero drugo državo se naj bi Mengele zatekel. Wiesenthal in drugi opazovalci so mnenja, da bo našel Mengele podporo in zatočišče med nemškimi naseljenci v kaki drugi latinsko-ameriški državi. Torej delo Wiesenthala glede Mengeleja še ni končano. -----o------ Sovjetska ladja ujela ameriški torpedo in ga potem vrnila WASHINGTON, D.C. — A-meriška mornarica na Tihem oceanu je bila neprijetno presenečena, ko je izvedela, da je posebna sovjetska obveščevalna ladja uspešno u-lovila ameriški torpedo tipa Mark-37. Torpedo je izstrelila ameriška podmornica v zvezi z vojaškimi vajami, ki so sedaj v teku blizu otoka Guama. Glava torpeda ni bila napolnjena z eksplozivom, kar so Sovjeti verjetno tudi prej vedeli. Čeprav so v Pentagonu trdili, da je torpedo starejšega tipa in Sovjeti ne bi veliko izvedeli, četudi bi ga temeljito pregledali, je ameriško tajništvo za zunanje zadeve zahtevalo od sovjetske vlade, naj njihova ladja takoj vrne omenjeni torpedo Ameriki. Sovjeti so prošnji ugodili. Tako je ameriška mornarica, dobila svoj torpedo nazaj. Predstavnika Pentagona so novinarji vprašali, ali je ta neljubi pripetljaj mornarico spravil v zadrego. “Ne,” je ta odgovoril, “ker Sovjeti stalno nadzorujejo naše vojaške vaje, mi pa njihove. Do takega pripetljaja bi lahko že zdavnaj prišlo, bodisi od Sovjetov bodisi od nas.” ---—o------- Visok uradnik Vietnama |3rieža! m Kitajsko BANGKOK, Taj. — Hoang Van Hoan, podnačelnik Vietnamske narodne skupščine, je nedavno pribežal na Kitajsko' in zaprosil za politični azil, je sporočila vietnamska vlada. Čeprav Hoan ni bil vplivna oseba komunistične stranke Vietnama, opazovalci smatrajo njegov pribeg kot zadrego za Vietnam. Kitajska in Vietnam sporočata dnevno o ‘provokacijah’ vzdolž skupne meje. Do streljanja in manjših spopadov res pride, trdijo zaupni viri, ampak je zelo dvomljivo, da . bi zopet prišlo do vojne med-obema državama. ‘ Piknik ADZ uspel— Včeraj, 12. avgusta, je bil vsakoletni piknik ADZ na Izletniškem središču v Leroy-ju. Bilo je izredno lepo vreme in zbrala se je množica 2000 veselih ljudi. Nastopili so Fantje na vasi, godba USS in Alpski sekstet. Zopet odprta— Znana Slovenian Village restavracija v Slov. narodnem domu bo ta teden zopet odprta. V torek pa bo odprta Nosanova pekama. Lep dar— Mr. Leo Hren (Worcester, New York) je daroval $12 v tiskovni sklad AD. Hvala lepa! Zadnji teden— To je zadnji teden razprodaje v Anzlovar Dept. trgovini. Trajala bo do sobote, 18. avgusta. Uprava AD išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za St. Clair, E. 64 St., Addison Rd. in E. 66 St. Začel bi naj 27. avgusta. Prav tako išče uprava AD raznašalca za okolico Neff Rd., Kewanee, Mohican, E. 197 in E. "200 St., Underwood, Chickasaw in Shawnee, ki naj bi začel takoj. Romanje v Rim—-Msgr. Louis B. Baznik bo vodil romanje v večno mesto. Odhod iz Clevelanda 15. septembra, povratek 23. septembra. Za informacije se obrnite na župnijski urad Sv. Vida ali pa na Msgr. Baznika pri Sv. Kristini (261-1410). Žegnanjski festival— Dne 19. avgusta bo Žegnanjski festival pri cerkvi Marije Vnebovzete. Baragov dan— Vstopnice za kosilo v Slov. narodnem domu na St. Clair, v nedeljo, 2. septembra, so naprodaj v župnišču Marije Vnebovzete. Cena je $6.00 Število vstopnic je omejeno, torej zainteresirani . naj se oglasijo čim prej! —-----o----- Naftne zaloge v ZDA vsako leto manjše WASHINGTON, D.C. — Sedanje težave z dobavo nafte in naftnih derivatov so samo začetek bistvene krize glede te surovine, je pisal prof. Owen Phillips, ki predava na svetovno priznani univ erzi Johns Hopkins v Baltimoru. V pravkar objavljeni knjigi, posvečeni energetski krizi, izraža Phillips svoje mnenje, da bodo vse poznane amferi-ške rezerve nafte izčrpane že v devetih letih. Amerikanci namreč porabimo približno 3 milijarde sodov nafte na leto. Phillips pa trdi, da poznane zaloge nafte na atlantski celinski obali naj bi znašale največ 6 milijard sodov, na veliko obetajoči Aljaski pa največ 20 milijard sodov. Zaradi tega sklepa Phillips, da , bo v ZDA že v bližnji prihod-njosti začelo primanjkovati energije. Vsi na Baraarov dan 1. in 2. sept. v Clevelandu! Ameriška Domovina ,-V VI ■ — IKtAII 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: t ■ , $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign:-$15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio gg No. 89 Monday, Aug. 13, 1979 Sprehod po St. Clairju: včeraj in danes m. > ... Najbolj važno nam je, cla razumemo vlogo, ki jo je igrala St. Clair avenija za slovensko-ameriško skupnost v Clevelandu od začetka do danes. Letos namreč obhajamo Slovenci v tem mestu stoletnico svoje prisotnosti. Če bomo razumeli, ali vsaj spoznali pvojo preteklost, svojo zgodovino, potem bomo imeli možnost razumeti svojo sedanjost in obenem čudi težave, ki nas kot skupnost pretijo. Te težave moramo razčistiti in pretresti. j Nobeden od nas noče izvedeti, da ga je kakšna nevarna bolezen zahrbtno napadla. Amppk če ta bolezen ostane prikrita, ni mogoče kaj ukreniti proti njej in kmalu do prepozno tudi za najučinkovitejše zdravstvene ukrepe. Bolezen, ki ogroža St. Clairsko skupnost in z njo tudi druge podobne, čeprav manjše slovenske naselbine v Ameriki, je starost. In ta bolezen — pa naj bomo trenutno še toliko pri zdravju — zahteva končno svoje. Celotna ameriška družba kot družba se ne stara, ker je deležna stalnega dotoka novih rodov. Slovenci v Ameriki in drugod na tujem pa smo bistvena izjema temu naravnemu razvoju. Isto velja za ostale etnične skupine v ZDA. Kje so ljudje, ki nas bodo nadomestili, ko bomo odšli v večnost? To je staro vprašanje. Že pred 60 leti so ga takratni ameriški Slovenci zastavili in pretehtali. In tudi takrat niso prišli do zadovoljivega odgovora. Naselbina pa še živi! Zavedati se moramo, zakaj so slovenski naseljenci ustvarili St. Clairsko in druge slovenske naselbine in jih skozi več desetletij podpirali in obdržali. Vsaj temu vprašanju je odgovor kaj enostaven: Čutili so potrebo zanjo. Vse slovenske ustanove, ki so zrastle v naselbini, so bile slovenskim naseljencem potrebne. Stanovanja, trgovine vseh vrst, gostilne, pogrebni zavodi, vse so potrebovali naseljenci v takratnih časih in razmerah. Med naseljenci