Poitmna plačana » gotovini J^eto I XI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ui.6/111 V I j lil)' jan i. v eeliiek 5. januarja 19 Štev. 4 Cena 1 Din VENEC Telefoni uredništva: dnevna služba SMO — sočna 2996, 2994 in 2090 lzitsja vsak ri«« ij«trtj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Nase kulturno svetišče Ena izmed naših najprisrčnejših želj ob prehodu leta dvaintridesetega v leto triintrideseto je bila ta, da bi nam bilo prizanešeno pisati o slovenski univerzi. Izjave, ki so bile z me,rodajnih strani v tem oziru ob priliki preteklega fin. zakona podane, so bile take, da je javnost smatrala to vprašanje kakor tudi vprašanje jugoslovanskih univerz sploh kot srečno likvidirano in — vsaj kolikor se tiče bistvenih temeljev in organičnega ustroja — za vselej odstavljeno z dnevnega reda. Zato se nihče ne sme čuditi, če smo bili nadvse pj-esenečeni, ko smo včeraj prejeli iz Beigrada vest, da se prosvetno ministrstvo zopet bavi i načrtom reorganizacije jugoslovanskih univerz, oziroma je že izdelalo načrt, ki obenem s pravno fakulteto v Subotici in filozofsko fakulteto v Skoplju ukinja medicinsko fakulteto v Ljubljani, vrhtega pa odeeplja od vseučilišč v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu tehnične fakultete kakor tudi ostale »ne-historične« fakultete in jih organizira kot samostojne visoke šole. Jugoslovanske univerze tako v Ljubljani kakor v Zagrebu in Belgradu so v novi državi pretekle toliko dobo smotrenega, organičnega in dobro premišljenega razvoja, ki je sad dela najboljših znanstvenih moči Jugoslavije, da jim je postavljen rdrav fundament in odprte možnosti naravnega razmaha in plodovitega udejstvovanja za državo in narodno kulturo v toliki meri in tako trdno, da bi vsako bistveno pretresanje teh temeljev pomenilo nepotrebno eksperimentiranje, škodljivo motenje mirnega znanstvenega iskanja in ogrožanje doseženih velikih rezultatov kakor tudi dragoceno izgubo časa. Ponosno stavbo naših treh univerz, ki tekmujejo z najboljšimi na kontinentu, na katerem po pravici uživajo časten sloves, je treba, v kolikor so v današnjih težkih časih na razpolago sredstva, le še dograjevati do vrha, jo dopolnjevati in izpopolnjevati, ne pa demontirati in segati z >refor-mami< do temelja, ki je bil postavljen po skupnih naporih naših najodličnejših kulturnih faktorjev, v smislu potreb našega naroda in v smeri stoletnih teženj po najvišji izobrazbi stremečega ljudstva. Mi smo odločno mnenja, da če je treba Srtediti — in o tej kategorični potrebi nihče ne dvomi — se mora štediti povsod, samo ne na področju narodne kulture. In če se ne štedi na polju osnovne izobrazbe naroda, kar je v bistvu čisto prav in v redu, se sme tem menj štediti, kar se tiče srednjega in visokega šolstva, v kolikor ne gre za stvari drugotnega pomena, ki se v času sile lahko pogrešajo in ki ne tangirajo dosege tistega cilja, ki je najvišji: čim globlja in čim širša izobrazba vseh plasti našega ljudstva! Ce torej to vprašanje motrimo s tega edino pravilnega vidika, moramo reči, da nam je namera najvišje prosvetne instance (ako ta namera, v katero nam je težko verjeti, res obstoja) popolnoma nerazumljiva — to tem bolj, ker nam je popolnoma nejasno, kako naj bi se dosegla štednja, ako se osamosvojijo razne fakultete, ki so dozdaj organično bile zvezane z univerzo. Saj je menda čisto očigledno, da bi taka osamosvojitev državni proračun le obremenila — ako naj ta osamosvojitev morebiti ne pomeni, da se bodo nekatere talce fakultete prej ali slej sploh črtale, potem ko bi se od telesa univerze ločile? Naj torej stvar gledamo s tega ali onega vidika, v vsakem slučaju vidimo po pravici nevarnost, da se naš univerzitetni sestav okrni, njegov organični razvoj prekine in preobrne, in da si država v težnji po štednji nakoplje nove stroške — saj bo menda treba profesorjem ukinjenih fakultet plačevati pokojnine in dotirati nova mesta, ki bodo nujno potrebna, če se razne tehnične in gospodarske fakultete osnmo-svoje. kakor je rečeno. Sicer pa bi, kakor že rečeno, vsaka štednja, 5e naj v to možnost sploh verjamemo, pomenila v področju naše najvišje narodne izobrazbe le ogromno kulturno, nacionalno in moralno izgubo in 6 tem tudi v svojih posledicah materijalno izgubo, česar pač ni treba še posebič dokazovati. Ce pregledamo proračune ostalih držav, vidimo, da jih je gospodarska kriza primorala odreči se luksusu, nepotrebnim stvarem In za drage čase previsokim dotacijam raznih Institutov kulturnega značaja, (čeprav je tudi to zelo boleče!) nikakor pa se niso dotaknile tega, kar je nujno potrebno v sestavu visokega-šolstva. Da bi pa bila katera iz fakultet naših treh univerz nepotrebna, tega mislimo, noben pameten človek ne bo trdil, in kar je na tem polju kompetentnih ljudi, ki gledajo stvari izključno iz stvarnega vidika kulturne potrebe in standarda naše, narodne prosvete, so vedno protestirali proti vsakemu poizkusu okrnje-vanja sestava jugoslovanskih univerz, ker po pravici stoje na stališču, da je prosvete in prosvetnih institucij še premalo, ne pa preveč. Štediti se pa res da v državi, pa ne na znanstvenih in kulturnih institucijah, naj so osnovne ali srednje ali visoke, pač pa povsod drugod! Kar pa se posebič slovenske univerze tiče, moramo zopet naj odločnejše naglašati, da bi njeno okrnjevanje pomenilo okrnjevanje našega najvišjega narodnega svetišča, ki je temelj našemu znanstvenemu, naravno-etičnemu in kulturnemu razvoju, najdragocenejši sad vsega našega narodnega razvoja, obenem njega simbol in kategorična življenjska zahteva kulturnega naroda in njegovih sedanjih in bodočih pokoljenj. Integralna slovenska univerza je tudi za vse jugoslovanstvo neprecenljiva vrednota ne samo prosvetnega, atnpak tudi moralnega in za državo kot tako tako bistvenega značaja, Rekli Nujna potreba novega gospodarskega reda Poročilo takozvane petstoterke Nevvvork, i. januarja. Vsa ameriška in z njo vsa svetovna javnost stoji pod težkim vtisom poročila, ki ga je kot zaključek svojega dela izdala komisija petsto inož, to je najimenitnejših gospodarstvenikov, tehnikov in sociologov Unije, ki jo je pred tremi leti imenoval predsednik Hoover, a je stroške tega znanstvenega truda v višini 35 milijonov dinarjev v našem denarju krila Rock-fellerjeva institucija. Poročilo obsega 1568 strani in jc prava bilanca vse velike socialne krivde sodobne civilizacije. Poročilo javno opozarja, da so Združene države v veliki socialni nevarnosti Poročilo komisije ugotuvlja:, da je danes ves naš družabni red sličen stroju, čigar deli niso več pravilno urejeni. Naša produkcijska zmožnost presega v stroških kupno moč kon-zuma, ročno delo ne znamo prilagoditi razvoju in napredku stroja, medoceanske zveze hitreje menjavajo svoje smeri in organizacije, nego mi moremo pospešiti zavest mednarodne zavisnosti. Avtomobil izpodrivu železnice, nennrovno življenje družin v današnjem velemestu povečava zločinstvo in spreminja pogoje sodobne morale. Vsa težina socialne krize, ki nas zadeva, se izraža najbolj v dejstvu, da današnji razvoj gospodurskega življenja goni v silni razmah socialno in politično plat družabnega reda, do-čim ugonablja dve temeljni edinici sodobnegu družabnega redu, dom in družino, katerih moralna vrednost zmiraj bolj peša. Široka socializacija se označuje kol edina rešitev Poročilo opozarja nn nujnost treh stvari: treba je izvesti vsenarodno organizacijo gospodarstva, izvedbo načrtnega gospodurstva z odločnim načrtom socialne reorganizacije obstoječih družabnih pogojev in uvedbo 5 dnevnega delavnega tedna po 6 ur Samo s to uredbo, zaključuje poročilo, bi izginila današnja velika brezposelnost v Ameriki. Poročilo ne pravi, kdo bi nosil stroške presežka ostalih dveh delovnih dnevov v tednu, tudi ue kdo hi nosil stroške 30 urnega delovnega tedna, ker se ta namera in ta način odprave brezposelnosti lahko smatra le kot delna odpomoč socialni krizi, a nikakor ne kot trajni zdravilni lek. Res, da bo po skrajšanju delovnega čusa proizvodnja dosegla možnost racionalne razdelitve produktov, da se bo kupna moč zvišala in bi se s tem poživil ves svetovni trg. toda če ostane kapitalističen način produkcije i nadalje, se ho kriza kljub zmanjšanju delovnega časa zopet pojavila, ker bo nesornzmerje med produkcijsko zmožnostjo in konzuinom, o katerem poročilo ameriških učenjakov govori, zopet pojavilo, ako bo ogromen del dobička od produkcije požiral kapitalizem. To ve tudi pet sto mož. zato pravijo dalje: Socializacijo naj vzame v roke država Če se namreč nc bo izvedla harmonična organizacija današnjih socialnih oblik — to se pravi, če se ne izvede v industriji pameten kolektivizem — |x>tem bo ameriško ljudstvo kmalu imelo priliko, da v revolucionarnih izbruhih objokuje vse dragocene sestavine in vrednote sedanjega svojega gospodarstva. Treba je ali zavreti nadaljnjo iznadljivost v mehaniki, ali |>o sorazmerno s to iznajdljivostjo pospešiti razvoj preobrazbe socialnih pogojev sedanjega gospodarskega reda! Podpisal jc to poročilo kot predsednik dr. Wesley Michel od Col umbia-Universlty, Sliellev Hnrrison in dr. Alice llamilton od Ilnvvard Uni-versitv. Poročilo jc izšlo ravno v trenutku, ko se jc v Ncwyorku sestal nek drug kongres 4000 znanstvenikov, ki se je ravno tako zbral, da podčrta znova, da je treba vse teoretično iskanje zaobrniti v smer, kako preprečiti, da bi stroj ubil človeka. Bo( med človekom in stro'em Newyork. 4. januarja. — V Združenih državah ameriških je trenotno 12 milijonov agrarnih delavcev in 4 milijone agrarnih uradnikov brezposelnih. To je približno ena tretjina vsega poljedelskega prebivalstva v Združenih državah ameriških. Zato si ameriško ljudstvo stuvljn i zmiraj bolj in bolj vprašanje, ali bo še moglo j kdaj ameriška industrija bodisi vsled poživitve produkcije bodisi vsled reorganizacije svetovnega trga zaposliti ta v sodobni podrejenosti poljedelstva industriji sicer na smrt obsojeni presežek delavstva zaposliti. Skupina inženjerjev na Coluinbia-Univer-sity soglasno zaključuje, da tega Amerika nikdar več ne bo zmogla. Ti inženjerji tudi zahtevajo uvedbo 4 urnepa delavnika I ko v svoji resoluciji med drugim pravijo: »Če-I tudi bi ameriška produkcija zopet dosegla ono najvišjo stopnjo, ki jo je dosegla v letu 1929, ne bi mogla industrija zaposliti več ko polovico dannšnjih brezposelnih! Verjetno pa je, da bo brezposelnost leta 1933 dosegla številko 25 milijonov in jo bo najbrž še prekoračila. Problemi, ki danes nastajajo, prekašajo vse dosedanje socialne teorije in pometajo z vsemi dosedanjimi socialnimi merili. Ves ameriški industrijski organizem stoji v boju za življenje in smrt s strojem. Samo odločna sprememba sistema. podružabljenjc vse produkcije s strogim načrtnim gospodarstvom in omejitev delavnika na 4 ure dela. bi mogli rešiti Ameriko iz socialne krize, v katero jo je sunila tehnika i■> preobilje.« Res strašen obračun z dosedanjimi liberalnimi načeli ameriškega gospodarstva, kjer je bilo liberalno načelo »svobodne igre gospodarskih faktorjev« osnova vsega političnega in kulturnega izživljanja vseh ameriških generacij od ustanovitve Združenih držav* ameriških pa do danes, to je torej skoraj da že 200 let. Začetek prave vojske v Aziji Japonci se pripravljajo na pohod na Peking SanghaKKvang zavzet po zelo krvavih bojih Peking, 4. jan. ž. V tukajšnjih mednarodnih diplomatskih krogih so prepričani, da je knavo zavzetje Šangliaj-Kvana po japonskih četah prav m prav pričetek kitajsko-jaiponske vojne. Na kitajski strani pripravljajo i mrzlično naglico vse potrebno za obrambo severne meje. posebno pa za obrambo Pekinga. Neprestano prihaja novo vojaštvo in vojaški materija). Prav ta okolnost ho pri Japoncih izzvala ponovno proti akcijo in odkrita vojna jc skoraj neizlicžna. Sedaj javljajo tudi Kitajci, da so Japonci po dvodnevnih, zelo krvavih bitkah zaggali čiangliuj-Kvan in da se jc kitajska vojska umaknila na svoj drugi položaj, približno eno miljo izven mesta. Japonci so bombardiraj i mesto s kopnega, morja in zraka. V zadnji fazi borbe pred samim napadom imi nož so Japonci uporabili več tankov, proden pa so izvršili naskok, pa so zažgali mesto i granatami. Na področju uiesia so se vršile vso noč ogorčene borbe na nož in Japonci so poklali vse, kar jim je prišlo pod roko. Pod mestnimi razvalinami loži na stotine mrtvih civilnih mož. žena in otrok, ki so izgubili življenje ob priliki homlNirdementa. Z zavzetjem Šangliaj-Kvana so dobili Japonci važno oporo v sami Kitajski. Japonski vojaški oddelki so skušali po kitajskih vesteh deset milj južno od Šanghaj-Kvana izkrcati svojo pomorsko pehoto, kar pa jim je kitajsko vojaštvo preprečil«. Zdai se začne olenziva na severni Kitaj Mandžurski spor je z zavzetjem Aanghaj-Kvann stopil po spopadu v popolnoma novo fazo. ki je mnogo težja in nevarnejša kakor prejšnja. Zatrjujejo, da nameravajo Japonci ta incident izkoristiti tako, da sc okoli tega mesta ustvari nevtralna iona, da bi se na ta način zagotovil nemoteni železniški promet med Mukdenom, Tjencinom in Pekingom. Japonci imajo namreč veliko željo, da bi lahko bre« nadaljnjega kontrolirali železniški promet na tej važni progi, dokler trajajo vojaške operacije v pokrajini Džehol. Na japonski strani so končane že vse priprave za veliko ofenzivo na Džehol in Peking. Podrobnosti o napadu na Sanghaj-Kvang Po kitajskem uradnem poročilu so bile tiorho za San^haj-Kvan zelo hude in krvave. Neki kitajski i bataljon 500 vojakov jo izginil do zadnjega možu. i Umrlo je ntnoico civilnej?« prebivalstvi* števil«! :nrt | rrh pa do sedaj še niso ugotovili. Mesto so japon- b*mbe spremeni le v popolno ruševino. Kar ihso uničile topovske lu-ogle. to bo uoieil sedaj ae ogenj, ki ga še niso mogli lokali/,irali. Danes pričakujejo v .Sanghaj-Kvajiu oddelek japonske vojne mornarice. Iz Port-Artiiurja so odplute tri japonske vojne ladje, ena pa iz Cintava. Nuda-Ije je priplulo prod Cinvanta« osem japonskih ladij. To mesto je devet milj jugozahodno ml .Haughaj-Kvana. Vrhovni poveljnik japonske vojske v Mandžuriji. Muto, jje izjavil, da je ie napravil potrebne korake, da se v direktnih pogajanjih in nn prijateljski način likvidira ta spor. Ne veruje, d« bi spopad pri fsHiiighaj-Kv&nu rodil težje posledice. Ce pa IkhIo uastali novi zapletljaji in če l»o dal ta dogodek pjvori za nov oboroten konflikt, bo padla odgovornost za to na kitajsko vlado. Amerika v skrbeh Novvjork. 4. jan. ž. Hoshingtomski dopisnik »Herald Tribune« javlja, da na merodajnih mestih smatrajo zavzetje Sanghaj-Kvana kot začetek resnega japonskoga prodiranja nn kitajsko ozemlje. Ameriška vlada naglasa, da še naprej uporno vztraja na stališču, da ne lxi nikdar sprejela nobene osvojitve, do katere je prišlo s kršitvijo obstoječih pogodb. Ce bodo Japonci nadaljevali s prodiranjem na Daljnem vzhodu, sc bodo napravili novi koraki pri Roose-voltu, da intervenira. ,Vmešavanje ni potrebno* London, 4. jan. ž. Tisk z obžalovanjem hi skrbjo registrira začetek novih bojev med Kitajoi in Japonci. Listi upaju. da bo ta dogodek lokalnega |wi-mena. Laburistični in levičarski liberalni listi zahtevajo ostre ukrepe Zveze narodov proli Japonski v obliki bojkota, med tem ko konservativni tisk stoji na stališču, da akcija s strani tretje sile v ja-ponsko-kitnjiskeiii sporu ni potrebna. Omejiti se morajo samo na vzdržeoanje miru brez vsakih repre-salij v katerikoli smeri. Francoski nacionalisti na strani Japonske Pari«, -t. jan. ž. Francoska javnost pripisuje velik pomen poostritvi ki tajsko-japonskega spora. Levičarski tisk je mnenja, da je Japonska kršila pakt Zveze narodov ter pričakuje ml francoske vlade tozadevnih ukrepov. Desničarski tisk pa stoji odkrito na strani Japonske in za vse dogodke na Daljnem vzhod« dela odgovorno Zvezo narodov. Rušim ni bila presenečena Moskva. 4. jan. ž. V tukajšnjih uradnih krogih japonsko-kitnjski spopad pri Šanghaj-Kvami ni izzval posebnega presenečenja. Sovjetski tisk je že delj časa naglašal, da so novi spopadi med Kitajsko in Japonsko neizogibni. »Izvestjn« pišejo, da je treba skeptično gledati nn razvoj dogodkov nn Daljnem vzhodu, kajti incidenti pri šanghaj-Kvanu bodo izzvali nove velike konflikte, ki jih I mi le težko likvidirati diplomatskim potom. Japonci zahtevajo nadzorstvo nad šanghajkvanskim kolodvorom Naiikiug. 4. jan. AA. Kitajska vlada je izjavila, da želi lokalizirati incident v Sanghaj-Kvaimi. Japonski general Nakamura v Tientsiou pa je nato stavil kilajskemu maršalu Čangsuljanu sledeče tri zahteve: 1. da se mora poveljnik kitajske garnir/ije v Šanghaj-K varni svečano opravičiti pre«l japonskim poveljnikom; 2. da preide postaja tega mesta pod nadz"r,.vo ■uandSurske države; 3. da kitajska vlada prizna okolico tega ineMa ki nevtralno oono. i Sprejem teli pogojev bi dal oblastveni nove maiKlžurske države, da se lahko poslužujejo želea-; n škega križišča onstran velikega zidu, ki vež* 1 Peking in Mukden. Demarša našega poslanika glede albanske zadeve Pariz, 4. jan. AA. Današnji >Qaotidienc prinaša londonsko vest agencije ffavas o de marši jugoslovanskega postunika T britanskem zunanjem ministrstvu glede na italijanski predlog za sklenitev carinske zveze mod Italijo in Albanijo ter ugotavlja, da so nekatera albanska plemena nepri-jateljsko razpoložena nasproti Italiji, l/ist v zvezi s lom isif-ka nauo. da i>o rimska viadn vse storila, kar ho v njeni moči. da ue pride do novih /sipiH Ijajev na UalL.au« Konferenca o iugosl. univerzah Belgrad. 4. jan. I. I>ano« dopoldne je bila v prosvetnem ministrstva ponovna konferenca med • rektorji jugoslovanskih univerz in merodajnimi krogi prosvetnega ministrstva, na kateri so raz pravljali o »ikonskem načitn glede reorganizacije jugoslovanskih univerz. Popoldne ob 5 so se v isii zadev! vršila važna posvetovanja med rektorji na belcrajskl univerzi, jutri dopoldne p« se ho koute-r«K» nadaljevala v prosvetnem ministrstvu. Dr. Vilko 8porot Kaj nam je naša univerza V Kočanih, t Južni Srbiji, wm leta 1919. zvedel, da je ustanovljena v Ljubljani univerza. Prišel sem takrat kot jugoslovanski dobrovoljec i zmagovito srbsko vojsko čez Solun v osvobojeno domovino. Ne morem popisati, kako silno je vplivala ta vest name, ko sem bil že tako dolgo z doma. Saj je bil uresničen sen vseh naših predvojnih generacij, poMavljen je bil viden in mogočen spomenik naše *vobode in zedinjenja. Zavedel sem se, da država, sloneča na takih temeljih, ne,more nikoli propasti. Niso bili zaman strašni boji in neštete žrtve, v svobodni domovini smo namah dosegli to, kar nam je tujina vedno odrekala: svoj najviSjl kulturni cen-tram! Ta zavest nam je Sirila prsa, ko smo prihajali s bojnih poljan, da Študiramo na lastni univerzi. Skromen je bil začetek, saj je manjkalo prav vsega, le enega ne: tiste silne volje, s katero so se lotili profesorji in dijaštvo svoje naloge. Ustvarili so nam tako rekoč iz nič institucijo, ki nam je danes v ponos. Videli smo, da niso univerze reprezentančna poslopja, razkošno opremljeni laboratoriji, bogate knjižnice, ampak duh in volja profesorjev in dijn-itva, ki je v nekaj letih ustvarila s prav neznatnimi denarnimi sredstvi ogromno kulturno bogastvo. Na žalost pa je imela naša univerza že od samega početka prav mnogo nasprotnikov. Vseh mo-jočih argumentov so se posluževali, da bi zmanjkali pomen univerze, da bi jo okrnili in počasi do- eela demontirali. Od leta do leta 4mo se bali zanjo, eaj so ji le od proračuna do proračuna podaljševali življenje. Kolikokml smo manifestirali in demonstrirali zanjo. Težko je bilo Študirati v tej mučni negotovosti. Zdi se mi, da smo bili Izraelci: v eni roki meč, i drugo smo pa gradili, gradili — — — Kot je bila ta večna nestalnost študija škodljiva, je imela vsaj eno dobro stran. Ves narod se je začel žito zanimati 7a univerzo, zavedel se ]e ogromnega kulturnega pomena lastne visoke šole. Saj univerza ni in ne bo zato, da bi fabricirala legije brezposelnega akademskega proletarijnta, ampak nam je tisto kulturno žarišče, brez katerega ne more živeti noben zrel narod. Zdaj »e spet razpravlja o ukinitvi nekaterih fakultet. Ne bom govoril, kaj je kultura za nas, ko smo tako maloštevilni, ubogi, razbiti in podeljeni med tri države. Samo eno pravim: Če se zaprejo banke, težko nam bo, pa ustanovili bomo druge; če se zaprejo fabrike, težko nam bo, pa bo naša ka-ritas prehranila brezposelne: če bo treba plačevati še višje davke, težko nam bo, pa tudi to breme bomo kot dobri državljani nosili, univerze pa ne okrnite) » » 1 i ' - Najluksurioznejši francoski veleparnik zgorel Italijanske aspiracije na Albanijo Pariz, 4. januarja, tg. Francoski ogromni parnik južnoatlantske linije »Atlantique«, ki je bil zgrajen 1931 in ima 42.GOO ton, je davi ob 5.30 na potu iz Bordeauxa v Le Havre zajel požar. Prvi je slišal njegove klice na pomoč nemški parnik »Ruhr«, ki je prihajal iz nizozemske Indije, ter takoj odhitel na pomoč. Cherbourg, 4. januarja, tg. Pravkar je dospelo v Cherbourg z vodnimi letali francoske vojne mornarice nekoliko mornarjev »Atlantique«, ki so pri katastrofi dobili opekline. Mornarji pripovedujejo, da je ladja gorela po vsej dolžini, ko so jo videli nazadnje. Radi strašne vročine reševalcem ni mogoče priti v bližino goreče ladje. V Cher-bourgu pričakujejo sedaj holandski vlačilcc »Achil-les«, ki bo pripeljal s seboj večje število moštva z goreče ladje. O začetku katastrofe se doznavajo sedaj posamezne podrobnosti. Parnik je s približno 200 možmi posadke brez potnikov v torek zjutraj od-plul iz Bordeauxa in bi imel dospeti danes dopoldne v Le Havre, da ga popravijo. Ob 4 zjutraj pa te iz neznanega vzroka nastal na parniku požar. Ker je bila nevarnost velika, je parnik tako) brezžično klical na pomoč. Prvi je prišel na pomoč nemški parnik »Ruhr«, kmalu nato, pa tudi neka angleška ladja. Ogenj se je širil strašno hitro. Dve ari se je borilo moštvo parnika, da bi omejilo ogenj, toda brez uspeha. Ob 6 zjutraj je dal kapitan povelje, da se spustijo rešilni čolni in da se ladja sprazni. Kolikor ie do sedaj znano, so rešili vse moštvo. Malo upanja pa je. da rešijo parnik sam. Francoska javnost je zvedela o tej katastrofi šele y popoldanskih urah. Javnost je zelo razburjena in se smatra ta katastrofa M Vid udarec za vso francosko plovbo, posebno ker je t teku zadnjih let pogorel že tretji francoski preko-morski parnik. Listi izražajo sumnjo, da je bil parnik v zločinskem namenu zažgan. Cherbourg, 4. januarja. AA. Letalci, ki so preleteli goreči parnik »Atluntique«, so ugotovili, da fe požar napredoval in da se je ladfa nagnila že za 20 stopinj. Rešilne ladje se »Atlantique« približujejo, vendar brez uspeha. Ministrstvo trgovinske mornarice je izdalo komunike, ki pravi, da je ponesrečeni parnik »Atlantiquc« izgubljen. Ogenj ni bil podtaknjen Pari«, 4. jan. tg. Za sumničenje, da je bil ogenj na »Atlantique« podtaknjen, ni nobenih dokazov. Parnik jo bil zgrajen z najmodernejšimi varnostnimi napravami. Da so preiščejo vsi momenti, s katerimi so sumniči požig, in da se r bodoče preprečijo take nesreče, bodo sedaj najstr-žje preiskali, kaj je bil vzrok požara. Parnik >Allantique< je bil spuščen v morje r St. Naaaireu šele pred dvema letoma in je za parnikom »Ile de France« drugi največji francoski parnik. Prva njegova potovanja I so bila zelo uspešna, posebno pa je vzbujal parnik | pozornost s svojo umetniško opremo, pri kateri s« j sodelovali najpomembnejši francoski slikarji in de-boraterjl. Posebna novost na parniku pa je bil 10 n» široki in 150 m dolgi srednji hodnik, tako svana ladijska eesta, na kateri so največje pariške tvrdka razstavljale svoje najnovejše modne novosti. Naš poslanik v Londonu g. Djordje Djurič Je v ktrek obiskal angleškega zunanjega ministra Johna Simona, čeprav ni bilo o tem izdano službeno poročilo, se je takoj po odhodu jugoslovanskega podanika razširil glas, da je g. Djurič napravil ta nenavao predpiše ustroj in pravilnik tega fonda ter pogoje, pod katerimi se pridobi in izgubi pravica do poitjiore. Na podlairi tega člena je finančni minister izdal uredba o podpornem fondu za dnevničarje in pomožno osebje v službi države. Finančni minister je odredil, da se te podpore dele v osebne podpore, rodbinske podpore in podpore »a pogreb. Mescem prispevek znaša 5% temeljnine zavarovanja,, le ta pa je mesečna nagrada v brutto-znesku. Finančni minister Je dalje predpisal tudi navodila o naiinu zbiranja dohodki«, o knjiženju in izplačilu podpor munešienrcm. Fi nd sc ustanovi pri državni hipotekami banki, pobiranje prispevkov pa sc bo vršilo z odtegljaji pri plačah in mesečnih nagradah v omenjeni višini. Uredba o posredovalnem post ophu Delgrad. 4. januarja AA. Ministrski svet je na |Kxliagi čl. (i /akona o podaljšanju zakonu o zaščiti kme ovulcev in uveljavitvi podrobnih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. decembra 1912 predpisal nn predlog pravo-sodnegu ministra uredbo o posredovalnem postopanju. . . . , . Čl. t daje dolžniku, ki je znsel v te/koče, tako dn ne more odgovarjati svojim obveznostim in ki šc ni pod stečajem ali v prisilni poravnavi, pravico, da vloži pri sreskem sodišču prošnjo zn uvedbo posredovalnega postopka o ureditvi njegovih dolgov, č. 2 govori o načinu te prošnje, čl. 3 o razlogih za odklonitev. Čl. 4 predpisuje, dn sme ta postopek trajati nnjdnlje 3 mesece. Po čl. 3 imenuje sodišče dolžniku posrednika. Nadnlinji členi imajo določbe o poslovanju tega posrednika. Posredovanje ni dovoljeno 1. glede terjatev med postopkom, 2. glede davkov in drugih ravnih dnjutev (semkaj spadajo tudi so-cijalnc "dajatve) in 3. pleče in mezde nri dolžniku zaposlenega osebja. Posebna določba se nanašajo na sporazum med posrednikom in upniki. | Snorazum ie treba predložiti sodišču v potrddev. I Proti odločitvi sreskega sodišča je dovojien pn-; 71 v nn okrožno sodišče, ki je končna instanca. Ta u-edbn stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah. Navodlfa o delniškh družba h Belgrad, 4. jan. AA Na podlagi čl. 10C obrtnega zakona je trgovinski minister izdal navodila o delniških družbah. Dovolienja za ustanavljanje delniških družb na podlwri čl. 454 obrtnega z kona, ki se bavijo z bančnimi in zavarovalnimi posli in ki so se s takimi posli bavile še pred uveljavitvijo tega zakona na pravnem teritoriju, na katerem so te delniške družbe že prej vršile bančne in zavarovalne posle, koncesijonirane aln dovoljene po tedaj obstoječih zakonih. Delniške družbe na tistih področjih, kjer poprej niso bila potrebna taka dovoljenja, si jih morajo zdaj dobiti, če so izvršile vso potrebne formalnosti, in sicer za področje, na katerem so dozdaj del ile. . Delniške družbe, ki se ne bavijo z bančnimi in zavarovalnimi posli, morajo prav tako dobiti dovoljenje za svoje poslovanje, če izpolnijo vse potrebne predpise po obrtnem zakonu. . Delniške družbe, ki ae bavijo z industrijskimi in obrtnimi posli, ne dobe dovoljenja, če ne pri Jagode svojega poslovanja obrtnemu zdkonu. Tiste delniške družbe te vrsle, ki so pred uveljavitvijo tega zakona vršile na knlerem pravnem področju svoje ptsle, morajo svoje pojuejšnje dovoljenje nadomestili z novim. Posebni predpisi veliajo za podružnice po čl. 0. ter \ 7 obrtnrga zakona. Posebno ie treba razi i kOv:v! i pri ustanavljanju delniških družb in go-spodairkih zadrug, zn katere je treba izdati posebna aii pa istočasna dovoljenja. Zagrebška vremenska napoved: Povečini oblačne, .megleno, toda auiorno hladna Odlihovanie našega urednika Varšava, 4. jan. AA. Davi so jugoslovanski novinarji odpotovali iz Varšave v Belgrad. Na železniški postaji so se od njih poslovili člani poljsko-jugoslovanske anlante tiska, s predsednikom Gleld-zinskim. Tajnik poljsko-jugoslovanske antante tiska Andjelkovič in dr. Kuhar, ostaneta še nekaj časa v Varšavi. O priliki obiska jugoslovanskih novinarjev je predsednik poljske republike odlikoval poslanca in novinarja Živančevičn s komanderskim križem Polonia Restituta, s 4. stopnjo tega reda urednika »Slovenca« dr. Kuharja, Ludovicza in Turkala, s 5. stopnjo tega reda pa Andjelkoviča. Osebne vesti Belgrad, 4. jan. I. Iz 6. v 5. položajno skupin« so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Ludvik Šijanec, Kadvanje pri Mariboru, Alojzija Urbančič, Ljubljana, Alojzija Recelj, Ljubljana, Mirko Msri-nič, Sv. Marko pri Ptuju, Ignac Kafot, Vitanje, It. Lcser, Určarice, Franc Vandrani na, Zagreb; iz 9. v 8. položajno skupino: 0'ga Tominc, Reka pri Ho-čah, Ivan Resman, Bučka, Cecilija Rape, Moravče, Frančiška Bežič, Loka pri Zidanem mostu, Gabrijela Gorjup, Toplice, Ljudmila Jazbinšek, Sv. Vid, okraj šmarski; v 10. položajno skupino: Angela Urh, dosedanja uradniška pripravnica otroSk. ga vrtca v Senovem; v 9. položajno skupino: uradniška pripravnica Vera špirič v Stari Lipi in Vida Kralj v Talčiem vrhu. — V državno službo Je sprejeta Berta Kos, učiteljica pri Sv. Križu, okraj šmarski. — Upokojena je Adrijana Lulik, Ljubljana. Belgrad, 4. januarja. 