so se kmalu pojavili pogumni in prizadevni rojaki, ki so zasnovali te ustanove in jih vodili bolj ali manj uspešno. Isto je bilo z verskimi in kulturnimi ustanovami Katoliški Slovenci so želeli svoje lastne slovenske župnije in šole. Delali in prispevali so zanje in so jih kmalu dobili. Slovenski naseljenci so fioteli imeti svoje pevske zbore, dramska društva, podporne iednote, narodne domove, čitalnice in časopise. Te in druge organizacije so ustanavljali in podpirali. Nikoli ni bilo nobene slovenske etnične ustanove na St. Clairju ali v kakšni drugi naselbini, ki ne bi bila plod prizadevanj Slovencev samih, ali ne bi odgovarjala potrebam vsaj majhne skupine ameriških Slovencev. Če kakšna organizacija ni imela dovolj podpore članov ir slovenske skupnosti, ie morala prenehati. Tako je bilo ob začetku, tako je danes. Kot dejstvo in kot simbol je torej bil St. Clair o-gledalo za slovensko naselbino. Ko je bila naselbina v polnem razcvetu, se je to neposredno in resnično pokazalo v številu slovenskih organizacij in trgovskih podjetij, ki so delovale v prid skupnosti. Takšno ogledalo je St. Clair tudi danes. Ako je po tej cesti manj trgovin kot prej, če so prireditve v Slovenskem narodnem domu bolj redke kot nekdaj, je to posledica krčenja naselbine v geografskem in demografskem obsegu. Dvomliivo je, da bomo zmogli ta razvoj popolnoma ustaviti ali ga obrniti na bolje. Lahko pa zelo veliko storimo, če ohranjamo pretežni del tega, kar imamo sedaj v St. Clairski naselbini in v drugih naselbinah Clevelanda in drugod. G. Jože Melaher mi je nedavno v pogovoru omenil, da v okolici E. 62 St. in St. Clairja še danes lahko dobimo vse, kar potrebujemo — v slovenskem jeziku. Nahajajo se slovenske ustanove: Narodni dom, Sv. Vid, Baragov dom, Ameriška Domovina, trgovine in restavracije. Tega ne bi smeli pozabiti! Ko razmišljamo kot posamezniki o naši osebni vlogi pri ohranjanju skupne slovenske dediščine, bodisi na St. Clairju bodisi drugod, moramo imeti stalno pred očmi spoznanje, da če v današnjih razmerah izgubimo kakšno važrio, še obstoječo slovensko ustanovo, jo ne bomo mogli pozneje oživiti. Nov slovenski narodni dom, podoben onemu na St. Clairju, ne bo zra-stel v Wickliffu ali Gates Millsu. Nova slovenska fara, Sv. Vidu podobna, ne bo ustanovljena v Mayfieldu. Če bi morala tiskarna Ameriške Domovine svoja vrata zapreti, se ne bi več pojavil nov časopis v slovenskem jeziku. Torej vse je odvisno od nas samih. Noben tujec nam ne bo pomagal. Tako je tudi vedno bilo v življenju ameriških in kanadskih Slovencev. Naši predniki so bili zmožni in pripravljeni zagrabiti za delo. Ali smo tudi mi? Rudolph M. Susel Beseda iz naroda. • 9 Baragova dneva v Clevelandu sta pred nami <■< i ' ' Škof Friderik Baraga CLEVELAND, O. — Že dolgo vsi Slovenci poznamo in ljubimo našega svetniškega kandidata šk ofa Friderika Barago. Že več let skupno in na lep način praznujemo Baragove dneve, ki se vrše v Marquettu, Lemontu ali Clevelandu. Kakor mi je znano, se bodo verjetno Baragovi dnevi v bodočnosti praznovali tudi v Kanadi. Vse je že v naj lepšem teku v našem Clevelandu.tadi priprav za Baragova dneva. Po-gostoma se vršijo za to potrebni sestanki pri Mariji Pomagaj na Holmes Ave. in se je to že izjemoma zgodilo pri Sv. Vidu v tamkajšnjih župnijskih prostorih. V naši A-meriški Domovini stalno objavljajo spored Baragovih dni v Clevelandu in vse ostalo, kar je s tem v zvezi. Zato moramo biti naši Ameriški Domovini hvaležni, ker vedno z nami sodeluje, ko jo rabimo. Pri teh naših Baragovih dnevih zelo pogrešamo našega č. g.. Jožeta Godino, ki je bil, ko je še živel v Clevelandu, odličen organizator za škofa F. Barago in popolno sodelavec za Baragovo zvezo v Marquettu. Kot mi je znano, je č. g. J. Godina leta 1963 napravil skupno romanje clevelandskih Slovencev, ki so se s tremi avtobusi peljali v Baragovo deželo in nazaj. O vsem tem se bo še pisalo. Podpisani se že od leta 1968 redno udeležujem vseh Baragovih dnevov, neoziraje se, kje se Baragovi dnevi vršijo. Za vsa ta Baragova romanja sem se zaobljubil, ker sem bil ob prvem težko bolan. Tako sem se kot bolnik podal na to romanje, kjer sem se v molitvi priporočil škofu F. Baragi in sem čudežno ozdravel —- o čemur se je že pisalo. Vedno, kadarkoli smo skupno romali na Baragove dneve, sem se nadvse srečnega počutil. Zlasti pa pri sv. mašah, kjer so se na slavnosten način vršile skupne molitve za beatifikacijo našega škofa F. Barago. Podpisani sem siguren, da bi se vsi naši katoličani še bolj zanimali' za na- , ■ , ‘ i v : ’ i ' še Baragove dneve, če bi jim , bil bolj podrobno 'znan življenjepis i.nia š e ga 'svetniškega , kandidata F. Barage. Gotovi naši Slovenci govorijo, da za škofa F. Barago manjkajo smo še čudeži, da bi bil za svetnika. Samo Bog ve točno o vsem tem. Po moje bomo Slovenci dobili svetnika, ki-je bil naše slovenske krvi, če bomo vsega tega vredni in bomo Bogu povolj-no živeli. Pri vsem tem bi morali posnemati iz življenja našega, škofa F. Barage. Podpisani poznam več Slovencev, ki živijo v naši novi domovini in v Sloveniji, kateri so potom škofa F. Barage ozdraveli, a niso o tem nikomur povedali ali pisali, ker so preskromni. Nadvse bi morali biti mi Slovenci ponosni in srečni, da imamo v našem Clevelandu Baragove dneve, ki nam bodo prinesli zaželje-no srečo in popolen božji blagoslov, ki bo za vedno med nami ostal. Naše življenje je le začasno na tem svetu. Vendar v naši slovenski zgodovini in rim.-kat. cerkvi bo ostalo to za vedno zapisano, zlasti bo vse to prišlo v poštev, ko bomo imeli našega svetniškega. kandidata škofa Friderika Barago že na oltarju. Še je čas, da se pridružimo velikemu številu slovenskih in drugih katoličanov, ki neumorno delajo na tem, da bi bil škof F. Baraga čimprej prištet med svetnike. Vsakdo, ki se bo udeležil naših Baragovih dni v Clevelandu, bo lahko videl na svoje lastne oči, koliko škofov in duhovnikov bo pri sv. maši za Baragovo beatifikacijo v skupni molitvi za to sodelovalo. Naša stolna cerkev sv. Janeza bo točasno lepo okrašena in do zadnjega kotička zasedena s katoličani. Razen Slovencev, ki jih bo med njimi veliko v narodnih nošah, bomo med njimi našli tudi druge ugledne in nam priljubljene ljudi. Prepričan sem, da bo tu med nami naš veliki in zaslužni mož, bivši senator Frank J. Lausche in tako se bomo vsi še bolj srečnega počutili. Dr. Frank J. Kern bi bil tudi sigurno med nami, ko bomo praznovali Baragove dneve, ker on je vedno visoko cenil našega škofa F. Barago. Ker je že v 93. letu in onemogel, se je zato pravočasno opravičil. Bilo bi primerno, da bi se ob času naših Baragovih dni spomnili vseh onih, ki so bolni ali onemogli in se radi tega ne bodo mogli udeležiti teh naših slavnostnih Baragovih dni v Clevelanda. Nikakor pa ne smemo pozabiti na vse one, ki so vedno po svojih močeh delali ; za; Baragovo zvezo! in njego-vo beatifikacijo, a so §e že preselili v večnost. V Clevelandu bi prišli v' .poštev: Anton Grdina, Jakob, Resnik, Karel Mauser in Marjan Ja- kopič. Njih ni več med nami, a dolžni smo se jih spominjati v molitvi ter jih .po možnosti nadomestiti, kjer je to božja volja in nam v ponos. Na svidenje na naših Baragovih dneh 1. in 2: septembra v Clevelandu. Jože Vrtačnik ------o------ Zahvala Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti CLEVELAND, O. — Zadnjo nedeljo v juliju je bil pikpik Slovenske šole Marije Vnebovzete na Slovenski pristavi. Lepo popoldne je privabilo veMko obiskovalcev. V hladni smrekovi senci so se srečavali znanci in obujali spomine. Bilo, je veselo in živahno. Matere so skrbele, da ni bil nikdo, lačen. Napekle so in darovale veliko peciva ter vsega r a z p r o dale. Iskrena Vam hvala ‘za vso pomoč, drage matere v kuhinji, pri pecivu in tudi pri “mačku v Žaklju”. Očetje so- pomagali gasiti žejo, kar je dobro delo v poletni vročini. Tudi Vam, dragi očetje, iskrena hvala za vso pomoč pri bari. In vsem Vam obiskovalcem našega piknika, razumeli ste prošnjo in vabilo ter prišli med nas in podprli našo Slovensko šolo, prav iskren Bog plačaj! Zahvala pa tudi dr. Milanu Pavlovčiču, ki je večer za večerom vabil po radiu na naše piknikovanje in tudi Ameriški Domovini, ki je objavila dopis in vsak ponedeljek priobčila naš datum med kulturnimi prireditvami. Med tem so naši otroci veselo taborili na Slovenski pristavi in se tudi srečno vrnili na svoje domove. Otroci so zelo veseli teh tabornih dni, srečajo se z novimi in starimi znanci in odnašajo v svoje življenje lepe spomine. Hvala vsem, ki so pripravili taborjenje in tudi vsem, ki so sodelovali tako pri programu kot tudi v kuhinji. Bog Vam vsem povrni, je naša iskrena želja. Odbor staršev Pred SC leti v Ameriški Domovini Nov trgovec— Poznani rojak Martin Žu-gel je prevzel od rojaka Mike Zelle dobro poznano groceri-jo na 1115 Norwood Road. (2. VIII. 1929) * (Op. tired.: Dne 3. avgusta 1929 je AD postala dnevnik. Spodaj je nekaj vrstic iz u-vodnika v tej izdaji.) Naš pozdrav in program Trideset let dela na časnikarskem polju je za nami! Kako so se časi spremenili! Kaj vse se je tekom 30 let zgodilo v našem narodnem življenju v Ameriki, pa tudi v našem političnem, kulturnem življenju! Prvi naseljenci so pred 30 leti začeli prihajati v trumah sem! Borna je bila clevelandska naselbina pred 30 leti, boren je bil časopis, ki je tedaj dvakrat na mesec za 25 centov na leto prihajal v hiše slovenskih naseljencev. Naše javno življe-ne se je koncentriralo v gostilnah. Društev ni bilo dosti, državljanov nismo imeli/zastopani nismo bili nikjer, iskali smo se eden druzega po rhznih neznanih ulicah, da smo se našli in začeli medsebojno spoznavati. Tedaj so se rodila društva, naj prvo podporna, kajti v o-nih časih ni bilo mogoče* dosti misliti na zabavo, na igre, na telovadbo, čitalnice, koncerte in enako. Delavci so delali po 14 ur na dan, zaslužili so za življenje sproti. Pa smo se organizirali. Za ,p o d p o r n imi društvi so prišla pevska, telovadna, izobraževalna, dramatična, končno pa, ko je naša mladina odrasla — tudi športna ameriška društva. Ves ta čas je “Ameriška Domovina” kot polmesečnik, kot tednik, dvo-tednik in tri-tednik zvesto spremljala po-kret naroda. * • Naša mladina! Tej bomo posvetili dobršen del naše akti vnbsti v bodočnosti. Slovenski časopisi so doslej tako zanemarjali to tako velevažno panogo svojega delovanja. In ni bila njih krivda v vsem. Mladina nam je zrastla, ne da smo se dobro zavedali kdaj. Bili smo tako zaposleni vsi skupaj z lastnimi zadevami in problemi, katerih je bilo vedno na stotine, da smo pozabili na mladino. Toda slednja je začela trkati na naša vrdta. 'v ■ ■ ■; Zahtevala je priznanja,- do-< rastla je, izšolala se je, in hoče nekaj pokazati, kar zna, hoče dokazati, da je vredna, da z nami sodeluje. Koliko stotin in stotin slovenskih fantov in deklic v Clevelandu je vrednih in zaželjenih, da jih sprejmemo v svojo sredo in sodelujemo z njmd! Ena velikih dolžnosti dnevnika “Ameriška Domovina’ bo, posvetiti stremljenju, idejam in problemom naše slovenske mladine čim več pozornosti. Tozadevno bo “Ameriška Domovina” v začetku posvečala najmanj eno angleško stran vsak teden mladinskim problemom, pozneje pa celo dva ali tri strani na teden. Tako se bo naša mladina seznanjala z nami, z našimi idejami in problemi, da nas bo razumela, da jo bomo končno imeli v naši sredini kot enako veljavno in značajno. To je del našega programa. Drugi del pa obstoji v sodelovanju naših prijateljev,, naročnikov. Mi bomo storili svojo dolžnost, samo pomnite, da - brez vašega sodelovanja bo naša naloga skrajno težavna. Pozdravljapio vas še enkrat, prosimo vas za sodelovanje in ‘hapredek bo vaš in naš! (zo-. pet ur.: Te besede so umestne in sveže še danes!) Počastimo naj večjega slov. misijonarja Barago 1. in 2. sept. v Clevelandu **++*+****++*#***++•******++**£. Jože Melaher: -< Društvo sv. Cirila in Metoda št 4 KSKJ je praznovalo 90-lelnko svojega obstoja V človeškem življenju je tako, da po 50 letih starosti radi prikrivamo svoja leta, ker pač nikdo rad ne postaja star, ko pa po 65. letu ni mogoče več prikrivati slane na glavi, se potem vsakdo rad ponaša, če jih ima že čez 70 let. Vsako leto po 90 let starosti pa že smatramo za posebno božjo milost, ker ii0 že redki, ki jih dočakajo. Tako je rudi v društvenem življenju; starejše je društvo, bolj častna in pestra je njega preteklost. Naša Ameriška Sl°' venska Katoliška Jednota - K.S.K.J. obhaja v tem letu 8a-obletnico ustanovitve, toda še pred njeno ustanovitvijo je že delovalo nekaj samostojnih slovenskih podpornih društev in osem teh je na sestanku 1. in 2. aprila 1894 ustanovilo skup110 osrednjo organizacijo, takrat imenovano Kranjska Slovenska Katoliška Jednota. Med ustanovnimi društvi K.S.K. Jediaote je bilo tudi društvo sv. Cirila in Metoda št. 4, Tower, Minn., zato sem N iznenaden, ko sem v Glasilu od 1. avgusta 1979 na strani 6 bra poročilo, da je društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 v soboto, 1 .