1. Pn ljubljanskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani eo napredovali: Tomažič Teodor za višjega računskega inšpektorja 5. po'ožajne skupine, za računske kontrolorje 7. položajne skupine An on Pestot-nik. Viktor Kovač, Karel Vavpotič, Mirko Horvat in Maksimilijan Preska.r. Pri drinskcai finančnem ravnateljstvu: Božič Franc in Znanec Franc za računska kontrolorja 7. položajne skupine. Pri katastrski upravi v Ljubljani: Anton Boječ za višjega katastrskega inšpektorja 5. položajno skupine. Pri katastrski upravi v Mariboru: Vladimir Vrlelj zn višjega katastrskega insoektorja 5. položajne 'kunme. Pri katastrski upravi v Radovljici: Henrik llrovatin za višjega katastrskega inšpektorja 5. položajne skupine. Pri katastrski upravi v Celili: Rudolf Didrk za višjegu katastrskega insipektorjn 5. položajne skupine. Pri katastrski uipravi v Krškem: Josip Bajt ,za katastrskega grometra 7. položa jne skupine. Pri katastrski uoravi v Slovenjgradcu: Mi-nati Vilko za kalastrskega geometra 7. položajne skupine. — Vpokojon je Mavrič Josip, katastrski inšpektor 6. položajne skupine pri kaitordr-ski upravi v Zagrebu. — Premeščen je elavkar Franc Vošnik od davčne uprave v Kamniku k davčni upravi na Vrhniko. Na Vrhniko je tudi premeščen pomožni davkar Stanko Fobič. uesff Belm-atl. 4. jan. AA. Danes od 12. do 13.90 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedni šivom pre lsednika vlade dr. Milana Srstkiča. Belgrad, 4. jan. 1. Predsednik finančnega odbora narodne skupščine dr. Ninko Perič je sklical 12. januar ob 10 dopoldne oiborovo sejo, na kateri bodo razpravljali o novem piorafoinu za leto lftS3-4. Belgrad, 4. jan. 1. Za božične praznike je podaril kralj Aleksander Združenju invalidov 25.C00 Din. Bolgrad, 4. jan. 1. Kakor .nano, priredi Prosvetno društvo v soibobo 7. januarja ob 20 v dvorani Češkoslovaškega doma v Gatašaninovi ulici 39 Ljudsko igro s petjem »Deseti brat«, na kar opozarjamo slovensko javnost. Koroška Bela Zolo prijetna mladinska prireditev bo na praznik sv. Treh kraljev ob pol IG v društveni dvorani na Koroški Beli. Večkral so nas že razveslili naši mlajši s svojimi ljubkimi naslopi, upamo, da bo tudi ob tej priliki tako, zlasti še, ko vemo, da igrajo za dobrodelne namene. — V nedeljo 8. januarja ob pol 20 pa bo zopet razvedril občinstvo s svojim zanimivim predavanjem (s slikami) g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. Predaval bo »O visokih turah«. Tudi le prilike ne zamudimo! Lep napredek je pokazala »Vincencijeva konferenca«, ki je za božične praznike poskrbela obleke ali zgornje obuvalo ali hrano za lepo število potrebnih. Pa tudi sicer skrbi za hrano in pblnč lo, kolikor je največ mogoče skozi vso leto. Vse lo pa po požrtvovalnosti delovnega članstva in po razumevanju dobrih src, ki še nosijo pravo kiščansko ljubezen. Kot se čnjo bo velik praznik 6. januarja zopet delavnik zn tovarno KID na Javorniku. Tudi sicer se opaža, da bi hilo potrebno še =pre;e!i delavcev, ki so brezposelni in bi radi delali, medtem ko morajo nekateri čezurno delo opravljati. Trojni jubilej v provinciji oo. minoritov Pro«ncija oo. minoritov, ki se je razprostirala med Sočo na severu in Urino v Albaniji, se je ustanovila ie za časa sv. Frančiška As. in sv. Antona Padovanskega. Ta dva prvaka frančiškanskega reda sta bila po starodavni tradiciji tudi ustanovitelja nekaterih njenih samostanov: tako sv. Frančišek onega v Splitu, Dubrovniku in Zadru, P. dr. Bernardin Polonija, minoritski provincijal. sv. Anton ]>a v Poli, Trstu in Gorici. S časom so se ustanovili še drugi samostani po Istri, Dalmaciji in drugih bližnjih krajih. Ves ta teritorij s številnimi samostani je dobil leta 1282 svojo avtonomijo oziroma provincijo »Slovinsko« (Sclavo-niae). Njen delokrog je v misijonskem oziru zajemal vse sedanje jugoslovansko ozemlje, V laško in Moldavijo ter segal deloma tudi na turško in tatarsko cesarstvo. To je bil tudi vzrok, da so po predpisu rimske kongregacije »De propaganda Cerkveno praznovanje rojstnega dne Ni. Vel. kraljice Ker je vladala o cerkvenem praznovanju dri. praznikov nejasnost, zlasti v tem, če po objavi za- j kona o praznikih z dne 27. septembra 1929 še velja ministrska naredba iz 1. 1926, se je predsedstvo Škofovskih konferenc v Zagrebu obrnilo na ministrstvo pravde za [»ojasnilo. To pa je z dopisom z dne 16. junija 1932. št. 19.009 sporočilo predsedstvu sledeče: »Zakon o praznikih odreja samo dneve, kadar državna oblastva ne uradujejo za občinstvo in kadar državnim uradnikom ni treba biti v pisarnah, a ne predpisuje dnevov, kdaj se vrši svečana služba božja v cerkvah im molilnicah. Te svečane službe •boSje »e morejo odrediti tudi na one dni, ki po zakonu o praznikih niso državni prazniki, in je prejšnji razpis ministrstva ver z dne 3. septembra 1926, V. K. br. 4687, o načinu cerkvenih proslav še nadalje v veljavi, dokler se ne izpremeni.c Na i>odlagi tega odreja škof. ordinariat ljubljanski, naj se vrši služba božja tudi na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije dne 9. januarja, in sicer po načinu, kakor je predpisan za cerkveno praznovanje državnih praznikov. Ta dan je slovesna sv. maša z zahvalnico »Tebe Boga hvalimo* in z molitvijo za kraljico. V vsem ostalem velja predpis, objavljen v Ljublj. škof. listu 1931, V., št. 37, stran 76. Škof. ordinariat v Ljubljani, dne 4. januarja 1933. Nova koča v Krnici Kranjska gora. Odbor podružnice SPD v Kranjski gori je tako rekoč čez noč, brez vsake reklame, zgradil lično planinsko kočo v Krnici med Zadnjo Glavo (del Prisanka) in Razoro v višini ca 1300 m, oddaljeno pičle 2 uri od Kranjske • gore. Podružnica je tedaj ustregla davni želji turistov in uredila zvezo med dolinama Pišenca in Vrata. To je postojanka, ki jo čaka lepa bodočnost V tem smislu je tudi koča urejena in se vsak fide« bile po vsej Evropi na sveučiliščih postavljene katedre za »ilirski« jezik, katerega so poučevali redovniki te provincije. Ta provincija je stala na tej veliki višini vse do konca 18. stoletja, števši še vedno nad 20 samostanov ob vzhodni obali Jadranskega in Jonskega morja. Smrtni udarec je zadobila od Beneške republike in Napoleonovega cesarstva tako da je začetkom 19. stol. imela samo še 5 samostanov: Piran, Čres, Split, Sibenik in Vis. Vsled tega se je leta 1826 združila z italijansko provincijo sv. Antona kot najbližjo. Vendar pa to nenaravno zjedinjenje je po želji samega sv. Očeta Pija X. prenehalo 1. 11X17 kadar se je zopet ustanovila zasebna provincija sv. Hieronima v Dalmaciji. Njeno ponovno samostojno življenje se začenja s 1. jan. 1908. Na ta način je letos 1 jan. obhajala svoj srebrni jubilej. IPrvi njen novomašnik je bil sedanji p. provincijal dr. Bernardin Polon i j o, ki je ravno na dan 1. jan. 1908 imel prvo sv. mašo na Čresu. Rodil se je v Vrbniku na otoku Krku 18. avgu sta 1885. Gimnazijske nauke je končal v zavodu na Čresu, filozofijo in teologijo pa v Čresu. Campo-sampiero pri Pailovi in Riinu, kjer je tudi bil promoviran za doktorja. Po dokončanih naukih je bil nastavljen za kateheta v Šibeniku na tamošnji ljudski šoli, katero službo je vršil z izredno vnemo in ljubeznijo. Pomagal je tudi v dušnem pastir-stvu kot priljubljen pridigar in voditelj raznih verskih organizacij. Leta 1921 je bil postavljen za gvarijana v Ivanič-Klošlru, kjer je naša provincija dobila od hrvatskih frančiškanov na posodo tamošnji samostan, dokler si nismo, izgnani od italijanske oblasti iz Čresa, sezidali nov samostan v Zagrebu in uredili semenišče v Ptuju. L. 1925 je bil izvoljen za gvardijana v Ptuju, nato je postal prvi asistent in tajnik provincije, katero službo je vršil do leta 1931. kadar je bil izvoljen za provincijala. Tako je naš srebrni jubilant ozko združen s svojo provincijo, katero on sedaj v teh težkih časih tudi tako srečno vodi. Njegova velika ljubezen, požrtvovalnost in učenost je najboljša garancija, da bo tudi na tem mestu storil veliko dobrega za svoj red, provincijo in narod. Dobri Bog naj blagoslovi odličnega jubilanta in njegovo provincijo in mu da krepkega zdravja in moči. da bo lahko obhajal še zlati in dijamantni jubilej. Ad multos annos! OTKPLI UDJE naglo oiioe Brez odlašanja se morete naglo osvoboditi bolečin in otrplosti y členkih in mišicah. — Rabite nalahno mulo SLOAN-OVEOA L1NIMENTA — brez. uliravanja, brez odlašanja. Takoj bodete čutili njegov topli pomirjajoči učinek. — Bolečine prenehajo. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatlimu, išiasu, bolečinam v križu, bolečinami v hrbtu, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bole«ni v miSicah. Dobiva se o useh LEKARNAH In DROOERHAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. »Odobreno od MiniMr.lv* .ocijiln« politike innarodnua/dravia SanileUko odelenje i re*enjeni S. br. 44*? od IS. marca 1912.' : Slovensko dijaštvo v Belgradu Slovenci v Belgradu imamo dve vrsti svojega dijašlva. Eno skupino tvori, recimo, tako /.v ano »domače« dijaštvo, to so otroci slovenskih družin, ki žive stalno — vsaj zaenkrat — v Belgradu. To dijaštvo tudi v počitnicah ne zapušča Belgrada. — Drugo skupino pa predstavljajo oni slovenski dijaki, ki so prišli v Belgrad samo radi študija, ki se torej v počitnicah povrnejo na svoje domove. To drugo skupino bi mogli podeliti v dve daljnji vrsti: najprej na one, ki se vračajo na počitnice k svojcem v Slovenijo, in drugič, na one-ki se na počitnice podaiajo k domačim, ki žive izven Belgrada, ali kje v Srbiji. — Prva skupina, t. j. tako zvano »domače« belgrajsko slovensko dijaštvo, je danes najštevilnejše. Njo predstavljajo množice šolskih otrok naših belgrajskih slovenskih družin, v prvi vrsti uradniških, ki poiečajo | bodisi osnovne, meščanske ali srednje šole, bodisi različne strokovne šole v Belgradu. — Drugo skupino pa tvorijo v prvi vrsti akademiki, ki se mude i radi dovršitve oziroma spopolnitve svojih študij ' na belgrajski univerzi. Koliko znaša število vsega sloven&kega dija-štva na belgrajskih šolah, menda momentano nihče ne ve. Bo pa to število gotovo precej viaoko, če vpoštevamo, da ima Belgrad danes okrog 1000 slovenskih družin. Samo na univerzi bo okrog 30 slovenskih akademikov. čas lahko poveča, z. ozirom nu potrebo. Koča stoji v varnem zavetju pred plazovi, obkrožuje jo pa najbolj divji svet v Julijskih Alpah. Imaš veličasten pogled na ftkrlatico, Rogljico, Kazoro, Pri-sank, Špik itd. — sami gorski aristokrati v Triglavski skupini. Koča stoji ob vhodu v najideal- Slovensko dijaštvo v Belgradu ie žal dano biez vsake organizacije; le nekaj malega akademikov je včlanjenih v klubu sv. Cirila iu Metodu, v katerem so večinoma Hrvatje, in pa v »klubu Triglav«, ki pa |e v prvi vrsti družabna organizacija belgrajiskega slovenskega uradništva. Najslabše je s srednješolci, razen kateheta se zanje nihče ne briga. — Polsg organizacije pa se najbolj pogreša, v dijaških vrstah namreč, kompletna slovenska knjižnica. — »Mentor«, za katerega lahko trdimo brez strahu .da jc najboljši diiaški list v državi, je med našimi (anti popolnoma neznana stvar. — Zavedati se je pri tem treba, da se slovenščina ne poučuje niti na enem belgrajskcm šolskem zavodu. Kaj v takem slučaju pomeni dijaško glasilo oziroma knjižnica v materinem jeziku, menda ni treba posebej poudarjati Idina slovenska beseda, ki jo n študunl v Belgradu v šoli sliši, je katehetova ,če je ta namreč Slovenec. Verouk (katoliški) na belgrajskih šolah poučujejo sledeči gospodie-Slovenci Tomaž Ulaga. I. Plantarič, Alojzij Mav in pa Andrej Tumpej |na periferiji, v kolikor spada pod župniio sv. Cirila in Metoda na čukarici), sicer pa gospodju-Hrvatje. Naši gospodje zahtevajo od slovenskih otrok slovenske odgovore ozir. znanje predmeta, kar je edino pravilno. Žrtve splašenega k©nfa nejši visokogorski smuški teren: Krnica, Travno Brdo, Velika Drina. Na dilcah se lahko potegneš kar do Križke Stene. Koča bo oskrbovana čez zimo ob nedeljah in praznikih. Mala otvoritev bo v nedeljo, dne 8. t. m., oficijelno otvoritev pa bo priredila podružnica v poletni sezoni v večjem obsegu. Tudi podružnična koča na Gozdu je oskrbovana čez zimo vsako nedeljo in praznik. V slučaju • večje udeležbe sta pa na razpolago obe koči tudi ; med tednom. Informacije se dobe pri odboru po-1 družnice SPD v Kranjski gori. Kranj, 4. decembra. V ponedeljek okrog 3 popoldne se >e vračal posestnik Janez Dolenc p, d. Oibolt iz Št. Petra pri Stražršču iz Kranja domov. Na Jelenovem klancu se je konj, vprežen v sani, nenadoma splašil in z vso silo zadivjal po klancu navzdol po poledeneli cesti. Prva žrtev konjeve divje vožnje je bil lastnik Dolenc sam. Sani, ki so nihale po cesti semintje, so .se naenkrat preobrnile. Dolenc pa je odletel v jarek, prav blizu škarpe, vendar se ni preveč pobil. S prekucnjenimi sanmi je žival drvela dalje. Nasproti prihajajoči vozniki so se komaj izogibali. V tem času je šel po Jelenovem klancu navzdol g. Žontar, oče prof. g, dr. Joža Žontarja. Prispel je ravno v vznožje klanca, tam kjer se neha obcestni zid pred Majdičevim mlinom in se pričenja savski most. Na tistem mestu je še nekoliko postal, nakar je nameraval prekoračiti cesto in zaviti na Roženvenški klanec. V tem hipu je spla-šeni konj pribrzel že v dno klanca in g. Žontarja. ki splašene živali ni videl in ne slišal, zadel z ojesom v hrbet, s svojo vprego pa na glavo ter ga zbil v stran v sneg. Prvi je priskočil k g. Žontarju inžener Majdičeve elektrarne g. Osko Gros in pobral vsega okrvavljenega starčka. Na pomoč je prihitel tudi elektromonter g. Kovačič, znani tekač in zmagovalec iz Stražišča. Prinesel je stol in vodo, v tem pa je privozil mimo izvošček Mar-kič, ki je ranjenca naložil in odpeljal do bolniške blagajne, kjer je g. Žontarja pregledal zdravnik g. dr. Bežek. G. Žontar je bil le deloma pri zavesti. Pri Žontarjevih so bili domači o nesreči že obveščeni in so hiteč na kraj nesreče, našli ponesrečenega očeta na ekspozituri okrožnega urada. Po prvem zasilnem pregledu so ranjenca odpeljali na dom. G. Žontar ima zlomljenih več reber, rebra so ranila tudi pljuča in je nastala notranja krvavitev. Vnela se je tudi reberna mrena. Dalje je g. Žontar dobil udarec na glavo od zadaj, spredaj pa rano na čelo in na nosu.. Poleg tega ga močno boli levu roka in tudi drutjje po tele.su je dobil lažje udarce. Včeraj ga je obiskal zdravnik z Golnika g. dr. Neubaucr. G. Žontar je šele naslednji dan prišel do zavesti in povedal domačim, kam je bil pravzaprav namenjen. O dogodku samem se ne. spominja prav nič. G. Žontarju želimo, da čimprej okreva. Razbesnela žival pa je potem, ko je podrla g. Žontarja, drvela naprej in zavila na most. Tam je "konja hotel ustaviti in zgrabiti posestnik Koš-nik s Primskovega pri Kranju, ki je peljal iz Besnice drva. Konj je pa Košnika s tako silo odbil od sebe, da je odletel čez voz in na drugi strani treščil z glavo ob železno mostno ograjo. Tu w je po glavi prav močno in nevarno pobil. Le malo je manjkalo, da ni Košnik padel čez ograjo v valove Save. Dolenčev konj pa je s preobrnjenimi sanmi drvel dalje po mostu, kjer vlada vedno velik promet in je zato nastala prava panika. Vse se je umikalo divjemu konju, ki pa |e drugače, kot pravijo. čisto krotek. Šele vratarju tovarne »Jugo-ieške-. g. Auprichu, ki se je že večkrat izkazal v takih slučajih, se je pred vhodom v tovarno posrečilo ustaviti konja in tako preprečili še druge nesreče. — Slučaja, da bi splašen konj poškodoval toliko ljudi, kranjska nezgodna kronika že davno ne pomni, čeravno vlada na sicer nevarnem Jelenovem klancu in po cesti na kolodvoru vedno velik promet. Mi hočemo izprazniti zimsko zalogo, zato smo nastavili nedosegljivo nizke cene. Podvizajte se, nakup je ugoden. Trgovska hiša Ant. Krisper, Ljubliarca Mestni trg 26 Stritarjeva ul. 1-3 Kulturni obzornik „Šah" Spisal dr. Milan Vidmar. Ljubljana. Samozaložba. Božič je leto6 Skuvencem prinesel nenavadno darilo, slovensko knjigo o šahu, ki jo je napisal znani jugoslovanski šahovski prvak, uniiv. prof. dr. Milan Vidmar. Natisnila jo je Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, obsega 352 strani ter je bogato opremljena s šahovskimi diagrami, katerih je okoli 170. Zunanja oblika knjige je zelo mična in je ve-Bana v platnene, elegantne upogljive platnice, katerih osnutek je naredil arh. Omahen na ta način, da je fotografiral del šahovnice s figurami, 'ki jih v baikrotisku vidimo na spfednji in zadnji strani knjige čez hrbet v ekuipni sliki. Slovenski šah isti smo zelo potrebovali in željno pričakovali knjigo o šahu, pisano v svojem jeziku. Zlasti bo ta dobrodošla mlajši generaciji, ki ne obvlada več dovolj nemščine, da bi mogla po-segatii po nemških knjigah. Posebno današnja mladina, ki se v tako obilnem številu ln z veseljem oklepa kraljevske igre. bo kaj