■julija 1979, slovesno praznovalo 85-letnico ustanovitve, ko ko v resnici 15. avgusta 1979 že obhajalo 90-letnico bratskega de lovanja med Slovenci v Tower, Minn. Naj mi, prosim, društ veniki sv. Cirila in Metoda št. 4 ne zamerijo, da jih “razkril* kam”, da je njih društvo dejansko 5 let starejše, kot so letos obhajali njegov rojstni dan. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4, Tower, Minn., je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1889 v Tower, Minn. V enem ožin1 bi mogli imenovati to društvo mati K.S.K.Jednote, ker je Pr^ od tega društva prišla močna vzpodbuda za ustanovitev K.S-b-Jednote. V Tower-ju je namreč v tistih letih, ko se je pripra. vljala ustanovitev K.S.K.J. (1893-94), izhajal “Amerikansk* Slovenec”, tam je bil msgr. Buh, vodilna slovenska osebnos v Ameriki, ki se je v teh letih agilno zavzemal za ustanovite^ osrednje slovenske podporne organizacije. Oče-ustanovite J K.S.K.Jednote je brez dvoma Rev. Frančišek Šušteršič, ki le na svojih dušno-pastirskih potovanjih v vseh slovenskih n'cl selbinah, celo v Pennsilvaniji, Slovence navduševal za skup1*0 slovensko podporno organizacijo. Toda pri tem težavnem de je tudi on včasih že skoraj obupal nad uspehom. Rev. MatiJa Šavs, ki je takrat spadal k društvu sv. Cirila in Metoda Tower-ju, piše glede tega v Spominski knjigi K.S.K.Jednote- “Društvo sv. Cirila in Metoda se je posebno zavzemalo ustanovitev K.S.K.Jednote. Pokojni Rev. Fr. Šušteršič je z obupal in hotel celo stvar opustiti. Takrat smo med počit** cami v towerskem društvu sklenili, da se mora osrednja Je nota slovenskih društev gotovo in takoj ustanoviti. Jaz sCl° pisal v tem smislu v “Amerikanskem Slovencu”, takrat Towerju izhajajočem in priporočal Rev. Šušteršiču, da Jednoto res takoj ustanovimo, kar se je tudi zgodilo. Towers društvo sv. Cirila in Metoda je vedno moško in soglasno **a stopilo za takojšnjo ustanovitev K.S.K.J.” Glavni pobudnik za ustanovitev društva sv. Cirila in ^ ^ toda leta 1889 je bil takrat starosta slovenskih duhovnikov Ameriki msgr. Josip F. Buh pravi ustanovniki so pa bili: Re^' Matija Šavs, Rev. Franc Ks. Bajc, Anton Hegler, Maks Buh Marko Bluth, Ignac Tancig, John Bartol, Frank Tancig, Ivfri Pakiž, John Simonič, Mihael Mušič, John Loušin, John Pec®’ Matija Bajuk st., Josip Skala, Jakob Majerle, Štefan Banove*’j Josip Majerle, John Vajda, John Režek, Matija Režek, Pa Verban, John Jamnik, Frank Trampuš, Josip Stepan, šte*' Agnič, Tomaž Erčul, Marko Matekovič, Martin Režek, ^'ral\ Slabe, John Oberman, John Habjan, Anton Kreč, Anton Bro nik, John Malenšek, John Jakša, Josip Zalar, Anton FTijah* h in še nekaj drugih. Društvo je ob ustanovitvi štelo 150 članov. Zanimivo N’ da so prva društvena pravila bila tiskana v Krajčevi tiska v Novem mestu. (Konec prihodnjič) Alojzij breznik: Študiral sem v mariborskem bogoslovju i jr XVIII. petilo, da doma ni bilo kruha. Ko je bil Boštele prestavljen v Mežico, mu je .sledil Jaka Sem. Ko so ga ljudje spraševali, kako se piše, je enostavno odgovoril: Jaka Sem. Pa so ljudje večkrat pripomnili: “Dobro. Vaše ime je Jaka, kaj pa je Vaše družinsko ime?” In je zopet mirno odgovoril: Jaka Sem, s pudar-kom na Sem. Gotovo je bil med naj večjimi talenti, ki sem jih srečal v svojem življenju. Izreden spomin. Ravno tista leta je izšla zbirka Kocbekovih pesmi “Zemlja”; s kolikim navdušenjem mi jih je bral; imel sem vtis, da je po nekajkratnem branju znal celo zbirko na pamet. Nekateri so trdili, da je bil tako brihten, da je že včasih mejil na bolestnost in neuravnovešenost. Bil je silno duhovit. Sam mi je pravil, da se je ustavil v ljubljanski Jugoslovanski knjigarni ih da je hotel kupiti kakšno bolj lahko branje za na vlakm Prodajalke so takoj spoznale, da so imele pred seboj šaljivca in so sklenile se pošaliti. Prodale so mu povest “Spoved Aleskandra VI.” (znanega renesančnega papeža); in da je knjigo pozneje poslal knjižnici Jegličeve Šentviške gimnazije. Ko si je prof. Baš iz Maribora ogledoval stranski oltar v cerkvi Sv. Treh kraljev, je opazil kip svetnika z malim fantičkom; ko je profesor, ki je bil umetnostni zgodovinar, ugibal, koga bi kip predstavljal, je Sem dovolj glasno pripomnil: Aleksander VI., kar je seveda izzvalo mnogo smeha. Imel je skoraj neizrčrpno zakladnico šal; iz te zakladnice je izbiral šale, primerne za krog poslušalcev (duhovniki in bogoslovci, moški, ženske, mladina) ; ako mu zakladnica ni zadostovala, je začel ustvarjati lastne dovtipe. Imel je težavo z alkoholom. A je svojo službo vestno vršil in ljudje so mu spregledovali to slabost, ker je bil silna dobričina. Denar mu ni nič pomenil in je vse razdal; starši so ga morali podpirati, posebno z obleko. Pa Bog ga je varoval' bolj je čutil težo alkohola, bolj robat je postajal do žensk, posebno žensk “boljšega sloja” (npr. učiteljic). Ko je bil malo vinjen in je občudoval zvezdnato nebo, je postal plašljiv in je začel nejasno govoriti o veličini stvarstva. Tema ga je strašila; ko sva se neke temne noči vračala od neke družine, so nama dali svetilko, da bi bolje videla skozi “zlodjevo pušo” (velik gozd negovske graščine, skozi katerega jaz nisem rad šel niti podnevi, ker so ljudje pripovedovali o strašanskih prikaznih, dogodkih, glasovih, živalih); njegova hoja ni bila ravno sigurna. Jaz sem svetil; naenkrat je on hotel imeti svetilko; nisem mu je hotel dati, ker sem se bal, da jo bo razbil; pa mi je zagrozil, da me bo s palico kresnil po glavi, ako mu je ne dam; sem našel rešitev: naglo sem ugasnil svetilko in ko ni več videl plamena, je bilo vse dobro; k sreči se je to zgodilo ob robu gozda, ker sva čez nekaj minut opazila zvonik benediške cerkve. Ker poleti ni imel veliko dela, je Večkrat prišel na moj dom; najprej se je ustavil v sadov-; njaku in je pojedel do 10 ja-^bolk. Seveda mu je mati vedno postregla js kruhom in vinom: to je bilo železno pravilo do vsakega obiskovalca, celo soseda. Enkrat se je pri- Nič opravičevanja; stekla je k sosedovim ter si je sposodila pol hleba kruha, da je lahko postregla “gospodu”. Bilo ji je kar nerodno, ko jo je nekoč Gomilšek rahlo pokaral, ker je nekega temnega in deževnega večera svetovala Se-mu, da naj kar pri nas prenoči. Sem je nasvet rad sprejel; vlegel se je kar oblečen na klop ob peči in sladko zaspal. Ni mogla razumeti, da je njen nasvet zaslužil karanje. Tudi: z njim sem veliko potoval po severnih predelih. Slovenskih goric; ali peš ali s kolesom. Lepo počasi, nič se nama ni mudilo. Večinoma so to bila enodnevna potovanja. Ustavljala sva se v sosednjih župniščih, enkrat celo pri Lampretu, ki je kaplanoval pri Sv. Juriju; pa tudi pri znancih in seveda tudi v gostilnah za klobaso, žemljo in vino s sifonom (špricar). To ustavljanje v. gostilnah ne namiguje, da sem imel težave z alkoholom. Rad sem bil v veseli družbi, rad sem spil kozarec vina ali Šilce žganja ali veliki kozarec špricarja; postal sem dobre volje in navadno tudi zgovoren. Kmalu sem se naučil, da je skrivnost ostati trezen, bila v obilnem uživanju kruha in klobas in šunke; tudi sem spoznal, da sem lahko bil res dobre volje in zabaval druge samo, ako sem ostal trezen. Sem me je seznanil tudi s svojimi starši, bratom in sestro v Ljubnem v Savinjski dolini. Naneslo je, da nas je njegov brat peljal s svojim avtom na Gorenjsko, do Bleda. Tedaj sem prvič videl Gorenjsko. Na potu nazaj v Ljubno sem doživel poraz: z njegovo sestro sva sklenila, da bova molčala vse do Ljubnega in da bo tisti, ki bo molk prelomil, plačal kazen (kakšno, se več ne spominjam). Do Ljubljane je šlo; pri ljubljanskem stadionu sem jaz prelomil molk in tako stavo zgubil. Na novih mašah sem nehal z alkoholom proti večeru in se mi je vedno posrečilo, da sem v k hinji našel kakšno kuharico, ki me je potem oskrbovala s črno kavo v nočnih urah; gotovo sem bil med redkimi, ki so pili črno kavo ob večerih novih maš in črna kava ni bila v tistih časih preveč v navadi na kmetih. S kajenjem pa je bilo drugače; vedno več sem kadil, postajal sem kar strasten kadilec in sem navadno kadil “Zeta” cigarete. Zakaj sem toliko pisal o Bošteletu in Semu? Bila sta mi dobra prijatelja, velika dobrotnika. Brez njiju bi verjetno moje poletne počitnice drugače potekale. Bila sta res razgledana duhovnika. Zanimala sta se za nove ideološke tokove; nista se zapletala v politične ribarije, nista bila vneta predstavnika takozva-nega političnega klerikalizma. Tudi potovanja s Semom so bila koristna za moje iz-venšolsko izobraževanje, posebno še, če se nama je pridružil Davorin Petančič, tudi bogoslovec, ki je postajal poznan po svojih dramah, ki jih je sam pisal in tudi sam režiral: množične ljudske igre na prostem, navadno pred cerkvijo ali kje blizu (naslovov dveh se spominjam: “Miklo-va Zala” in “Sveta slovanska apostola Ciril in Metod). Ko je Sem po Petančičevih •navodilih pripravil njegovo množično igro o Cirilu ' in Metodu, ki sta baje na svoji poti v Rim potovala preko benediškega ozemlja, kar je Darovi za Slovenski dom za ostarele CLEVELAND, O. — Slovenski dom za ostarele na Neff Road je dobil od zadnjič naslednje darove: Za Splošni in Gradbeni Sklad $2,240.81: Lipovšek zapuščina, Pittsburgh, Pa. $2,056.50: KSKJ (oprema). $912.50: S. H. Auxiliary. $942.84: Grace Richard zapuščina. $300: Stephen Rudas (stanovalec) . $250: Joseph A. Gombach in žena; Vida Shiffrer. $200: Č. g. Victor Tomc, Marija Vnebovzete. $150: Fred J. Lekson —- Lek-son-Pierce Fund, N. Carolina; Louis Pierce in žena — Lek-son-Pierce Fund; John Lekson in žena — Lekson-Pierce Fund, N. Mexico. $108: Phyllis Carter. $100: John Oblak. $73: Frances Wohlgemuth. $52: Frances Wohlgemuth. $50: Josephine Sušnik. $30: Ann Bencina; Vincent in Mary Vrhovnik. $25.72: Conway, Barclay, Deyo & Kurant Co. $25: Rudy in Doris Klemenčič, Ernest in Anne Urbas. r. $20: Mary Habich, George Staiduhar, Sr., Olga Sargent. $15: Mary Fugina. $10: John Alich in žena, Josephine Ermacora, Karolina Krnc, Mary Pugel, SNPJ št. 733. $5: Cecelia Wolf. Za sorodnike in prijatelje $500: Joseph Gornick v spomin Antona Gornicka. $35: Prijatelj v spomin Josepha Fabjančiča. $30: Euclidski upokojenci v spomin Josephine Vesel, Frank Glazar in Joseph Ber-koper. $25: Joe Brinocar v spomin-Louisa Benigerja, Ronnie Dovgan in žena v spomin Johna Picmana in Josephine Kovač, Anne Kumer v spomin Michaela Kumer j a, Martin Rini članarina za James Koman, Rotor Tool Co. v spomin Andrewa Budinskija, Slov. Narodni dom v spomin Louisa Finka, Peter Tomšič v spomin Elizabeth Rastatter, Ernest Urbas v spomin Anna Pengor, Willkomm & Sons, Co. v spomin Mary Bradač. 820: Albert Dolgan v spomin uzzie Mueller, Frank Gorjanc v spomin Anna Yakos, Paul Kovač in žena v špoftiin Mary Grmsek. $15: Louis Drašler in žena v spomin Mercedes Kromar, SNPJ št. 147 v spomin Andrewa Budinscaka, SNPJ št. 5 v spomin Mary Batis. $12.50: SNPJ št. 53 v spomin Josephine Vesel. $10: Mary Čermelj v spomin Maxa Čermelja, William Cosgrove in žena v spomin Josephine Kovač, Louis Drašler in žena v spomin Rose Ko-vatch, Anne Fletcher v spomin Mary Kern, Justine Gifford v spomin Frances Blatnik, Glasbena Matica v spomin Louisa Finka, Joseph Križman v spomin Eleanor Richlak, Felix Martinčič in žena v spomin Mrs. F. Franetič, Felix Martinčič in žena v spomin Marie Jakše, Edward Sadar in žena v spomin Pat Lucic, SNPJ št. 26 v spomin Josepha Bolke, Ralph Urban-cek v spomin Jeanette Malm., Ralph in Jeanne Urbancek v spomin Josepha Pernusa, John Zaman in žena v spomin Rose Kochevar, John in Mary Zaman v spomin Kuz-SSHEMHSIBIIHaSBIlHBRHaBIIBaBBHa celo spominska plošča nad glavnimi vrati benediške cerkve potrjevala, sem dobil , od ; ravnatelja dovoljenje, da sem se lahko igre udeležil pod pogojem, da sem nazaj v bogoslovju ob določeni uri tistega večera. (Dalje) mana Crnkoviča, Mary Zimmerman v spomin Rose Jamnik, Frank Zorman in žena v spomin Andrewa Gruma. $5: Roy Batich v spomin Mary Bradač, Charles De Wolf v spomin Wm. Zimmer-mana, James