rada sprejela prvo slovensko šahovsko knjigo. Razen tega bodo seveda naši šahisti tudi lahko videli, kako gleda njihov prvaik na šah in njegovo skrivnost že zato, ker od 4rugiih prilik vedo. da dr. Vidmar zelo nazorno in jasno opisuje stvari, ki ga zanimajo. Nobenega dvoma ni, da je prva slovenska knjiga o Sahu popolnoma zadostila vsem željam in vsem pričakovanjem. Pisana je z* začetnike, tudi take, ki sploh še niso imeli šahovske figure v rokah, prodira |«i čez osnove iK>lagoma in previdno do višjih tajnosti kraljevske igre. Marsikaj važnega in zanimivega ve povedati tudi močnemu igralcu. Kdor bo z zanimanjem prelistoval Vidmarjevo knjigo, bo. četudi še ne obvlada šahovskih pravil, lahko postal močan igralec. Prva slovenska šahovska knjiga je pisana izredno živo, zanimivo ln jasno, iako da ne bo no- benega šahista, ki bi ga dolgočasila im jo bo čila-telj težko odložil, če se je bo enkrat lotil. Živo čuti vsak čitatelj avtorja pred seboj in niti za hip ne dobi vtisa, da študira. S priznanim velikim mojstrom se pogovarja, ko lista po njegovi knjigi in na vsako vprašanje, ki se mu poraja med čitanjem, najde takoj odgovor. Avtor ima poseben dar za pouk. Razen tega tvori zbrano delo tudi za razvitega Saihista bogat vrelec prijetne zabave kaikor nudi začetniku pri prodiranju v šahovske tajnosti mnogo zadovoljstva. Dr. Vidmar sam pravi, da je šah orkester, ki igra z različnimi instrumenti. Zato začenja v prvem poglavju svoje knjige igro s posameznimi instrumenti ter obširno opisuje življenje kralja na šahovnici, nato govori o dnini, igra s trdnjavo, 7, lovcem, Skakačem in naposled s kmetom. Že to prvo poglavje opozarja začetnike na prese netljivo stvar in prav hitro vidi začetniOt, tla so figure v sredini Šahovnice gibčnejše nego ob robeh. Zgodaj mu Vidmar oživi čut za veliko važnost središča. Dr. Vidmar je s prvo slovensko šahovsko knjigo vpeljal ludi slovensko šahovsko nomenklaturo, katere se bomo v bodoče vsi Slovenci posluževali, bodisi v pisani aH govorjeni besedi. V prvem poglavju so natančno opisana vsa pravila, ki vladajo kraljevsko igro: zlasti ona, ki začetniku delajo trajne preglavice in ki ga včasih terejo v obup, so obširno opisana. Ob zaključku prvega poglavja mu dr. Vidmar priporoča obilo praktične igre. V drugem poglavju začenja knjiga pomagati začetniku tam kjer je jiomoči gotovo najbolj potreben, to je pri preprostih končnicah. Tu so nanizane končne bort>e trdnjave in kralja proti kralju, dame in kralja proti kralju, kmeta in kralja proti kralju itd., |>redvsem pa dobi pravilno izobrazbo, ki ga usposablja za prepotrebme konce partij. Tretje poglavje govori o srednji igri. Tu poseže dr. Vidmar v globlje šahovsko življenje začetni ka. ki misli samo na pobijanje sovražniih figur ter ga opominja na dejstvo, da hoče tudi njegov nasprotnik pobijati. Toda dr. Vidmar napravi šahisla ; iz ropar j« trgovca, zato mu s šahovskimi figurami i konstruira prepotroben cenik. Točno mu pove vred- nost dame, tTdnjave. lovca in skakača ter jih primerja z vrednostjo kmeta. V kmetski valuti je ta cenik silno preprost. Močnega igralca bo nedvomno zanimala znan-■ stvena utemeljitev tega cenika, ki je zgrajena na ! rezultatih prvega poglavja, ki določajo gibčnost figur na prazni šahovnici. Presenetljivo se ujema tako ugotovljeni teoretični študij s priznanim praktičnim. Neopaženo vrine avtor začetniku osnovne pojme moderne šole, nauk o bojnih poljih in središču. Prav lahko je prebaviti te strategičme osnove. Tudi močni igralci bodo veliko pridoMii, če si to teorijo osvoje. Četrto poglavje je namenjeno začetniku, ki je že prebolel najtežje otroške bolezni in ki bi rad vedel, kako naj otvarja igre, da ga močnejši igra-I lec ne porazi takoj. To poglavje se bistveno razlikuje od opisov otvoritev, ki jih podajajo nemške ! knjige. V Vidmarjev i knjigi ne najdete suhoparnih varijant, ki se jih šahist ne mara učiti, ker jih ne razume. Vidmar utemeljuje vsako otvoritveno potezo tako jasno in nazorno, d« jo začetnik mora razumeti. Seveda uvaja začetnika hkrati v moderne otvoritve. Daje mu pa pri tem vsa sredstva v roke za presojo važnih otvoritvenih fines v nenavadnih partijskih začetkih. Poglavje o partijskih začetkih je zelo obširno : in bo široki masi naših šahistov prav gotovo naj-j več koristilo. V vsej svetovni šahovski literaturi ne najdete enakovredne teorije otvoritev, že zato , ne, ker vsa literatura ne pozna silno nazorne teorije udarnosti, s katero avtor prav za prav gradi na temeljih, ki jih je že i>oložil v prvem poglavju. V petem poglavju prinaša dr. Vidmar slike iz srednje igre Opisuje lake kombinacije, lei se v praktični igri zelo rade ponavljajo. V tem iutere-santaem poglavju najdete širok v|>ogled v tajnosti dobre igre. Pestre so mritne slike, zanimive žrtve, poučne kombinacije itd. N« koncu petega |K>glavja , je dr. Vidmar mislil tudi na šahovsko poezijo, na i lahovske probleme. Prinaša miČen primer in nazorno ga opisuje. Začetnik dobi vpogled v tajnosti I koavbi nacijske umetnosti; so to svetle točke šahov- ske partije, okrasek neminljive vrednosti. Šesto in zadnje poglavje obravnava težje končnice in proti konou opozarja avtor na šahovske študije, ki so prav tako tvorbe šahovske poezije. Vse večje in daljne perspektive postanejo za-četn iku jasne. Knjiga bo presenetila v marsičem tudi starejše. izvežbane šahiste, ker je dr. Vidmar v njej zbral najmodernejšo prakso, ki se uveljavlja in polagoma izpodriva zastarele in vendar še vedno v praksi izvajane zakone. Da more igralec končnico, četudi ne z virtuoz-nostjo, pripeljati do konca, mora imeti gotovo teoretično znanje in lo prav gotovo najde v loj knjigi. In še nekaj moramo avtorju priznati: on razume pridobiti še tako zakrknjeno srco za šali. Zadnjo dobro potezo pa je naredil dr. Vidmar s tem, da je knjigo sam založil, kar je v teh težkih časih velika žrtev in razen lega nastavil zmerno oeno na 120 Din. Opetovano je oj>ozoril na to, da vzame nase tudi poštnino, če mu naro-čilec znesek pošlje v naprej. Povzetje mora plačati naročiloo sam. Avtorju moramo bili hvaležni za to božično darilo slovenskim šahislom in mu želimo obilo naročil. Ojioc-arjamo na njegov naslov: Dr. Milan Vidmar, Ljubljana. Aškerčeva ulica 11. R. P Mariborsko gledališče Ostrovskij, »Nevihta« ■Svet in ljudje ob Volgi: mnogo te miselnosti it tega življenja, ki gs je obdelal v petdejanski dram-i, gol nji m naslovom Aleksander Nikolajevič Ost rov skij, eden najpomenljivejših ruskih dramatikov druge polovice prejšnjega stoletja, je nam odmaknjenega in prepletenega z nekim duhom, ki ;e na mejah evropatva iu azijutstva: strast in vzdržnos: ■»ovrašlvo in ljubezen, poslušnost in upornost, sveto , hlinstvo in pristna pobožnost. moč in slabost, živ . Ijenje in smrt . .. Vso to rajo v malem I rim oh Volgi strnhujeta s svojo močjo, denarjem in veljave trgovec Savelij Prokofjevič Dikoj in bogata trgov-i ka Marla Ignatjevna Kabauova, ki vrši nad svojimi Ljubljanske vesti: Stanovanjske odpovedi v preteklem 'ieiu Ljubljana, 4. januarja. V gotovih terminih. tako do 8. vsakega meseca, je večji naval hišnih lastnikov na oddelek ljubljanskega okrajnega sodišča, kjer se vlagajo sodne od|>ovedi stanovanj posameznim najemnikom Na sodišču dobe stranke že primerne obrazce, v katerih navedejo najprej natančen svoj naslov in najemnika, ki mu hočejo odpovedati stanovanje En obrazec ostane pri sodišču, drugega pa prejme najemnik. V obrazcu je naveden tudi natančen rok. do katerega naj bi bilo stanovanje izpraznjeno. Gotova leta je bil na ta oddelek močan Maval, sedaj pa stanovanjske odpovedi ne prese- Ltuhljanska splošna bolnišnica v leta 1932 Ljubljana, 4. januarja. Ob koncu leta 1932 smo poročali, da je naval bolnikov narastel v primeri z lotom 1931 za bolnikov. Trav tako je narastlo tudi število odklonjenih bolnikov, ki niso megli biti sprejeti zaradi lažjega značaja njihove bolezni ali pa, ker so bili oddelki, primerni za njihove bolezni, preveč polni. NOVOST LJUBLJANE JE Tako n pr. ni opazovalni oddelek zadnje tedne sprejemal nobenega bolnika. Skrb za bolnike z duševnimi ali živčnimi bolezni pri nas najbrž se ne bo tako kmalu urejena in zadostna. V 1 1932 je bolnišnica sprejela skupno zi.hh bolnikov. Med temi je bilo 12.220 moških in 9721 žea*k Med temi bolniki je skupno umrlo 032 oseb, od teh 387 moških in 243 žensk. Umrljivost znaša v bolnišnici torej le šibke 3'/«, kar je za bolnišnico le malo in je ta odstotek časten z.i bolniš.nco sanio, kakor tudi za n;ene zdravnike, bolniške sestre (n strcžiike ter priča o visoki višini, na kateri je zdravljenje v tej največji slovenski bolnišnici. Po posameznih oddelkih so bili sprejeti: na kiruroični oddelek 9053 bolnikov, od teh 57TO moških in 388,X žensk, umrlo pa je 153 bolnikov, in ši.er 113 moških in 40 žensk. Na interni oddelek ie bilo sprejetih 3988 bolnikov, od teh 2073 moških i'i 1915 ž; nsk, umrlo pa jo 205 bolnikov, od teli 114 moških in 91 žensk. Na otološki oddelek (ušesa nos trl<0 jo bilo sprejetih 1806 bolnikov, od teh 884 moških in 922 žensk, umrlo pa je 11 bolnikov iu sicer 8 moških in 3 ženske. Na dermatologi oddelek je bilo sprejetih 1010 bolnikov, od • Mi 878 moških in 723 žensk, umrlo pa je 12 bolnikov. in sicer 7 moških in 5 Žensk. Na f >i"l'stičiii oddelek je bilo sprejetih 2408 bolnikov, od teh 13;>S moških in 1070 žensk, umrli pa so 4 bolniki, namreč 3 dečki in rna ženska. V infekcijskem oddelku je b;l snrejet 501 bolnik, in siccr 246 moških ler 255 žensk. Umrlo pa je 28 bolnikov in sicer 14 iroških in 11 žensk. Na opazovalnem in nevrološkem oddelku je bilo sprejetih 731 bolnikov, in |«cer 3! > n oskih ter 311 žensk. V otroško bolmš-je bilo sprejetih 1939 bolnikov, in sicer 632 moških in 607 ženskih bolnikov. Umrlo pa jp 179 bolnikov, o.l teh 99 moških in 80 ženskih bolnikov. Preureditev Senipetershega parka Ljubljana, 4 gajo 2000, lani n. pr. je bilo celotno vloženih le 1065 odpovedi. Največ od[K>vedi je bilo za lanski novemberski selitveni termin. Pa tudi proti koncu leta je bilo podanih še mnogo odpovedi za zadnji december in 1. januar, izredno mnogo pa za februarski rek. Začetkom letošnjega leta se mora po sodnih odpovedih seliti 58 strank, toda za februar je število naraslo že na 169. Deložacij je bilo izvršenih razmeroma malo, ker so stranke ostale nekaj časa v starem stanovanju. Mestna občina ljubljanska je prav mnogim strankam odpovedala stanovanje v prvi vrsti iz razloga, ker so ostale ,io!žn? najemnino za več mesecev. rabljen za bodočo tramvajsko krožno progo, ki so bo odcepila od stare proge za šentpetersko cerkvijo. Park bosta sekali kakor do sedaj tudi v bodoči! dve š roki stezi, slezi pa bosta nekoliko premaknjeni. V sredi parka bo velik krožni prostor, ki ga bosta obdajali dve elipsi, poraščeni s travo. Med obema elipsama bo steza tudi v obliki elipse. Na lo stezo bodo n::suli peska, da se bodo mogli otroci igrati. Ni nam še znano, če bodo smeli otroci tudi na travo. Dosedanja drevesa v Sentpe-terskem parku ostanejo, zasadili pa bodo še več novih. Za senco bo v tem parku vsekakor dobro poskrbljeno. Dela za preureditev lega parka ro se že pričela te dni m je že sedaj vidno, kako bo park končno urejen. Dela vrši mestna vrtnarija v lastni OTVORITEV BAR-BUFFE T-A režiji. Delavci so sedaj že pripeljali mnogo zemlje in travnate ruše. Obe elipsi bosta namreč znatno dvignjeni nad nivo ceste. Pri Ilirski ulici bo elipsa dvignjena za pol metra, pri šentpeterski cesti pa še nekoliko več, seveda bo zemlja nisuta v vodoravni legi. Na apcinlad bo moglo občinstvo že v parku samem presooiti, kako mu je kaj všeč novo preurejeni park. Kazenske razprave prsd masm senatom Ljubljana. 4. januarja. 0 Nov lep lokal. Naše mesto je zadnje čase pridobilo več lepih modernih lokalov, katerih prebivalstva res ni treba biti sram pred nikomur- Najnovejši moderno urejen lokal je bar-buflet KoŠak j v Prešernovi ulici. U. Peter Košak in njegova gospa Josipina sta dolgo let vodila znano restavracijo | v Perdanovi hiši na Krekovem trgu in sta jo dvi- | gnila do ugledne višine ter je vanjo zahajalo tako ljubljansko mestno občinstvo kakor tudi podeželsko. To gostilno je g. Košak sedaj opmlil iu jo je prevzel drug najemnik (g. Klemenčii), sani pa je otvoril v lastni hiši v Prešernovi ulici nov lokal. Novi lokal g. Košaka je za nafie mesto nekaj novega. — Poznamo sicer raznih vrst restavracije in avtomatske buffete, nismo pa še imeli bara oziro-nia buffeta, kakor je v navadi v zapadnih državah Evrope in v Ameriki. Tak bar.oziroma buffot je uredil sedaj g. Košak. Lokal je prav okusno urejen iu moderno opremljen ter fo bo prikupil tako s'o-ječini kakor tudi sedečim gostom. Naši ljubljanski sladokusci bodo seveda zadovoljni z veliko izbero pijač, od katerih mnogi navadni zemljani niti imena ne poznajo. Za tisle, ki se radi posladkajo s čim boljšim, bo novi lokal ravno prav, prav pa bo prišel tudi tujcem, ki žele pnč povsod tisto, česar so navajeni doma. O štirje mladi cvetovi, l/.ložbe ljubljanskih trgovin, v katerih so leskeče bogastvo in razkošje, so" zamikale St;ri mlade dečke, ki jih je včeraj zasačila ljubljanska policija. Ti štirje fantalini, od katerih dva niti 10 let nimata, dva pa komaj nekaj več, so bili seveda brez prave vzgoje, eden je celo brez staršev, drugi trije pa so tudi bolj prepuščeni sami sebi. Eden teli fantičev je izmaknil iz Tičarjeve izložbe ključe za odpiranje trgovskih izložb in fantalini so šli podjetno na delo. Kradli pa niso samo malo vrednih stvari, temveč so znali prav imenitno, kakor pravi vršč;iki. razlikovali med dragocenimi in manj vrednimi rečmi. Med tnni ko sta eden ali dva odpirala izložbe, sla druga dva bila na preži. Izkupiček so si delil' in ga zapravljali s cigaretami, slaščicami in podobno. Včeraj jih je pa le doletela smola in so se znašli kar na lepem na policiji. Pol cija je poklicala 6tarše, da jim pove svoje mnenje o tem, kako so vzgoiili svoje nadebudne sinčke, preveč pa morali staršev tudi januarja. ■Vn'veterJti park, ta dolgo zanemarjeni prodor v cnoni najbolj obljudenih delov mesta, bo sedaj končno urejen. V smislu in soglasju s takimi estetskimi tendencami, ki sedaj odločajo na magistratu pri vseh javnih delih pa park ne bo urejen lako. kakor fi ga je nekoč zamislil ing. Jeglič, temveč bo pri preureditvi predvsem prevladovala dekorativna btran. Svojčas smo zahtevali, naj bi se ta park preuredil za otroško igrišče, ker ima ta del mesta zelo li.nogo otrok, daleč na okoli pa ni nobenega prostora, kjer bi se mogli otroci igrati iu veseliti mladosti. Park bo So naprej ostal prirk, samo lepši bo. Nekoliko pravic pa bodo imeli v parku tudi otrobi. Predvsem odpade pri parku kiosk s strnniscem j ti tratiko. Tamkajšnji vogal parka bo namreč upo- BaBBatKMBBaaaflaa -aram* imun«* »mm pravcato strahovlado, pod katero se zruši snaha Katja s prostovoljnim koncem v valovju reke Volge. V konfliktu s svojo tenkočutno vestjo, ki terja kazni za desetdnevno nezvestobo odsotnemu možu Tiši Ivanoviču Kabamovu, pade mlado življenje, ki nvu Se ob lccncu ne prizna odpuščenja oblastna tašča slraliovalka. Vseh šestero »lik, ki gre miimo na odru, poteka gladko, zanimivo in tudi precej napeto. Ta pestrost menjajoeoga se pozorišča sedaj ob obrežju