Kos v spomin Edwarda Merharja, Frances Potočnik v spomin Johna Picmana. V spomin Jennie in Andrewa Bukinscak $5: William Straka, Sr., in žena, Gail Straka, Bill Straka, Jr. V spomin Josephine Cahill $100: Damond Employees. $75: Wellington Machine Co. $50: Parker Hannifin Corp. $30: Sodelavci Eileen Fertal, Mika-Snider Metal Fabricating Co. $25: Comtec, Inc., J. B. Green, Edwin Keller, Kelly Tool Co. $15: Robert in Dorothy Cahill, Rocky River Figure Skating Club. $10: David in Eileen Fertal, Wm. Henninge in žena, Sanford Tushman in žena, Michael Webber in žena. $5: Fred Debelak. V spomin Jennie Eržen $100: Christine Nestar. $10: Don in Doris Mullec, Sv. Ana št. 4 AMLA, SŽZ št. 14. $5: Tony Progar, Mary Stražišar. V spomin Frank Glazar $50: Jennie in Zora Glazar. $30: Jack Susel in žena. $20: Frank Suselj in družina, Mary Susel in Rudolph, John Žnidaršič in žena. $10: Joseph Penko, Jr. in žena, Marie- Shaver — Linda in Charles. $5: Antonia Hrvatin, Marica Lokar, Frank Prelc in žena, John Petrie, Rudolph Pintar in žena, Paul Valencie, Frank Zafred, John Zarnick in žena, V spomin Mary Golob $25: Herman Kursch. $10: John in Nancy Bischoff. $5: Mary Avsec, Johana Jad-rich, Mrs. Ludwig Prosem. V spomin Josephine Kovac $50: Andrew Cashen. $25: Frank Reed. $20: John Fakult, Anthony Kosiglav, Paul in Caroline Kovac. $10: Robert Barker in žena, Robert Hershey in žena, Marguerite Križman, John Launch in žena, John in Mary Lukane, Joanna Merrifield, Earl in Cornelia Nissen, Ursula Rakovec, SŽZ št. 14, Steve Svrga, Lucille Smrekar, Ronald Šuštar, Marie Te-lich, Frank Urankar in žena. $5: Al and Pauline, Helen Andru, J. Debevec, Stanley Gorjanc, Norman Hirter in žena, Josephine Kar liner, Frank Klavora in žena, Ed Koci in žena, Frances Kolsal, Paul Pecek in žena, Mary Stražišar, Fred Strniša in žena, Mary Stimac, Ralph jTria-bassi in žena. Vincent Vrhovnik, Charles Zgonc, Mrs. Otto Zimmerman. $2: Mrs. Kovach. V Spohiin Normana Lunke $20: Mary Lunka. $5: Angie Cvek. f V sportiin « Mary Mausar $380: Mary Sladovic. $100: Edward Mausar. $20: Rudolph Royer in žena. V spomin Angela Oshaben $25: John E. Moore in žena. $20: Charles Dezelon in žena in Lynn. $10: Dr. Karl in Dorothy Lubitz, Charles Miklaucic in žena. * * * Najlepša hvala vsem darovalcem! Za Slovenski dom za ostarele: Cecelia M. Wolf Baragova izdaja Ameriške Domovine ; ’ j ' L ' ’ ' 'O * • • L ■ Ljubljana: Kristina Laznik, roj. Pavčič, Andrej Berce, Ranka Kavčič, Drago Lapornik, Anton Govejšek; Podbočje: Angela Šketa, roj. Stranj šak; Trbovlje: Ivanka Jur j ec, roj. Miklavčič; Fara v Kostelu: Martin Selan; Kranj: Alojzija Kristan; Zalog: Angela Mušič, roj. Cajnar; Preserje: Matilda Mrak; Iška Loka: Ivan Varžič; Volčji potok: Bernarda Vidmar roj. Jesenko; Vevče: Marija Cimerman roj. Halozah. 31. julija Ljubljana: Marija Kobe, Viktorija Mar roj. Malič, Matilda Mrak; Suhorje pri Metliki: Niko Ba-dinovac; Žimarice: Marija Kovačič; Sp. Gameljne: Franc Jerneje; Hotinja vas: Kristina Urani-jek, roj. Keršič; Jesenice: Tomaž Dimc; Gradno: Angel Peršolja; Ptuj: Nenad Bartol; Bohinjska Bistrica: Anton Šilar; Metlika: Fanči Vilfan; Zagorje: Lojze Hrašovec. V spomin John Pavey $25: Portfolio Management Staff in Phil Sher (Colorado). $20: Josephine in Helen Levstik, Nettie Mihelich. $10: Ann in Emma Miilavec, William Perdan in žena, Robert Perdan in žena. $5: American Slovene Club, Carolyn Budah, Olga Conway, Sutton Girod in žena, Norman Hirter in žena, Ann Hočevar, Eleanor Laub, Rudy Perdan in žena, Agnes Princic, ..Edward Steffner, Madeline Zupančič. V sportiin Frank Petrick $10: Pauline Durjava, Rose Grmsek, Miilavec družina, Millie Novak. V spomitt Jennie Petrick $10:' Mrs. John Eržen, Mary Sustarsic. V spomin Lortis Petrovich $10: Frances Petrovich. $5: R. Petrovich in žena. James V. Debevec PrijateFs Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4213 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA AID FOR AGED PRESCRIPTIONS RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO MALI OGLASI HIŠA NAPRODAJ Lepa zidana dvostanovanjska hiša s 6 sobami spodaj in zgoraj, tremi vhodi, tremi zidanimi garažami na mirni ulici v bližini Sv. Vida, v odličnem stanju, na novo pobarvana. Zelo dober kup. Resni kupci naj kličejo 731-5021. (82-85, 88) Furnished Apts. St. Clair Ave. 16502, rfear Gould Inc. and Viking Steel. 3 rooms, adults. $125 a month, 486-7657 or 932-2633 or 4X1-0071. ' , V? (88-90)? Woman Needed Dishes and light cleaning. $3.50 per hour. 11 a.m. to 2 p.m. Mon. thru Fri. 881-5033. (87-89) WANTED Housekeeper 2 days a weeS for a Doctor. Must have a čar. Call 761-6490 after 5 p.m. (87-89) 4-sobn'o stanovanje s kuhinjo, kopalnico in garažo na velikim posestvu v okolici Kirtlanda-Mentorja se odda priletnemu paru s' dobrimi priporočili v.zameno za lahko gospodinjstvo. Prednost ima upokojen ali polu-pokojen par. Kličite 621-7155 od ponedeljka do petka med 9. zjutraj in 5. popoldne. (89-91) Naprodaj Zidan Ranč s 4 spalnicami. Zelo blizu Sv. Kristine. 731-2778 (89-91) CLEANING PERSONNEL Immediate openings for experienced people, part-time evenings. Rockside Rd. & 1-77 Independence area. k Call 1-928-8451 (87-91). Help Wanted Cook or Chef. Male or .Female. 6 night in East Side 'Restaurant. Call 231-8464. (88-90) Cafe for Sale $7500 with a Do license. 16502 St. Clair Ave. Near Gould Inc. and Viking Steel. Call 486-7657 or 431-0071 or 932-2633. General Office 2 days per week. Downtown location. Send resume or letter with qualifications. Reply to Box 101. (89-91) FACTORY WORK (Afternoon shift) Highland Heights Plant has immediate openings. Excellent training provided for career minded people with mechanical ability. New facility, modern equipment. Steady employment with excellent benefits. Apply in person, Mon. thru Fri. 8:30-4:00 p.m, at: 358 Bishop Road Highland Heights WANTED Legal secretary, shorthand and typing skills. Located on Noble Rd. in Cleveland Hks., Ohio. TURNER & MELAMED ATTORNEYS j 291-3100 (88-8®) V najem 5 lepih soh v lepem okolju na Neff Rd. blizu Lake Share Blvd. Starejši par ima prednost. Nič žival. Kličite 481-3797 med 6.