Volge, potem zopet v hiši Kabanovih, pred hišo Kabanovih, v zaseki in med razvalinami^ po-° jrele cerkve, je tem učinkovitejša, ker je režiser uinel vnesti v to menjavanje blagodejno brzino, ki je sicer nUmo vajeni pri mariborskem odru. V nekem neskladju s celotno izgradnjo te drame je zadnje dejanje, ki bi ga trebalo precej prikrojiti zahtevani enostavnejšega zaključnega učinka, ki dokaj tipi radi neke razvlečenosti v razpletku Kalji-n i nega konflikta. Premiero smo imeli v torek zvečer. Režiser Jo-ško Kovič je usmeril uprizoritev v smislu njemu svojskega režijskega pojmovanja, ki nilia med mno-f.ivoin uprizorjenih kriterijev in ki ima v zunanjih elementih režijskega uspeha svoj poseben poudarek. Precej pa je bilo zlasti razbrali ob teh poševnih, horicont ilnili in v najrazličnejših legah in smereh uravnanih in postavljenih površinah Tairovcga duha in odrske organizacije. V podrobni in celotni hdelavi je bilo veliko truda, smisla, pa tudi uspeha. Med letošnjimi predstavami brez dvonvno ena najlepših iu najsprejemljivejših. Režiser je tudi oskrbel dober slovenski prevod. Tri ccntralne postave v tem vrvežu trinoga življenja so plastično zaživele v odličnih stvaritvah Kraljeve kot Katarine, Draguthiovičeve kot Kaba-nove in Groma kot trgovca Dikoja. Ob njih Tihon J. Danesa, Varvara Starčeve, ki je bila zelo dobra, Nakrstov Boris Grigorjevič, P. Kovičev Kuligin, Skrbinškov Kudrijaš, romarkn Fekluša Savinove, s'užkinja Glrša Tovorndkove. prsafltna prikazen pol-blazme 'gosposke dame v uspelem prikazu Zakraj-škove, in vsi ti meščani ln vaščani, tako da je nastopil malodane ves naš gledališki ansaimbl. Glnda-i;šče je bilo precej dobro zasedeno, obžalovati je le, da je galerijska publika, med katero je bilo opaziti celo nekaj inteligentnih obrazov, kazala v nnjpre-t reši li v eiših in najreonobneiSih trenutkih precej nediscipliniranosti in nezrelosti. —C. V običajnem tempu se tudi letos pred malim kazenskim senatom nadaljujejo razne razprave V torek in danes je bil razpravni program dokaj obširen. Huda je predla dvema zakonskima obtozeft-eema, šlo je za lela, toda za enkrat sta še našla milost pri sodnikih. Državni tož lec je njima naprtil prav mnogo raznih tatvin, ki so se dogajale lani od januarja do julija po raznih krajih Gorenjske. zlasti okoli Kranja. Izginilo je mnog'm posestnikom do 80 kokoši in petelinov, dalje mnogo jestvin in drugih živil, nekateri kmetje so bili oškodovani kar za 20(0 Din in še več v vrednosti. Na zatožno klop sta danes prišla zakonca Peter, ki je že zaradi tatvin presedel nad 11 let težke ječe, in njegova žena Štefanija. Obtožba navaja 18 tatvin, in vlomov, pri katerih naj bi bila obtoženca osebno ali pa posredno udeležena. Pred sodniki pa sta se trdovratno branila in zanikala vsa inkriminirani dejanja Razprava je trajala skoraj tri ure. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata s. o. s. g. Anton Mladič razglasil sodbo, po kateri sta | kriva le nekaterih tatvin in vlomov ter sta biia j obsojena: Peter na 20 mesecev sirogega zapora, | 120 Din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 lela, njegova žena pa na 13 mesecev strogega zapora, v 60 Din denarne kazni odnosno še 1 dan zapora ter v izgubo častnih držrvljanskih pravic za 2 leti. Vsi ukradeni predmeti, kokoši. je3tvine, živila in drugo blago so bili v obtožnici cenjeni na ca. 11.120 Din. Oproščena sta bila v več primerih tatvin, toda obsojena vendarle zaradi dveh večjih tatvin in prikrivanja ukradenih stvari Zagovarjala sta se, da je ukradene stvari prinašal na dom neki neznan človek, ki so je predstavil za Miho Skorjanca. Za prihodnje dni je razpisanih več zanimivih kazenskih razprav Tako pride 17. t. m pred mali senat zanimiva afera o napadu na prezidanske Sokole, ki so se vračali po sokolski veselici iz Starega trga proti domu in so bili v Pudobu napadeni. Neki France Avsec ie obložen s tremi drugimi tovariši, da je streljal na prezidanske Sokole. Ta zadeva je svoječasno vzbudila mnrgo prahu in je bil aretiran celo bivši starotrški župan g. Ludvik Kržič. Preiskava pa je dognala njegovo nedolžnost ter je bilo nato kazensko postopanje proti njemu ustavljeno. Ko? bo danes ? Prama In opera zaprti. Union: Kitajska razstava. Kino Kodeljevo: Ob 8: »Pod lažno znslavo«. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. Kaplje Slamičeve kleti nikdo se ne naveličal Kdor ne hotel bi verjeti, prosim, naj se sani prepriča! © Igra »CvrPek za pečjo« na odru Rokodelskega doma. Malokatera igra si je pridobila toliko simpatij pri občinstvu, kakor igra »Cvrček za pečjo«. Da so je morejo udeležili tudi oni, ki jim je večerna ura neprilična, jo bo priredilo rokodelsko društvo julri kot popoldansko predstavo. Pri-četek je ob 5, konec ob 7. Vstopnice se dobivajo v predprodaji danes zvečer od 6—8 in jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega 12. O Proračun mestne občino ljubljanske in njenih podjetij za leto 1933 ter računski zaključki za leto 1932 so razpoloženi občanom na vpogled od 4. do 17. jan. 1933, med uradnimi urnnii v mestni posvetovalnici na mestnem načelstvu. 0 Požrtvovalno drlo denarnih pismonoš. Za Silvestrovo in novo leto so bili ljubljanski denarni pipmonoše izredno obremenjeni z dostavljanjem denarnih pošiljk. Vse delo so izvršili v redu in z največjo požrtvovalnostjo. Nekateri plenionoše so dostavili nad 300.000 Din reznim strankam, v prvi vrsti plače državnim nameščencem in upokojencem. Pravijo, da je samo ljubljanska pošla raznesla le dni do 14 milijonov dinarjev. 0 Prikrojevalni tečaj krojačem, šiviljam, rlnmnni 7/1 vimniinnpnh^ tudi šivanje, pričetvk 16. januarja. Krojno učilišrc. Šmarlinska 24. PREŠERNOVA ULICA ne zaupa in bo fantičke oddala tja, kjer upa, da bodo imeli boljšo vzgojo — v državno vzgojeva-lišče. 0 Veliko lovcev — ma'o plena. To je bilo krika in vik" včeraj popoldne na Ko gresn m trgu! Ljudje so drli skup j. k:'kor da bi šlo res za kakšno nesrečo ali katastrofo, saj je ljubljanski fir-bec res priznan. Bilo pa je vse skupai le mala reč, prav nič vredna razburjenja. Neka ženska je na Kongresnem trgu ustavila moškega, ki ji je baje pred čason nekaj ukradel. Moški se je skril v vo- galno hišo. Ljudje pa so se že nabrali in se razburjali. Prišel je po daljšem čr.isii tudi stražnik, ki jo preiskal vso hišo in celo podstrešje. Odšel pa je iz hiše sani, brez iskanega tatu, ki si je najbrž" izbral tudi lastno pol, neodvisno od stražnika. Zbrani ljudje pa so se razočarani za senzacijo med smehom in zabavljanjem razšli. 0 Pninpnrce, obleko, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. JMaszmanilci Me s te pri Ljubljani. Drevi ob pol 8 bo v kapelici Sulczijanskega doma pridiga za može in fante. Občni zbor Fantovskega krožka v Salozijan-skoin mladinskem domu se bo vršil jutri ob 9 dopoldne v prostorih Fantovskega krožka. Dev. Mar. v Polju. Prosveta »Polje« vprizori na praznik sv. Treh kraljev današnjim časom zelo primerno igro »Trije kralji«. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina navadna. Predavanje S. P. I). o Visokih Turah. Prihodnje predavanje Slovenskega planinskega društva bo v torek 10. t. m. ob 20 v dvorani Delavsko zbornice. Predaval bo znani in priljubljeni s'.o-venski planinec g. prof. Janko Mlakar o Visokih Turah. Živalca ima svoj I. občni zbor 6. januarja ob 10 dopoldne v hotelu Metropol (Miklič) pri kolodvoru v Ljubljani. Člani in prijatelji vljudno vabljeni. Brdo pri Lukov;ci. V nedeljo, dne 8. januarja gostuje v tukajšnjem Društvenem domu dra-matski odsek Prosvetnega društva iz Domžal. Uprizori Nušičevo trideiansko komedijo »Narodni poslanec«, ki je pri uprizoritvi v Domžalah dosegla lep uspeh radi svojega humorja. Začetek bo ob 3 popoldne. Pridite vsi, da se enkrat pošteno nasmejete! Cerhveni vestnih P. n. nočne častivce presv. Srca Jezusovega vljudno vabimo, da se drevi udeleže rednega mesečnega nočnega češčenja v stolnici. Pričetek ob 9 zvečer. Molili bomo iz »Večne molitve« 22. uro: Za praznik Rojstva Gospodovega. Krfjflu Šahovska simultaaka gosp. Joža Šorllja. Na praznik Sv. 1 reh kraliev, dne 6. januar,a ob 3 popo dne se ho v pritličju hotela »Stara pošta«, to je v lovski sobi, vršila šahovska produkcija kranjskih šahistov. Proti poljubnemu številu desk ca 25—30 bo igra! simultanko naš neoporečni šahovski prvak Kran a in Gorenjske cand. iur. gosp. Joža Sorli z Rupe. Vsi kranjski šahisti in oni iz okolice se vabijo k simullanki ter naj po možnosti prineso seboj šahovske deske. — Priave spre ema do pričetka igre go.sp. Globočnik Fe'iks. — Gosp. Šorli je že na ljublaaskih turnirjih pokazal lepoto in kvaliteto svoje igre in bo gotovo tudi v ! Kranju uspel. G!®žšanje odptačevumja dolgov Zaščito trgovca in obrtnika obenem s hme-ctn Belgrad, t. jan. 1. Na osnovi člena 6. zakona o podaljšanju zakona o zaščiti kmetov je ministrski »>et na predlog ministra pravde predpisal uredbo o posredovalnem postopku, ki se glasi: Člen 1. Dolžnik, ki jc prišel v težkoče in ne more zadostiti svojim obvezuostim, nad čigar imetjem pa še ni otvorjen stečaj ali postopek za prisilno poravnavo izven stečaja, predlaga lahko pri »reškem sodišču, v čigar področju stanuje ali ima sedež njegovo podjetje, otvoritev posredovalnega postopka za ureditev svojih dolgov. S tem postopkom se ne morejo okoristiti dolžniki, ki že uživajo posebne zaščite po zakonu o zaščiti kfnetov ali po uredbi, izdani na osnovi tega zakona. Otvoritev posredovanja Člen 2. Predlog za otvoritev posredovanja se lahko vloži pismeno ali ustmeno. Vsebovati mora: 1. Spisek upnikov i a dolžnikov, označbo posameznih terjatev in dolgov, obrestno mero, dan dospelosti vsake terjatve posebej, kakor tudi navedbo, kakšna jamstva so dana za posamezne dolgove in terjatve. 2. Popis vse ostale imovine dolihiika z označbo njene vrednosti. 3. Navedbo osebe, ki jo predlaga dolžnik za posredovalca. Člen 3. Predlog za otvoritev posredovalnega postopka sc odkloni, če obstojajo vzroki za odklonitev postopka za prisilno poravnavo izven stečaja, omenjenih v členu 4., točka 2 do 4 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja. Pri odločitvi roka, omenjenega v odstavku 1 pod št. 1 se mora upoštevati rok, predviden v členu 4. Člen 4. Sodišče lahko na podlagi stavljenega predloga uvede poizvedovanja, ki jih smatra za potrebna, mora pa izdati svoj odlok v roku treh dni po predložitvi predloga. Imenovanje posredovalca Člcu 5. Čo dovoli sodišče otvoritev posredovalnega postopka, imenuje posredovalca in obvesti o tem dolžnika. Za posredovalce bodo sodišča postavljala osebo, I;i jih predloži dolžnik. Če pa dolžnik sani nikogar ne predlaga, določi posredovalca sodišče iz vrst zaupnih ljudi, ki jih smatra za to primerne. Člen 6. Posredovalec jc dolžan na podlagi načrta za ureditev dolgov, ki ga je predložil dolžnik; če ta tega ni storil, pa na podlagi lastnega načrta poskušati doseči sporazum med dolžnikom in upniki. Člen 7. Posredovalec je pod nadzorstvom sodišča. Dolžan je dati sodišču vsa zahtevana pojasnila in javiti vse, kar bi moglo dati povod za postopanje sodišča, zlasti glede ustavitve posredovanja. Sodišče lahko iz stvarnih razlogov posredovalca zamenja. Preden pa izda tak odlok, ga mora zaslišali, čo jc to mogoče. Posredovalec ima pravico do povračila dejanskih izdatkov in do primerne nagrade. Ustavitev izvršb Člen 8. Dolžnik ne sme od ilncva, ko je zahteval otvoritev posredovalnega postopka, do konca tega postopka obremenjevati ali odtujiti svojih nepremičnin. Vsako tako dejanje bi bilo pravno neveljavno napram upnikom. Sodišče odredi, da se otvoritev posredovalnega postopka zemljeknjižno zabeleži. Člen 9. Za časa trajanja posredovalnega postopka sc ne more proti dolžniku dovoliti nobena izvršba, niti zavarovanje terjatev. Izvršbe, ki bi bile v teku. so ustavijo do končanega posredovalnega postopka. Za dobo trajanja posredovalnega postopka se tudi ne mere otvorili stečaj nad imovino dolžnika. Čo pa jc bil tak predlog stavljen ie pred otvoritvijo posredovalnega postopka, se bo o lij.-Mii odločalo šele po končanem ali ustavljenem posredovalnem postopku in ko se izvede postopek, predviden v člen« 71. sleča.jr.rjra zakona. Sodišč« lahko na prošnjo dolžnika, ki jc zahteval otvoritev posredovalnega postopka, šc pred otvoritvijo tega postopka dovoli začasno ustavitev izvršb, ki so v teku, če smatra to za primerno. ■i [i? Izjeme člen 10. Določbe člena 9. sc nc smejo izvajati za izvrsbp, odrejene zaradi plačila; , L terjatev ali dajatev za vzdrževanje, ki so zapadle za časa postojika; 2. za davke in druge javne dajatve, pri čemer so mišljeni tudi vsi prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje v smislu zakona o zavarovanju delavcev in drugih sličnih zakonskih dol-očb; 3. za plače in mezde oseb, zaposlenih v podjetju ali v hišnem gospodinjstvu dolžnika. Člen 11. Če so pogajanja posredovalca dovcdla do sporazuma med dolžnikom in upniki glede ureditve njegovih dolgov, mora posredovalec sporazum pismeno predložiti sodišču. Prijavi morajo hiti priložene pismene izjave dolžnika in upnikov, da so strinjajo s sporazumom. Sodišče bo po zaslišanja dolžnika proglasilo posredovalni postopek za končan ter bo istočasno odicdilo brisanje zaheležbe posredovalnega postopka v zemljiški knjigi. Ko sodišče ali notar overovi podpise dolžnika in upnikov, dobi sklenjeni sporazum pravno veljavnost kakur da jo sklenjen pred sodiščem. Ustavitev posredovanja Člen 12. Čo v roku 90 dni, računajoč od dneva otvoritve posredovalnega postopka, lo postopanje ne dovede do sporazuma med dolžnikom in upniki, «e po službeni dolžnosti ustavi. Posredovalni postopek pa so ustavi tudi pred tem rokom, če stavi dolžnik predlog za otvoritev prisilne poravnave izven stečaja ali za odgoditev stečaja, ali pa, čc se pojavi kak vzrok, ki bi preprečil o.voritcv posredovalnega postopka (člen 3), ali pa, če se ugotovi, da je zagrešil dolžnik kako dejanje na škodo upnikov. u|i da je katerega izmed upnikov protežiral na škodo drugih. Določbo člena 11. glede brisanja zobeieihe v zemljiški knjigi sc izvrše v tem primeru. Člen 13. Če se otvori stečaj ali prisilna poravnava izven stečaja istočasno, ko se ustavi posredovalni postopek, ali čo se otvori stečaj ali prisilna poravnava 15 dni po ustavitvi posredovalnega postopka, so smatra, da jo z dnevom, ko je dolžnik zahteval otvoritev posredovalnega postopka, naslo-pila njegova plačilna nesposobnost. Člen 14. Zoper odlok okrajnega sodišča v posredovalnem postopku je dopusten pririv na okrožno sodišče, ki odloča končnoveljavno. Člen 15. V krajih, kjer še niso organizirni;i okrožna sodišča, vrše dolžnosti okrožnega sodišča v smislu tc uredbe pristojna prvostopna sodišča. Člen 16. Predpisi členov 72. in 73. št. 5 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja, se uporabijo primerno tudi za dolžnika, ki jo z.ih'cval otvoritev posredovalnega postopka, kakor tudi za oselio, ki so v času tega postopka zagrešile dejanja v smislu člena 72 št. 2 stečajnega zakona. Člen 17. Ta uredba dobi obvezno moč i dnem objave v »Službenih Novinah«. FOTOAPARATE svetovnih Ivrdk Zelss-fkon. Roden stock. Voigtlandcr. Welta. Certo itd ima vedno ? zalogi Sotoodd. Jugoslovanske ? njigarne v L:ubV,ani Zahtevajte cenik1 