-9. zvečer. (88-89) Iščem garažo v slovenski okolici St. Ckur Ave. Tel. 391-1515. (88-139) OFFICE CLEANING LOCAL MERCHANT NEEDS PERSON TO DO LIGHT OFFICE CLEANING. NO HEAVY LIFTING. STEADY FULL TIME WORK. PROFIT SHARING AND PLEASANT WORKING CONDITIONS. CALL OR APPLY IN PERSON ALVIN'S JEWELERS 2600 SI. Glair Ave. Cleveland, Ohio 44114 861-1510 Vaclav Beneš-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN TRETJI DEL V DOMOVINI I. v? - Vsi zvonovi praških cerkva so zvonili mrtvemu knezu in škofu Henriku Bretislavu. A zdelo se je, da jim veter njihove glasove nekako nalašč trga in mori. Zvoki kovinskih srco so bili votli, brez odmeva, in na obličjih Pražanov ni bilo niti sledu žalosti, na solze niti misliti. In kadarkoli je v prejšnjih časih zaprl vojvoda oči, so ga vselej oplakova-li, rekoč: “Bog mu daj večno veselje... Bil je iz dna duše dober, pravičen proti zatiranim, oster proti razbojnikom in zaščita vseh svojih zvestih, očč sirot, hranitelj vdov .. In zaradi dobrih lastnosti so | zelo radi pozabili slabe strani njegovega značaja. To pot pa so novico, da, je t vojvoda odšel k očetom, spre-i jeli ravnodušno, marsikje tudi s smehljajem na obrazu, I drugje so zavriskali in zace-i petali z nogo veselja, da bo konec dosedanjemu nečastnemu vladanju. Češka dežela je v teh časih padla globoko in • ni veljala nič več kot kaka provinca svete rimsko-nem-ške države. polnoma nesposoben. Zato se je tudi brzo dvignila in se obrnila proti temnim gozdovom, s katerimi je bila drevičska župa v onih časih zarastla skoraj do polovice. Na Dreviču je bil zaprt naj mlajši sin nekdanjega kralja Vratislava slavnega spomina in Premislov brat. Vojvoda se ni mogel maščevati nad svojim nasprotnikom drugače kakor s tem, da je vzel njegovemu bratu prostost. In odšel je umirat v Heb, -UM. da bi imel tam večji mir in bi se mogie, rušen od nikogar, pripraviti na daljno potovanje. Celo pot so ga morali nesti, tako je bil slaboten in bolan. In vendar že od pamti-veka pravijo: če se bliža smrt, je v domovini tudi stara mehka blazina in jezik v teh trenutkih najlepša uspavanka. Henrik Bretislav je sodil drugače; k temu je imel tudi ne eden vzrok. Med tem, ko je ugašala svetloba njegovih oči, je pridirjala k drevičski bdani četa jezdecev. Gradnikovo oko je takoj spoznalo nekaj prvih čeških gospodov, ki so pri Zdicah izdajalsko zapustili Premisla. Del njih je gnil v mišenski deželi, kjer jim je izdani plačal zvestobo, kakor so zaslužili. Toda pri življenju jih. je ostalo vendar lepo število. Umirjena verska nestrpnost v IM t KOLEDAR društvenih prireditev £ Še velika sreča, da na pre-; stolu Hohenštaufovcev ni se- J* ' ‘ del več železni cesar Rdeče-i bradec in da je prišel za njim , vladar, ki je skoraj vso svojo' pozornost obrnil na južne italijanske kraje in da so bili nemški knezi med seboj razdvojeni, kakor bi videli že naprej, da se razcepijo v dva tabora, ki si bosta sOvražnejša kakor Vilfi in Gibelini. Črna svetovaclavska orlica se je postarala, njen dvoglavi 1 drug ji je poruval iz peruti skoraj vse per j e; celo oči ji je hotel izkopati s svojimi kremplji; vedel je za novb družico, ki bi mu bila v tukajšnjih pokrajinah prijetnejša... Toda stara, zvesta ptica, ki je pole.tovala na čeških praporih že proti Madžarom ob Lehu, se je tudi o-zirala naokoli, kdo bi mogel najboljše čuvati njeno dediščino in kdo bi umel voditi češke polke še k večjim in slavnejšim zmagam... Toda ostala je še tako dolgo, da so na Češkem posvetili žarki, oznanjujoč vzajemno ljubezen, pomlajeno silo in u-panje budečo moč ... Tudi nad smrtjo Henrika ; Bratislava se ni razžalostila. Prejšnje čase je vselej razpela nad mrtvim vojvodo isvoje peruti in dolgo je trajalo, da je zopet veselo zafrfo-tala po zraku. Toda za Hen-irikom Bretislavom se ji niso peruti vsled bolesti sklanjale proti zemlji; ta vojvoda je bil slaboten, podoben trsu, sicer ,r dober človek, toda v važnih zadevah preveč popustljiv in za knežji prestol, kjer je treba trdne roke, bistrega razuma in moškega poguma, združenega s previdnostjo — po- AVGUST 18.—Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi. 18., 19., 25. in 26. — Teniški turnir Slov. športnega klu-ba na Slovenski pristavi. 19. — ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre. 19. — Žegnanje pri fari Marije Vnebo vzete v Collinwoodu Od 2. popoldne do 9. zvečer. 25. — Slov. športni klub priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi. 26. — Slovenski dom na Holmes Avenue proslavi 60-letnico obstoja z zahvalno mašo, parado in večerjo. SEPTEMBER 1. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio. 16. — Oltarno društvo pri Sv Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldneh 16. — Velik bazar priredijo clevelandska društva Slov. ženske zveze v Slov. domu na Holmes Ave., ob 1.-8. zvečer. 16. — Vinska trgatev na Sloven ski pristavi. 22. — KRES nastopi v Sloven skem narodnem domu na St Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve. 23. -t- Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio. 29. — Šlovenian-American Heri tage pripravi Slovenski večer na CSU. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave-nue. 7. — SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples. 13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. 20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. 21. — Slovenski narodni dom na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne. 27. — Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci” 28. — Pevski zbor Planina podz v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne. NOVEMBER 4. — The Slovenian National Art Guild pripravi razstavo v SDD na Recher Ave. 3. — Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne. 10. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne. 16. - 17. - 18. — Fara sv. Vida priredi svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani. 18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. 24. — Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road. 25. — Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 16. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za svo- Verska nestrpnost v ZDA je bila še pred 50 leti zelo razširjena in tudi ostra. V zadnjih desetletjih postaja položaj precej znosnejši, vendar so še pri predsedniških, volitvah za John F. Kenne-dija smatrali za najnevarnejšo oviro za izvolitev, ker je bil Kennedy katoličan, kar pa je rezultat volitev ovrgel. Povpraševalne agencije, ki se tudi za takšne zadeve zanimajo, so ugotovile, da so se v zadnjih 15 hitih odnosi med različnimi veroizpovedmi v ZDA zadovoljivo izboljšale. Lela 1952 je 9% protestantov izrazilo nezaupanje ali celo mržnjo napram katoličanom, po letošnjih ugotovitvah je samo še 2% protestantov, ki so nerazpoloženi napram katoličanom. Pri katoličanih je bilo leta 1952 4% ostro nerazpoloženih napram protestantom, dočim jih je letos samo še 1%. Tudi nerazpoloženje obeh -protestantov in katoličanov -napram judom je od leta 1952 do letos zelo omiljeno in sicer pri katoličanih od 6% leta 1952 na 2% letos, pri protestantih pa je razmerje za isto dobo padlo od 8% na 2%. Pri povpraševanjih leta 1952 je še 41% protestantov sumilo, da si hočejo katoličani prigrabiti preveč moči v j rvnih zadevah, dočim se je p. v letošnjem povpraševanju v isti zadevi tako izrazilo samo še 11%. S katoliške strani je leta 1952 8% katoličanov sumilo, da si hočejo protestranti pri- lastiti preveč moči, dočim jih letos tako misli še 6%. Bolj umirjeno stališče je opažati tudi v odnosih do ju-dov. Od ostrega na zmernejše stališče je pri katoličanih se izboljšalo od 33%, na 13%, pri protestantih pa od 35% na 12%. Na obeh straneh je tudi večja strpnost v zadevi porok med katoličani in protestanti. Tudi pri volitvah ni več odločilne važnosti, kakšne vere je kandidat. Pri lanskem povpraševanju je 91% volilnih upravičencev izjavilo, da bi volili tudi katoličana za predsednika ZDA. Prenočišča za Baragov dan v Olevelandn Howard Johnson Lakefront Motor Lodge, 5700 So. Marginal Rd., Cleveland, O., 44103, tel. (216) 432-2220, sporoča posebne cene za obiskovalce Baragovega dne v Clevelandu: Za 1 osebo — $25 in krajevna taksa; za 2 osebi — (dvojna postelja $27.88 in taksa; prosto za otroke izpod 13 let starosti v spremstvu staršev. Hotel je na novo preur«jen in udoben. Je zelo blizu slovenskega središča ob St. Clairju in cerkve sv. Vida. Avtobusna zveza do katedrale je zelo dobra. Za rezervacije pišite ali kličite čimpreje po telefonu direktno na Howard Johnson. Obletnica žalostnega spomina Prejšnji torek, 31. julija, je preteklo 60 let, ko se je 31. julija 1919 bila morala Družba sv. Mohorja pod pritiskom razmer, katere so nastale po končani prvi svetovni vojski na Koroškem, preseliti iz Celovca na Prevalje, kjer je potem ostala vse do 7. decembra 1929, ko se je preselila v Celje. Med najbolj žalostna obdobja, katere je morala celovška Družba sv. Mohorja v svoji dolgi in veliki zgodovini prestati, spadajo leta 1918-1919, ko se je odločala narodno in državno politična usoda Slovenske Koroške. Že v jeseni 1918 in na spomlad 1919 je prišlo do bojev za Koroško, tako da Družba že v jeseni 1918 ni mogla svojim udom razposlati svojega knjižnega daru. Knjige so obležale v Celovcu, dokler Celovca ni zasedla jugoslovanska vojska v juniju 1919. Kpnec junija 1919 je jugoslovansko vojaško poveljstvo Družbo opozorilo, naj se preseli iz Celovca. V upanju in tudi v trdnem prepričanju, da bo ta preselitev samo začasna, se je Družba ustavila tik ob meji, na Prevaljah. Avstrijska vlada je gledala na Mohorjevo družbo ves čas njenega obstanka (tako tudi še danes) postrani. Da se ustavimo samo pri času, o katerem je v tem sestavku govora, je leta 1919 zahtevala mohorske knjige v ponovno cenzuro. Meseca maja istega leta pa je v Mohorjevi tiskarni delo sploh ustavila, tiskar- no pa razglasila za avstrijsko vojaško podjetje. Šele ko je jugoslovanska armada zasedla Slovensko Koroško s Celovcem, je mogla Družba razposlati mohorievke za leto 1918. Ko so se pa morale jugoslovanske čete na povelje mirovne konference v Parizu umakniti, takrat pa je očetovsko poskrbel za Dražbo sv. Mohorja general Rudolf Maj-ster: natovorili so vlake s stroji, s črkami, papirjem, z orodjem, z opremo in s knjigarni in vse to prepeljali leta 1919 na Prevalje, nove knjige pa v Sinčo ves v zadrugo. Tiskarna se je v Prevaljah naselila v baraki, preden pa so na Prevaljah stroji stekli, je minilo pet mesecev. Družba sv. Mohorja je bila na Prevaljah ves čas navadna — gostačica. Svoje pisarniške prostore je imela v stari šoli na Fari, tiskarna pa se je nastanila v Hencklovih barakah, katere je vzela v najem. V teh je za silo uredila tiskarno in knjigoveznico. V Celovcu pa so kljub vsemu ostali še naprej predsednik Družbe Vidovič, profesor Ivan Hutter in msgr. Valentin Pod-gorc, ki je po odpovedi Vidoviča prevzel nase najhujše breme začasno predsedstvo ter končno uspel, da se je kmalu po nesrečnem plebiscitu spet obnovila Družba sv. Mohorja v Celovcu, dočim sta se celjska, podobno kot ona v Gorici, do nadaljnjega osamosvojili. Star mohorjan NAROČILO ZA OGLAS V POSEBNI BARAGOVI IZDAJI AMERIŠKE DOMOVINE (Izide 31. avgusta 1979) Cena oglasov: Osebni ..................... $10.00 Q Društveni ali trgovski ...... $20.00 Q (označite vsoto) $30.00 Q Ime ............................................. Naslov Mesto .................. Država ......... Zip____ Prebitek je namenjen v enaki meri Baragovi zadevi in Ameriški Domovini. Za nadaljnja pojasnila kličite (216) 431-0628 od 9. - 4. ure vsak dan razen srede popoldne. Oglase sprejemamo do 22. avgusta 1979. -Jr • OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / « SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO J Za vsakovrstna tiskarska dela *e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 14)628 trgovska in privatna naznanila v«e tiskovine za društvene prireditve-•.Krožnice, »poredi, vstopnice. listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnic« .. ' Nnjlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb« NAROCAJTF TISKOVINE PRI NASI trgovske tiskovine PRIVATNE TISKOVINE RAZPRODAJA SE ZAČNE DANES IN TRAJA DO SOBOTE 18. AVGUSTA Ml DAJEMO IN ZAMENJAVAMO ZNIŽANE (ENE VSEJ ZALOGI 6214 s, c.air Ave. Te,. Sei-SIMZ Efl0LE ZNflMKE >oooooooooooooooooooooeoooooeoooooooooaooeooooooooot>oooooooooooooooooeeooooooeaooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooa&ooaeooooeo«sooo9ot>oaoocsooooooooooooooooooooooocioooociijiuuiM n w x^rif>r*