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t««♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦*»♦ Dnevna kronika Vprašanje kranjskega pokopališča Burna debata v občinskem odboru , . , , , Krani, 2. januarja. L novim letom stopajo pred nas in se pojavljajo novo naloge, nove dolžnosti, skrbi in opravila. Kranjsko mestno občino čakajo v bližnji bodočnosti pred vsem tri kardinalne, toda težavne in finančno problematično izvedljive naloge: gradnja šole, kopališča in pokopališča. Dočim se je gradnja šole za nekaj let odgodila, ter je občina po svojem odboru angažiua pri kopališču v predzadnji proračunski seji odklonila, je pa sedaj naenkrat tembolj živo in pereče stopilo v ospredje vprašanje pokonališču, ki z vso nujnostjo zaiitevu takojšnjo odločitev. Stojimo namreč pred dejstvom, da se bo moralo sedanje pokopališče v teku enega leta zapreti, ker bo napolnjeno. Iz lega razloga je župni urad v Kranju že večkrat napravil vlogo pri mestnem županstvu, da se pobriga za pravočasno rešitev. Z odlašanjem se je stvar zavlekla. Z ozirom na nujnost «adeve in še boli radi ponovne intervencije žuipnega urada je bilo na dnevnem redu zadnje seje z dne 30. dcc. tudi vprašanje pokopilišča. Bistveno je treba v stvari rešiti dvoje neznank. Treba je določiti prostor, kje naj se lokopnlišče nanaja, treba je odločiti, ali naj >o pokopališče cerkveno ali občinsko. Glede prostora je nalašč zato izvoljeni odsek dognal sledeče: Na Rupi bi bil prostor poleg cerkve idealen, pa tudi kapelice ne bi bilo treba, je pa na tistem hribčku sama ilovica, poleg tega je pa Rupa precej oddaljena. Na župnijskih njivah ob poti v Prevalo so naili kopači samo r skalo. Več ali manj prihajata v poštev še parceli g. Kumra in g. Holzhackerja, kjer je pa tudi dovoli ilovire. Prostor zaenkrat še ni izbran. — \se hujša in živahnejša je bila debata, ko se ^je načelo vprašanje značaja pokopališča. — Kot smo informirani, se je občinski odbor svoječasno, ko še ni šlo direktno za odločitev, močno nagibal k naziranju, naj bo pokopališče cerkveno. Nn zadnji seji se je slika prceej spremenila. Močno je namreč v občinskem odboru naraslo število pristašev mnenja, naj bo pokopališče občinsko, dasiravno so vsi radi priznali, da pokopališče občini ne bi nič neslo. — Težko je odločiti, kateri slučaj bi bil za občino cenejši. Za občinsko pokopališče sta se zlasti potegovala g. Fran Sire in g. dr, Šemrov. Debata jc postajala vedno bolj zamotana, ker se je na eni strani zahtevala principijelna odločitev, kdo bo oskrbel novo pokopališče, občina ali cerkev, na drugi strani pa so zahtevali načrte in proračun, predno je odločitev mogoča. Sprejet je bil končno predlog, da je vsak dokončen sklep tu preuranjen, ter da se da občinskim odbornikom za čas enega do dveh mesecev domača naloga, naj o zadevi pokopališča malo več razmišljajo. Tudi je bil sprejet predlog, da se se- ■ danji odsek za pokopališče kompletira s še tremi člani (gg. dr. šemrov, Sire in Tajnik). Ves ta odbor naj vse potrebno prouči. Ker je po- j kopališče stvar, ki se tiče prav vsakega posameznika, zato bo zanimalo tudi širšo javnost. Staro pokopališče se bo po preteku določene j dobe porabilo za park. i ško truplo, o čemer je takoj obvestil oblasti Orožniki so takoj prišli na lice mesta in ugotovili, da je truplo že v razpadajočem stanju in da je moralo ležati med vrbovjem že več tednov. Roke so bile na hrbtu zvezane. (Poleg trupla so našli na tleh nož. Truplo je bilo oblečeno v vsa oblačila, na glavi je bil zimski klobuk. Zaradi tega so oblasti koj sprevidele, da ne gre za roparski umor, ampak da so bili nagibi drugi, morda politični. Identiteto trupla je bilo zelo težko ugotoviti. Šele po dolg em povpraševanju so dognali, da je lfirtvec 58-letni Josip Etves, geometer po poklicu, ki je zadnje čase živel v Osijeku. Bil je v ol«olici dobro znan in ni živel v posebno dobrih gmotnih razmerah, zato je roparski umor izključen. Kolikor so mogli do sedaj ugotoviti, jo Etves dne 7. dec. preteklega leta odšel iz vasi Lug proti Osijeku. Od tedaj manjka za njim vsaka sled. Po vseh okoliščinah umora se zdi, da je bil Etv'es umorjen v nekem zaprtem prostoru in so njegovo truplo pozneje prenesli na mesto, kjer so ga našli, da so otežkočili preiskavo. — Žalostna smrt mladega zakonskega para. Iz Vručic pri Tesliču poročajo o tragični smrti dveh mladih zakoncev. Zastrupila sta se z ogljikovim plinom, ko sta spala v sobi, v kateri je bila peč, ki je iz nje uhajal plin. Ker so bila okna zaprta, sta so zadušila — »Franz Josefova« grenčica olajša pot hranilnim snovem v kri. TrgovsKe hnffdc, (imovine. vsolme mape in vse pisarniške ter strojepisne potrebščine priporoča IV: BONAC - LfubMana Koledar Četrtek. 5. januarja: Telesfor, mučenec; Emi-lijana, devica. Novi grobovi -f- V Štepanji vasi je umrla po dolgem bole-hanju gospa Jožefa L a m p i č. roj. Genussi. Pokopali so jo ua Štefanovo popoldne. N. p. v m. t Ljudsko tfibante v I. 1932 Dev. Mar. v Polju. Naša župnija šteje po zadnjem ljudskem štetju 5800 duš. V preteklem letu j;h je umrlo 85, med temi 20 v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu. V raznih bolnišnicah se je zdravilo 875 oseb Oklicanih je bilo 47 parov, doma poročenih 29 parov. Rojenih je bilo 81 otrok i u še 27 v ljubljanski porodnišnici Sv. obhajil je bilo razdeljenih okrog 30.000. Duhovne vaje je delalo \ Mali Loki 13 žena. Štirikrat nas je v preteklem letu klical k požaru plat zvona. Prijavljenih veselic oziroma pit sov je bilo 11. Skoro na vsako nsebo pride po en časopis. Do konca leta je bilo v župniji okrog 200 brezposelnih. Samo vevški delavci so na praznovanih dnevih izgubili na plačah okrog % milijona dinarjev, koliko pa še drugi, rudi stavbna sezona je bila v znamenju krize. V preteklem letu se je sezidalo samo osem stanovanjskih hiš. Koroška Bela. V letu 1932 je bilo rojenih 78, umrlo jih je 34, poročenih je bilo doma 12 parov, drugod 8 parov. Svetovni pasfolovec ttbaron44 Božič V Zagrebu je bil te dni obsojen na tri leta ječe neki Nikola Božič, 62 letni mož, rodom iz Vršc-a. Božičevo življenje je bilo pisano in polno pustolovščin, kakor le malokatero. Sleparil je po vsej Evropi in p>6 Ameriki. Nihče ne ve, koliko goljufij je že izvršil, v Zagrebu pa se je zagovarjal samo zaradi ene, ki jo je izvršil v domovini in že pred osmimi leti. Njegov bra-nitelj je zahteval sedaj zanj oprostitev, češ, ker je stvar zastarela, toda ni prodrl. Nikola Božič, ki se izdaja za barona, je čedne zunanjosti, nastopa pa kakor pristen ameriški milijonar, celo naglas iu govor ima podoben glasu človeka, ki je obogatel v anglosaških zemljah. V Ameriko ie Božič dospel 1. 1918 in je našel tedaj službo v neki banki. Tam je izvršil večjo goljufijo, ni točno znano kakšno, nato pa je pobegnil v Evropo. Izdajal se je za ifurija Petroviča, lastnika neštetih rudnikov in »ogastev v Ameriki Povsod je znal nastopati, povsod imponirati. S seboj je imel mnogo kovčkov, krzen, lepih oblek, povsod pa jo znal tudi dobiti kredit. V naši državi je bil 1. 1925 aretiran v Brodil na Savi zaradi neke goljufije. Toda tedaj se je znal spretno izinazati. Takoj nato se predstavi] brodskemu trgovcu Opamici za dr. Branka Peleša, sina bivšega narodnega poslanca. Njemu je izvabil za 350.000 dinarjev borznih vrednot-alc. Nato je pobegnil v Ameriko, toda tam je izbruhnila kriza in bogataši so postali previdni. Nikolič je odpotoval v Evropo in goljufal povsod, v Nizzi, v Monte Carlu, v Biaritzu, Cichyu, Cannesu, St. Moritzu, v Galspachu, Seouneringu in na Dunaju, dokler ga ni prijela dunajska policija, ki pa ni vedela, s kom ima opraviti in česa bi ga obdolžila. Končno ga je izročila zagrebški policiji, ki ga je vsaj nekoliko razkrinkala. Nikolič (Petrovič itd) bo sedel sedaj zaradi goljufije t Brodu, druge pa najbrž nc bodo teč prišle na dan. Ostale vesti — Na Treh kraljev (6. t m. bo na Kofcah ob ogodnem vremenu sv. maSa ob 10 dopoldne. — »Orehi princa Snradina.« Da se ne bom šopiril 9 tujim perjem, moram resnici na ljubo povedati, da je uvod h »Grehom princa Saradina« oskrbelo uredništvo knjižne zbirke Jugoslovanske knjignrne. In še to bi rad pristavil, la so od rokopisa do tiska jezik zadele nekatere izpremembe, ki ni da bi človek moral biti zanje navdušen. — Pre-vaiavec. — »V r t e r« in »A n g e 1 č c k«. Odslej pošiljajte vsa pisma, prispevke, naročila in drugo na uredništvo, oziroma upravo »Vrtca«: Ljubljana, Sv. Petra cesta 91 — in no več Kolezijska 1. — Kraljica na razstavi narodnih ročnih del. Predvčerajšnjim popoldne je naša kraljica Marija v spremstvu dvorne dame in adjutanta podpolkovnika Pogačnika obiskala razstavo narodnih ročnih del, ki jo je priredilo Žensko društvo v Belgradu. Kraljica je bila na razstavi nad pol ure in je z zanimanjem ogledovala vsa razstavljena del in jih precejšnje število tudi odkupila. — Smučarski tečajniki na Jezerskem uživajo prekrasne zimske dneve. Snega je dovolj za vež-banje na Anclovem, in sicer najlepšega, 3 prste debelega s r e ž a vrh novega sesedenega snega na stari podlagi. Od juga ni tu nobenega duha ne sluha, ker solnce snega v senčinah na severni strani pod Grintavci pokvariti ne more. Pri Štu-lariu je že vse zasedeno, dovolj prostora je še v hotelu Kazini, v župnišču i. dr. Pojasnila glede nastanitve daje spoloma šofer avtobusa Kranj—Jezersko. Avtobus odhaja iz Kranja ob 14 05 redno vsak dan; smučarji imajo polovično vožnjo tja in nazaj (skupaj 30 Din). — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 1 od 4. januarja je objavljena »Uredba o prometu in kontroli strupov«, dalje i »Uredba o vod i t vi protestnega registra n protestih • varantov«, »Izpre.m mba v pravilniku o •Ickladi za i terensko delo uslužbencev min. za finance, oddelka i za kataster in drž. posestva«, »Narodba o izdajanju j nravstvenih izpričeval«, »(sprememba pravilnika o j banovinskih davščinah dravske banovine« in »Razglas bonske uprave o občinskih trošarinah do odobritve novih občinskih proračunov«. — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josef« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda, posebho v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje pri svojem zdravilišču v Laškem dela za preureditev kuhinje in napravo stranišč v restavracijskem traktu. Ponube, kolko-vane s 100 Din in vsemi prilogami naj se pošljejo z napisom »Adaptacijskn dela v Radio-Thermi Laško« gornjemu uradu v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 20, soba št. 205 do 15. t. m. ob desetih, kjer se vrši tega dne ob označenem času komisijonelno odpiranje došlih ponudb. — Vlom t cerkev. Iz Dev. Mar. v Polju nam poročajo: Nista še pretekla dva meseca, ko je bilo vlomljeno v našo župno cerkev. Takrat so tatovi na tabernaklju in nabiralnikih napravili za 2000 Din škode. Naši marljivi orožniki eo vlomilce izsledili in jih spravili na varno. V noči od torka na sredo eo vlomilci spet obiskali našo župno cerkev. S ponarejenim ključem so odprli vrata na evangeljski strani in se lotili nabiralnika pred glavnim oltarjem. Z nekako večjo zavijačo so nabiralnik pokvarili in pobrali iz njega denar. Imeli so gotovo posla z nabiralnikom, ker ima težak kamenit podstavek. Drugih nabiralnikov in tabernaklja se to-pot niso lotili. Najbrže so se česa prestrašili in hitro odšli. Orožniki so posneli prstne odtoke, ki se na cvetlicah, ki so jih prestavljali, dobro poznajo. Upamo, da se bo orožnikom posrečilo tudi te vlomilce izslediti. — Ženska vlomilka. V »Slovencu« z dne 3. januarja je bila na 3. strani pod naslovom »Ženska vlomilka« priobčena notica o vlomu Lucije Dremelj v drvarnico Vinka Sedeja na Glincah. Sedaj smo prejeli še sledeča pojasnila: Istočasno je bilo vlomljeno v tri drvarnic« posestnika Alojzija Sedeja tn sicer v drvarnico že omenjenega posestnika ter v drvarnici strank Drnikovič in Dolenc. Poleg že omenjenega kolesa, ki je last Vinka Sedeja, je bilo ukradenih več drugih predmetov in sicer ena odeja, vredna 50 Din, par čevljev (00 Din), 1 košara (20 Din), ženski predpasnik (30 Din), par sandalov (60 Dm), skupno v vrednosti 210 Din. Poleg navedenih predmetov je bila ukradena večja množina premoga in drv. To znači, da je imela tatica več pomočnikov Zanimivo pri tem je pa to, kam bi bila odvrgla tatica vse ukradene stvari. Mnenja smo, da bi policija, ki ima omenjeno latico v rokah, pač mogla ugotoviti, kam je odvrgla tatica ukradene predmete. Istočasno bi morda mogla policija ugotoviti, kdo je poleg Lucije Dremelj sodeloval pri tem vlom«. — Skrivnosten »ločin pri Osijeku. Te dni go v bližini Osijeka odkrili silno skrivnosten »In^n. Neki izdeiovaiec košar, jo med vrbovjem ob nekem potoku rezal šibe in pri tem naletel na rno- — Pogrešana kolporterka časopisov. Frančiška žitnik je bila kolporterka zagrebških listov. Časopise je navadno prodajala na vogalu Trenkove ulice v Zagrebu. Stara je 52 let in je stanovala skupaj s svojim sinom Alojzijem, ki je tudi kol-porter. Pred šestimi dnevi je nenadoma izginila. ()dšla je z doma in se ni več vrnila. Sin jo je iskal po vsem Zagrebu. Drugo jutro je pripeljala frančiško njena sestra. Mati je pripovedovala sinu, da je šla na pokopališče Mirogoj, kjer se je izgubila. Nikakor ni mogla najti pota domov. Tam jo je našla neka žena in jo peljala do tramvaja, s katerim se Je peljala k sestri. Preteklo nedeljo zvečer je Frančiška Žitnik zopet izginila. Odšla je z doma brez suknje in se doslej še ni vrnila. Sin se boji, da se je materi pripetila nesreča. Frančiška Žitnik je po rodu Slovenka. — Morilec očeta proglašen za blaznega. Okr. sodišče v Novem Sadu je te dul prejelo mišljenje zdravniškega sveta v Belgradu o bivšem študentu prava, Špiri Matanoviču, ki je lani z operacijskim nožem zaklal svojega očeta, šefa kirurgičnega oddelka novosadske bolnišnice in lastnika novosad-skega sanatorija. Po izjavi zdravniškega sveta mora špiro Matanovič ostati v bolnišnici za duševne bolezni, ker je nevaren za svojo okolico in neodgovoren za svoja dejanja. Sodišče bo sedaj skupno z rodbino pokojnega dr. Matanoviča določilo bolnišnico, v kateri se bo Špiro zdravil. Na podlagi le izjavo zdravniškega sveta špiro ne more biti izključen od bogate dediščine, ki ,mu' je ostala ! po pokojnem očetu, katerega je ubil. — Dva otroka zgorela. Mijo Jagodič iz vasi i Braze pri Brčkom, ki je ločen od svoje žene. je šel v mesto na delo. Doma je pustil svoja dva otroka sama. Otroka sta se igrala okrog ognja, v bližini pa se je nahajala slama, na kateri sta spala. Ogenj je zajel slamo in v kratkem času je bila v&a soba v plamenu. 6-letna Katica in 3-letni Mato sta zgorela. Na lice mesta je prišla sodna komisija, da ugotovi, kdo je kriv te nesreče. — Noiiojannicn roparski umor. V S^ri Ploš-: čic.i pri Rjelovavu je na -»veli v<*er na skrivnosten načii} izginil posestnik Luka Kol ar. Šele 2. ian. so našli njegovo Irupln v potoku Račanki. Sumi se. da je postal žrlev zločina, ker je = seboj vzel j večjo vsoto d na r ja. da nakupi vse p :!rebno za ' svojo hčer, ki se je nameravala poročiti. — Zemljevid Gorenjske, jako pregleden, ki ho izborno služil orientaciji turistom posebno pa smučarjem, je izdala že pred leti Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani (merilo 1:75.000) za ceno 5 Din. Zemljevid bo okras vsaki planinski in smučarski postojanki v naši Gorenjski, bo ponos tudi vsakega Gorenjca in kažipot prijateljem naše prelepe Gorenjske. — Ne samo kakor 1000 in ena noč, pač kakor 1000 in 1000, tako zanimiv je roman Satan in rškarjot. Zahtevaj ponudbe pri Cirilovi tiskarni v Mariboru. — Domske zimske plašče v vseli kvalitetah od 240 Din naprej ima v zalogi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Celje & Člani KPD ▼ Celju uprizore na praznik Sv. Treh kraljev v dvorani gosp. Fazarinca na Ostrožnem igro s petjem v štirih dejanjih »Kletev nezvestobe«. Čisti dobiček je namenjen z» društvene potrebščine. & Fantovska Marijanska kongregacija v Pe-trovčak uprizori v nedeljo dne 8. t. m. ob 3 popoldne v Jelovšekovi dvorani igro »Pri kapelici«. S3 Umrli so: Žohar Marija, 22 let, hči po-6estnice, Zvodna pri Teharju; Cecilija Zupančič, 76 let, beračica iz Žalca, obe v tukajšnji javni bolnišnici. Naj počivata v miru. 13 Smučarski tečaj na Mozirski planini se vrši od 2. do 8. lanuarja. Tečaj vodi znani smučar g. Branko Diehl. Danes je došlo iz Mozirske koče ugodno poročilo: izvrstnega snega dovolj, tečaj poteka v najlepšem redu pri najboljšem razpoloženju udeležencev. Celodnevna dobra in zadostna oskrba s prenočiščem v planinski koči velja 34 Din. Novi udeleženci, začetniki in že deloma izvežbani smučarji, se v tečaj še vedno sprejemajo. Lepa prilika se nudi na praznik Sv, Treh kraljev in do nedelje. Pridite, saj drugod snega skoraj nikjer ne najdete! — SPD Celje. & Srebrna ura se je izgubila. Dne 1. t. m. se je izgubila med 10 in 11 dopoldne od Tavčarjeve ulice do farne cerkve ali v obratni smeri ženska srebrna zapestna ura, vredna okrog 250 Din. Na I pokrovu ima ura monogram D. V. Ptui Iz ptujske bolnišnice. V letu 1932 se je zdravilo v ptujski bolnišnici 1526 oseb. Od teh je bilo sprejetih radi po-škodb in nezgod 318, radi nalezljivih bolezni (škrlatica, davica, oslovski kašelj, tetanus, tilus, šen itd.) pa 106. Število oskrbnih dni znaša 27.622, za 1726 več kakor v l. 1931. Smrtnih slučajev je bilo 61 ali \% od vsega števila sprejelih bolnikov. Živilski trg. Radi premestitve živilskega trga s Slomškovega trga pred cerkvenim stolpom na novi Tyršov trg so nastale težave, ki obstojajo v tem, da v mnogih slučajih prinašajo okoličani živila na prodaj, ki se ne smejo prodajati vsa na enem trgu, ampak deljeno. Mnogi prodajalci pridejo v neprijeten položaj, ker ne vedo, na katerem trgu bi se najprej ustavili. Radi dvojnega tržišča je nastalo obče nezadovoljstvo in to ne le pri prodajalcih, ampak tudi pri nakupovalcih, ki so tako prvi kakor drugi primorani tekati iz enega na drugi živilski trg. Občinstvo prosi občinsko upravo, da premesti celoten živilski trg na Tyršev trg. Gledališka predstava. Kakor smo že v ponedeljkovi številki poročali, se bo vršila na Sv. Treh kraljev dan 6. t. m. misijonska igra »Iz smrti v življenje«. Začetek ob 15. Zvočni kino Ptuj. V mestnem gledališču so otvorili novi zvočni kino. S predstavami so pričeli v nedeljo, 1, t. m. Trbovlje Škofia Loka Srečno novo leto želi vsem cenjmim odjemalcem Anton Savmk trgovina in mehanična indnsinja pletenin škofia Loka Avtovožnja k jutranjemu vlaku proti Zidanemu mostu se ustavi, Vsak se bo zato moral peljati s prvim avtom, ki vozi proti Ljubljani in čakati tričetrt ure na kolodvoru. Tega sklepa naših avtopodjetnikov nismo veseli. Ko je eden začel posebej voziti k jutranjemu vlaku proti Zidanemu mostu, sta isto storila ostala dva. Sedaj pa vsi ustavijo, ker enemu se je splačalo voziti, za vse tri pa ni bilo dovolj ljudi. Predlagamo, da v korist občinstvu in sebi z vožnjami eden nadaljuje, če ne Ire dr -ga.e, pa se zvrstite, da bo voz:l vsak po en tei'en li te ljubosumnosti drug na drugeiia nai bo pa konec Pritožbe nč ne pomagajo Na poštno ravnateljstvo v Ljubljani se je pri ožilo več TrHovelj-čanov, ker se ,im prepozno dostavlja pošta. Prišel pa je odgovor, da ni mogoče nastaviti še enega pismonoše, ker ni kredita. Stvar ie res nerodna, promet na pošti se dviga, upravi pa ni mogoče, dasi ima dohodke, nastaviti potrebne moči, ki bi promet obvladale. Čebelarji bodo imeli občni zbor na praznik Sv. Treh kraljev ob 9 na deški šoli v Trbovljah. Novo mesto Razne prireditve. Dne 6. januarja ob 8 zvečer uprizori Prostovoljno gasilno društvo iz Šmi-hel a na odru Prosvetnega doma Finžgarjevega »Divjega lovca«. — V nedeljo dne 8. januarja ob 8 zvečer pa uprizori Prosvetno društvo v Prosvetnem domu veseloigro v štirih dejanjih »Ugrabljene Sabinke«. Režijo vodi grap. Stanko Potokar. — Za nedeljo, dne 15. t. m. se nam pa obeta zanimivo skioptično predavanje priljubljenega predavatelja F. S. Finžgarja o temi »Skozi staro slovansko državo v Budimpešto«. Srečno in veselo novo leto Hafner foie gostilna m ttgovina z lesom Radio Srečno in veselo novo leto Mhtevž Eržen avtopo Jetnik Gorenja vas - škof/a Loka kolodvor Srečno in veselo novo leto Jože Eržen nvtonodjdje - taksi Srečno novo leto želi in se priporočil Marko Mravlja, plakoter Škof/'a Loka Srečno m veselo novo leto Andrej KroielJ, pekarna Škofia Loka Srečno in veselo novo lito Mottcnibčr Gabrie!, nrnr Škofia Loka frogrami Kadio-Livhliana i Četrtek, 5. januarfa: 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, Radio kvartet, borza — 17.30 Valčkova ura, izvaja salonski kvintet — 18.30 Italijanščina (dr. Leben) — 19.00 Po-lutani s pomočjo cepljenja in spački (prof. Fr. Pengov) — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Ku-ret) — 20.00 Prenos dobrodelne akademije s Tabora (Mladinski zbor »Slavčkov« iz Trbovelj in Jeranov zbor ustnih harmonik) — 21.00 Godba Dravske divizije — 22.00 Čas, poročila. Petek, 6. januarja: 7.30 Agrarni zakoni in agrarne operacije (Ing. Pire) — 8.00 Nasveti za kmetovalce — 8.15 Gimnastika — 8.45 Poročila — 9.00 Slovenci na Madja.rskem (Vilko Novak) — 9.30 Versko predavanje — 10 00 Preno« cerkvene glasbe iz stolnic« ■— lt.00 Snlon<=ki kvintet: Ketelbevjevn ura — 12.00 čas. poročila, plošče — 15.00 Poljedelstvo (ing. Sadar) — 15.30 Prenos akademije iz doma slepih v Kočevju — 17.00 Magistrov šramel tercet — 20.00 Pevski koncert gc. Pavle Lovšetove — 20.45 Prenos k Belgrada: Pevski zbor Vaz nesen« k e cerkve — 21.30 Plošče — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet. Drugi programi i Petek, 6. januarja: Zagreb: 20.00 Bclgrad: Božični večer -Milano: 19.00 Koncert — Poznanj: 20.15 Sinu fonični koncert — Brno: 16.00 Koncert. 17.30 Plošče. 10.00 Koncert vojaške godbe — Stuft- Žnrt: 19.00 Wagner: »Vile«, romantična opera — erlin: 20.35 Pesmi za kor — Rim: 20.45 Koncert — Beromiinter: 20.23 »Vrtnarica iz ljubezni«, opera; Mozart — Lnngenberg 20.00 Ora-torij — Praga: 20.05 Prenos koncerta filharmo ničnepa orkentra — Dunaj: 19.25 Čelo. 20.00 »Apajune«, povodni mož — Miinrhen: 19.01. i \Vagner: »Čarovnicc«. romantična opera — Bu-dapest. 19.15 Orkestralni koncert. 20.30 Komedija. p Polsvedovanis LHnica z nekaj gotovine se je zgubila. Prosi so najditelj, da jo vrne pri upravi »Slovenca«. Pot na mesec VeČina .lules Veme-ovih tehničnih napovedi, ki so veljale nekuč kot fantazija prvega reda, je dane* do podrobnosti in seveda tisočkrat iznajd-ljiveje izpolnjenih, kot si jih je Verne zamislil. Zdaj bi bila na vrsti le še njegova pot na mesec. In res: ljudje so se začeli tudi že s tem problemom baviti: v stratosfero, na drugi svet! In če že hoče človek v vsemir, kje je bližja postaja, kol je mesec! Saj je oddaljen od zemlje le za 384.000 km. (To se pravi, da bi mogli videti z dobrim daljnogledom velike predmete na njem.) V primeri z oddaljenostjo ostalih nebesnih teles od zemlje je to pravi nič. Saj bi mogel dospeti z vlakom na mesec za dobrih '206 dni! Kako si zamišlja torej človeštvo pot na mesec? Z navadnim avijonom kajpada ne! Odkar pa se je profesor Piccard dvignil v balonu v višino 16.000 m (v tako zvano stratosfero), so se pokazale tudi za aeroplane nove možnosti. Ker je v teh višinah zrak mnogo redkejši, bi bil tudi odpor, s katerim se mora avijon boriti, mnogo manjši; zatorej bi avi-jon, ki napravi v višini 100 metrov 250 km na uro, preletel v višini 12.000 metrov do 500 km na uro. To je pa že velika hitrost, s katero bi prišel iz Ljubljane v Ameriko v malone 13 urah. In zdaj snujejo učenjaki načrte, po katerih bi uredili v teh višinah posebne fantastično hitre proge za svojevrstno grajene avijone. No, za pot na mesec ni to dovolj. Zgraditi je treba aparat, kateri bi moral tako leteti, da bi se stalno izmikal zemeljski privlačnosti. Zatorej oni anani izum »raketeI To je ogromni zaostreni valj iz kovine, v katerem bi imeli prostora ljudje in Btroji. Taka >raketa< se ne bi poganjala s pomočjo motorja ali vijaka kakor avijoni, marveč bi iz svo- jega zadnjega predela neprestano izstreljevala posebne rakete, katere bi eksplodirale, pa bi udarci teh eksplozij poganjali »raketo« s silno brzino naprej. S tem bi bila odstranjena ona velika zapreka vztrajnosti; saj če izstrelimo iz topa kroglo v zrak, traja hitrost, ki jo je izstrel dal, le nekaj časa; krogla hiti zmerom počasneje, dokler ne začne končno padati nazaj. »Raketa : pa bi si dajala sleherni hip nove udarce, ki bi jo gnali zmerom z enako brzino naprej. Na ta način bi se dosegla hitrost od 4000 do 5000 km na uro! Te številke se nam zde prvi hip nemogoče, kakor se je našim prednikom zdelo nemogoče, da bo stroj brzel 100 km na uro. In prišlo bo tudi to. Učenjaki trdijo: kmalu se bo začel promet jied mesecem in zemljo z raketnim avtobusom, a pot bo trajala okrog 48 ur in 42 minut. A kaj bi videl človek, če bi v resnici dospel na mesec? Astronmi odgovarjajo: znašel bi se v ogromni pušči razdrtih hribov in kamenja brez sledi življenja. Na mesecu ni niti zraka niti vode; zatorej ne more nič živeti, še manj rasti. Ne sliši se nikoli zvok, saj ni zraka, da bi ga prenašal; ravno tako se zde najoddaljenejša brda tik pred nami, ker ni zračne perspektive. Radi pomanjkanja zraka bi bil človek 6 krat lažji, kot je na zemlji in moral bi se obuti v svinčene čevlje, da ne bi odletel. Na mesecu ni oblakov niti atmosfere, pa sonce nemilo žge; jutranje in večerne zarje ni, marveč traja dan za trinajst naših dni, a nato nastopi neposredno noč in obratno. Podnevi znaša temperatura 125" C, a ponoči pade na — 60" C. Namesto našega sin jega neba zeva okrog meseca črna praznina, v kateri plamtijo ogromne luči — zvezde ... Ali bi se potemtakem izplačal izlet na mesec? Državniški razgovori med heefstcakom. Novoizvoljeni araer. predsednik Franklin D. Koosevelt je sprejel v svoji delovni sobi ameriškega finančnika Owna D. Yuuga, da bi se z njim porazgovoril o evropskih dolgovih. Seveda se je razgovor razvlekel, tako da sta ga morala nadaljevati med „ prigrizkom beefsteka ... Pristrižen Mussolini Emil Ludvviig je pred kratkim objavil »Raz- t govore z Mussolinijem«. Razen nemškega izvir- j nika je takoj izšel italijanski prevod, švicarski ! list »Information« je primerjal obe izdaji in ugotovil, da je črtala fašistovska cenzura skoro 12 odstotkov knjige. Najbolj zabavno je pa vsekakor to, da so morale izostati pred vsem duce-jeve lastne besede. List je med drugim pod- Stoletnica rojstva in petdesetletnica smrti Gustava Dorč-ja. Gustav Dore, slavni francoski slikar in risar, se je rodil pred 100 leti (6. jan. 1833) in je umrl pred 50 leti (23. jan. 1883) v Parizu. Dore je zlasti zaslovel po svojih svetopisemskih ilustracijah. črtal te le značilne odstavke. Na str. 166 je bilo črtano: Ludwig: Zakaj tako radi ponavljate, da ste zatrli v italijanščini besedo »nemogoče«? Saj veste, da to ni res. — Mussolini. Vem, a če ne bom tega ljudem s kladivom stalno zabijal v možgane, bodo takoj postali leni, in se jim bodo zdele nemogoče tudi najenostavnejše stvari. — Na str. 117 so izostale te-le podčrtane vrstice: »Večkrat korakam po več ur iz kota v kot, ako iščem odgovora ali potrebnega gesla. Zasveti se mi navadno šele zvečer in siccr najrajši proti polnoči. Govorim o razsvetljenju, ker ne morem govoriti o dobrih domi6lekih. Veste: človek namojem m e s t u m o r a b i t i b e d a k a 1 i vsaj enkrat na teden glumiti bedaka. Samo potem e e bo za gotove dni kaj naučil. In pravo razsvetljenje? To me obišče kvečjemu dvakrat na leto.« N« str. 130: — »Ne verujem, da bo kdaj v Italiji nastopi duce št. 2. — mi je rekel duce št t. in če bo tudi nastopil, ga ne bo Italija trpela«. Na etr. 111: — Kaznujemo pri nas nepoštene uradnike prav tako strogo kakor je to v navadi pod sov joti. Zasačeni fašisti Palača umetnikov V letu 1093 imajo namero sovjetske oblasti graditi v okolici Moskve palačo za umetnike. Tu ■bodo v lepem redu postavljeni posamezni ateljeji, 'kijer 'bodo uinetmiik brez borbe za življenje živeli svojemu poklicu. Za zgradlbo palače, kjer sodeluje okrog 3000 umetnikov, je na razpolago deset hektarjev zemlje. Palača bo razdeljena v 12 oddelkov, kjer bodo imele posamezne umetniške skupine svoje prostore: gloulptura, slikarstvo, umetniške tkanine, gledališče, razstavni prostori za marmor, bixmc, granit... Anglija obnavlja narodne običaje. Slikovit prizor narodnih noš in norveškaJa narodnega plesa v londonski Albertovi dvorani. Tudi v Angliji zavzema gibanje za narodne plese zmerom večji obseg. Tisoči vro v londonsko Albertovo dvorano, da bi se udeležili lepega praznika narodnih noš in narodnih plesov. Posebno odobravanje so vzbudili preprosti toda ljubki norveški plesi, katerih ritem nam je pač poznan iz kompozicij Edvarda Griega. Ameriški Kitajci Kljub strogemu omejevani ju ameriških oblasti priha ja v Ameriko vsako leto dokaijšnge število Kitajcev in Japoncev. Število pripadnikov rumene rase se zmeraj bolj veča, pa ne toliko z dotokom novih priseljencev, kolikor z novimi rojstvi. V 150 letih da namreč ena sama kitajska družina 4000 potomcev. Te kitajske družine so v Ameriki med seboj tesno povezane v posebne organizacije, tako da mora cela taka družba, imenovana tong, nastopati za slehernega svojega člana proti drugi podobni družbi. Večkrat pride med posameznimi' ton-gi do krvavih obračunavanj. Poleg teh tangov so razdeljeni ameriški Kitajci v d>va centralna tonga, v Ou Leong in Hip Sing. Pripadniki prve diružbe so bankirji, veletrgovci in sploh razumništvo, a pripadniki lliip Singa so obrtniki in delavci. Med tema dvema družbama pa traja že od leta 1910 napeto stanje in sleherni dan pride do medsebojnih krvavih obračunavanj. Šele zadnje dni so nadkri-liiii pristaši Hip Siinga pristaše Ou Leomga in diktirali pcy» je premirja. Člani Hip Singa so se odrekli vseh svojih pravic in ne smejo več otvarjaiti miti prodajatoic, kaj šele trgovine! Koliko ljudi konča v takem bratskem dvoboju, pričajo števiKke: v štirih letih je bilo med obema nasprotnikoma nad 50.000 mrtvili. to vedo. Zato izvršijo rajši samomor in ne čakajo na kazen. Tajnik naše stranke v Livornu se je obesil, ker je zapravil blagajno. Gubernator San-Re-m a (sedež znane igralnice) sc jc ustrelil v katakombah. Ravnatelj javnih del v Neapolju se je vrgel v mor je. Povabil sem namreč oba na odgovor, in to jima je zadostovalo, d a s i -ravno se je pozneje izkazalo, da sta bila popolnoma nedolžna. Naposled je vprašal Ludvvig, kako more Mussolini zapirati politične nasprotnike, ko je vendar nekoč sam taiko dolgo želel v ječi. Mussolini je odgovoril. V italijanski izdaji: Meni se zdi to popolnoma logično. Res sem pričel svoje javno delovanje z ječo, a od tedaj so se razmere temeljito spremenile. Smatram, da vršim zdaj svojo dolžnost.« A v nemški iizdaji stoji: »Meni se zdi to popolnoma logično. Prej so oni mene zapirali, zdaj pa jaz njih.« K pogajanjem o uvedbi zračne vožnje v Nizozemsko Indijo. Dr. Eckener na poti v Batavijo. Trenutno je v Marseillu na parniku »Rotterdama-Lloyda«, zraven njega znani nizozemski letalec J. P. van Toyen. Pisava Čukčev Znanstvena ekspedloija, ki se" je pred dvema letoma odpravila v pokrajino čukčev, Anadyr, je ugotovila, da imajo Oukei bogato hieroglifsko pisavo. Doslej je bil etnografski svet mnenja, da Čukoi sploh ne poznajo pisaive. Pišejo pa na lesene tablice in imajo vsega 4000 znamenj. Ekspedicija je izročila nekaj vzorcev te hieroglifske pisave znanstvenim zavodom v raziskavo. Kljub zimi nočejo potihniti boji med japonskimi in kitajskimi Četami. Trenotno se bijejo boji v Uioviuci Jehol. Slika: Odloki mandžuiske vlade novo zasedenim pokrajinam. Zavodi za transfuzijo Moderni moskovski institut za transfuzijo krvi si je osnoval v industrijskem okraj« Ivanovo filii-ja-lo, ki je izvedla v bralkam času 185 transfuzij. Filijala ima 25 uslužbencev, ki so prečestokrat sami na razpolago, da dajo svojimi bolnikom potrebno kri. Pred nedavnim se je neki delavec v gozdu ponesrečil in privedli so ga v to bolnišnico. Ko so mu pa morali pri operaciji odvzeti poškodovano ledvico, je bil radi prevelike izgube krv-i v obupnem stanju. Tu pa se }e ponudila postrežnica, 'ki mu je dala svojo kri, nakar je bolnik okreval in danes je že zopet na delu. V Amoriki so se vršili pred kratkim poskusi s potapljačem, ki ga je inž. Simon Lake čisto svojevrstno skonstruiral. Potapljač se imenuje »Explorerc. Ima pa samo ta namen, da bo dvigal zaklade s potopljenih ladij. |Potapljač je dolg samo 6 metrov in pol in točno 2 metra širok. Vzbudil pa je med inženjerji, oblastmi in znanstveni'! 1 veliko občudovanje. Oskrbljen je z zalogo stisnjenega zraka, elektriko, telefonom in s pomožnim čolnom. Pozabljen Homer Univerza v Oxfordu je založila novi prevod Homerja v prozi. Prevajalec Th. Shaw je zelo zanimiva osebnost. Kot mlad orijentalist je zanetil narodno gibanje med Arabci, vodil upornike onstran fronte in s tem zapečatil usodo turškega imperija kljub izdatni nemški pomoči. Storil je ta junaštva pod imenom polkovnika Lavvrencea in njegova knjiga »Vstaja v puščavi« mu je ustvarila mednarodno ime. A naposled se je prepričal, da me misli Anglija na združeno Arabijo, temveč daje prednost malim ločenim državicam. Razočaran j« zapustil politiko in ee zopet posvetil knjigi. V predgovoru pravi, da je Homer najbolj zanimiv med vsemi svetovnimi pripovedniki, zatorej hoče obnoviti njegovo pozabljeno slavo. Znanstvene izdaje s suhoparnimi opombami so pač prestrašile povprečnega čitatelja in tako odvzele javnosti naj-sijajnejšo povest v človeški zgodovini. >Razložite mi to: pravite, da je to Rembraitd. Zakaj pa ni podpisan?« »Če hočete imeti podpisanega, stane to 10 odstotkov več.. .< »Le zalo sem se oženil, ker je bila moja izvo-Ijenka povsem različna od ostalih žensk« »V čem pa je bila ta različnost?« »Bila jc edina, ki me je hotela.. j Narodna banka v letu 1932 Pred nami je zadnji izkaz Narodne banke za let« 1932 in sicer zn 31. december 1932. V leni izkazu so že podane bistvene postavke tudi za letno bilanco Narodne banke, ki vedno v zbuja [vozornost. Pričakujemo še bilance, o kateri bo treba še spregovoriti. V primeru z izkazom za 22. december 1932 so bile slednje izpremembe najvažnejše. Med aktivi jc narasla podloga za 7.5 na 1.968.1 milj. Din. Zlata podloga je narasla za 2.9 na 1.760.8 cmilj.. devize pa 7.8 na 206.5 milj. Nasprotno so se zmanjšale valute za 3.1 na 0.8 milj. Din. Omenjamo, da so tudi devize izven r tod loge narasle zu 0.7 na 2.0 milj. Din svota kovanega denarja je padla za 36.5 na 139.9 mitj. Posojila padajo dalje in sicer je padel es-kout za 32.84 na 2.112.0 milj.. Iombard pa za 1.6 na 344.86 milj. Vrednostni papirji izkazujejo dvig za 2.6 milj. na 15.45 cn.llj. Din radi višje tečajne vrednosti delnic Banke za mednarodne obračune. Začasni predujmi glavni državni blagajni so ostali neizpremenjem 600 milj. Din. Zakon o Narodni banki (Službene no-vine, 20. junija 1931) določa čl. U drugi odstavek, da morajo biti ta posojila vrnjena v najkrajšem možnem roku, najkasneje ™ <1o 31. decembra vsakega leta, v nobenem slučaju j>a se ne morejo prenesti iiz enega leta v drugo. Efekti rezervnega fonročali, je akademsko druMvo uvedlo javna predavanja, katerih se je udeleževalo izredno veliko število občinstva, ( predvsem delavstva. Akademiki so bili pri tem, i tudi kar se tiče gmotnega vzdrževanja, navezani le | sami nase. Letcs bi morali radi te strani preda-: vanja opustiti in so se radi tega obrnili na vsa ! industrijska podjetja ter kulturno prosvetna društva, da prispevajo v sklad za ta predavanja svoj obolus. Obrnili so se tudi na mestno občino in inteligenco in je upati, da se predavanja v najkrajšem času nadaljujejo. Delavstvo se boji novega leta, saj ve, da ne more priti dosti olajšanja. Vrste brezposelnih so se tudi v našem mestu pomnožile zlasti ob zadnji ustavitvi obratovanja mestne parne žage. Tudi naši rudarji se boje, da ne bi trboveljska družbi lepega dne likvidirala svojega obrata na premogokonu ali pa ga omejila samo na elektrarno, ki jo ima na rudniku. Ta udarec bi bil najtežji, ker so na našem rudniku sedaj ostali samo starejši rudarji in večinoma sami družinski očetje. | Zveza mladih inteligentov ima v četrtek, 5. t. m. ob 6 pop. krajevni sestanek v gostilni Union. Na dnevnem redu je obrazložitev pravil in programa Zveze ter ustanovitev krajevnega krožka, Smrt jiobira tudi na Kočevskem prav pridno. V Handlerjih je umrla 75-Mna posestnica Marjeta Plešč. v Kočah pa 68-]etna Jerica Sturm. Pljučnica je pobrala koma? 10-letn»ors Jožeta Vidmu-ia. bru sača n« geteniški žogi V Mozlju ie umrl 80-letni vaški pastir Jože TTogler Kakor j<» viditi, se j' smrt spravila predvsem nad stare korenine. Mizica Krajevni šolski odbor v Mežici se najtopleje zahvaljuje velespoš'ovani ge. L. Bargate, soprogi gen. ravnatelja mežiškega rudnika, za njeno nad vse požrtvovalno prizadevanje, da je bila tudi za letošnji božič osrečuna naša šolska mladina z bogato božičnico. Že lepo vrsto let se blaga gospa žrtvuje za naše šolske božičnice. Tudi letos si je nadela brigo in trud. da je poskrbela potrebna i sredstva za 101 pare čevljev in 78 oblek. Božičnica se je vršila dne 22. decembra 1932 v šolski telovadnici s primernim sporedom. Po obdaritvi so bili brez izjeme vsi otroci pogoščeni od kraj. šolskega odbora s klobaso, kruhom in čajem. Rožičnici je prisostvoval tudi gen. ravnatelj g. G. Bargate z gen. tajnikom g. V. Kordanom. Tudi g. gen. ravnatelju se kraj. šol odbor najiskreneje zahvaljuje za dejansko pomoč, da je bila božičnica omogočena v tako bogatem obsegu. Zahvalo dolgujemo tudi g. gen. tajniku za njegovo verno tohnačenje naših prošenj in potreb, kakor tudi za njegovo delo in skrb, ki ju ima z našimi božičuicami. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek oh 20 četrtek, 5. januarja: Zaprto. Petek, 6. januarja, ob 15: VODA. Tziven. Znižane cene. — Ob 20: CARJEV1C ALEKSEJ. Izven. Znižane cene. Sobota, 7. januarja: UTOPLJENCA. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek oh 20 Četricfl?. 5. januarja: Zaprto: Pe-tek, 6. januar]*: PRI BELEM KONJIČKU. Izven. Sofrota, 7. januarja: NIZAVA. Red D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 5. jan. ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Red A. IPctek, 6. januarja ob 15: MOJE DETE. Znižane cene. Zadnjikrat. Ob 20: CELJSKI GROFJE. Znižane ceno. Zadnjikrat. Sobota, 7. jan. ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Red C, Šport Gimnastične vaje (za lahkoatlete in druge športnike.) Zad.ijič smo se pomenili o tem, kako potrebna je gimnastika za vsakega športnika, zlasti za onega, ki hoče tekmovati. Danes se bomo seznanili še z vajami, ki naj jih športniki vadijp tekom zime in tudi potem, ko pridejo na igrišče; na igrišču seveda samo gotove vaje in v manjši meri. Zimski trening lahkoatleta in sploh vseh onih športnikov, ki jim zima ne dopušča udejstvovanja na prostem, je navezan na zaprte prostore. Najprimernejše za to so šolske telovadnice, ki so opremljene s številnim in najrazličnejšim orodjem. Kajti poleg gimnastike in raznih vaj, ki se iz.vajajo na tleh, morajo športniki tudi skakati, plezati in izvajati primerne vaje na orodju, da si pridobijo potrebno moč, gibčnost, spretnost, prisotnost duha in pogum. Zato delimo tak trening nekako v tri dele: 1. vaje na tleh brez orodja (gimnastika, talna telovadba); 2. vaje z orodjem (kolebnina, medic, žoga i. dr.) in 3. vaje na orodju (lestve, krogi i. dr.). K temu pridenemu še takozvano naravno orodno telovadbo in trening je izpolnjen. Pripominjam, da bomo predelali le najvažnejše vaje, ker je snov tako obširna, da bi jo v celoti niti strokovni listi ne mogli objaviti. Navedene vaje zadostujejo, samo, da jih pravilno izvajamo; spretni športniki bodo pa že še kaj sami pridejali. t. Vaje na tleh brez orodja (gimnastika). 1. vaja. Teci okrog po telovadnici kakih 5 minut in sicer za začetek in konec enega gimnastič-nega treninga. Teči moraš naravno, po prstih — kolena dvigaj visoko. Napravi se visokega — roki imej nalahno pokrčeni in mehki — v ramah se precej gibljejo. 2. vaja. Temeljna stoja (=nogi vzporedni in za širino dveh dlani oddaljeni!) — Izvedi predklon, da se z rokama dotakneš tal. Pri tem sta koleni močno napeti, glava in roki se mrtvo povesita dol. Vajo ponovi 10-krat. H. vaja. Temeljna stoja — roki pred telesom, da gledala dlani naprej, mazinca se dotikata — suvaj močno poševno gor in nazaj (visoko odro-čenje) in zopet nazaj v prvotni položaj. Obenem napravi vzpon na prstih (= dvigneš pete od tal). Vajo ponovi 8-krat. 4. vaja. Poklekni na desno koleno — levo nogo pa postavi kar najdlje napeto predse in naprej, stopalo od leve noge pa pripogni nazaj proti sebi), obe nogi morata biti vzporedni — izvedi sunkoma močan predklon s tem, da tudi z rokama suvaš naprej (= v predročenje). IPotem iz-vedeš vajo obratno, s tem da poklekneš na levo koleno. Vsako vajo izvedi po 6-kral 5. vaja. Izvedi ležno oporo za rokama, dlani ! obrnjeni na not (= proti sebi smerijo prsti rok), j telo je stegnjeno kakor deska — pojdi počasi dol, I roki pri tem skrčiš, da prideš s trupom skoraj do 1 tal, nato pa zopet počasi nazaj v stegnjeno oporo, i Vajo ponovi 10-krat. 6. vaja. Temeljna sloja — poskakuj sonožno v zrak — vsak tretji poskok naj bo zelo visok in v najvišji točki zamahneš z nogama močno nazaj, r. rokama pa greš istočasno v močno vzročenje nazaj fkriž je pri lem močno uleknjen). Vaje ponovi Seslkrat- 7. va,;a. It. •/' or čti stoja _ odroči, roki na- Inlino v p st — i/.v di pr dlp skupno delovanje. Ponudbe na upravo »Slov.« Maribor pod »Obresti-nosno« št. 59. (d) na in trajna stranka za maj. Ponudbe pod »Zmerna cena«« na upr. »Slov.« štev. 100. (c) ODDAJO: Opremljena soba prostorna, se odda takoj v bližini Evrope. Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 78. (s) pač kupca ti s knjižico da. Hišo zraven 1000 m'-' zemlje, se proda pri Viču. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 97. (p) Lepo parcelo zraven že vodovod in kanalizacija prodam. Poizve se Rožna dolina II/43. (p) Prijatelj gospodinje Vos obvaruje velike škode! Ta patentirani štedilni obroč, ki se ga lahko namesti na vsak štedilnik, poveča toploto za 75%. prištedi na kurivu do 60% in posoeši kuhanje za 30%. Prijatelj gospodinje stane za srednje gospodinjstvo komaj Din 170'— do Din 250'—. Samozastopstvo JELODVOR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. Hišo zelo poceni, solidno zidano po želji, na lepi parceli — kdor jo želi imeti takoj spomladi, naj pošlje naslov na upr. »Slov.« pod zn. »V Rožni dolini« štev. 80. (p) Parcelo na severnem delu Ljubljane, do 50 Din m2, kupim. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Plačam v gotovini« št. 99. (p) Hiša dvostanovanjska z velikim vrtom v najbližji okolici Ljubljane, ceno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 112. (p) Kupimo Vsakovrstno zlato fenpnjje po oaivisiib cenah CERNE, tuvelir. LiubljaDa, Woliova ulica it 3- HUHAR FRANC vseh vrst čevljev za dame in gospode. Sprejemam v popravilo galoše in snežne čevlje in vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršujem strokovno barvanje čevljev. splošno čevljarstvo, Moste, Zvezna ulica štev. 8 (Zelena jama). — Najfinejša izdelava RUM NA DROBNO LIKERJE, VERMUTH, VINO GRENOAK (želodčno grenčico) vse vrste pristnega žganja, špirita in sadne soke dobite po najpovoljnejših pogojih pri JAKOB PERHAVEC - MARIBOR Gosposka ulica št. 9 — Telefon 2580 NA DEBELO Svinčnik senzasionelni nemški patent, ekonomičen, traja 20 krat dalje, neobhodno potreben za vsakega. Cena 3.60 Din, v barvah ali kopirni svinčnik 6.50 Din. Preprodajalcem popust. Iščemo zastopnike za vsa mesta. Taub I., Subotica. (r) 11» lili če avto svoi stari prodajaš aV motorja bi znebil se rad. brž kupa v ti m m ti;o prižene Slovencev najmanjš,' inserat Konfekcija — moda! Najceneiii nakup. Anton Presker, Sv. Petra oesta št 14. Ljubljana. (1) Orehova jedrca domače in istrsko brinje ter fige za žganjekuho nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri » vseb vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelofi, Llubliana — Židovska ul in Stari trg, Polenovko namočeno, priznano najboljšo, nudi delikatesa -špecerija Kovačič. Miklošičeva cesta 34. (1) Prodam dve železni, dobro ohranjeni peči — zelo poceni. Ljubljana, Linhartova 8. (D Jabolka epa zimska od Din 2*50 naprej stalno na zalogi pri Gospodarski zvezi Ljubljana 115 Din 1 m* žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša. nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25 Telefon 27-08. It Sir trapist samo 12 Din kg, Mlekarna, Mediatova hiša Dunajska cesta 17. (1) Prvovrstno rženo moko kupite najceneje le pri PaveJ Bertoncelj valjčni mlin — Domžale. II Obrt Krušno moko in rženo moka redno neto. kupite telo o (rodno prt A. VOLK, LJUBLJANA Reelte*a ce»t» U ■ ■■I iMiaiiB REKIAHA V SLOVEflCU naiusptitKijt' Ml Delajte kar hočete - • Vaš Puder OSTANE Mnogo moških je že bilo osvojenih z div-no poltjo. Žene, ki poznajo to tajnost, uporabljajo vedno puder zmešan s peno smetane, Ta puder astane dolge ure na licu pri vetru, deževju in celo v najboli razžarjeni plesni dvorani Pena smetane napravi puder neviden, popolnoma ga pripoji licu, pri tem pa odpravlja tudi svetlikanie nosa in vse, kar povzročuje mastno svetlikanie in druge neugodnosti na koži. V pudru Tokalon ie pena smetane na patentiran način zmešana z najfineišim. na ztaku posušenim pudrom Puder Tokalon je edini puder iz riža, ki daje vsaki ženi svežo in nepopisliivo lepo mladostno polt, kateri se toliko divijo v» moški. ■■■■■■■■■■■■■■mBaHMaBa^HaaaasiHi^H Oblastveno dovoljena razprodaja vse vrste manufakturnega blaga izpod nabavne cene pri Oblačilnici „Ilirija" Mestni trg 17/1, Ljubljana SHiSlifiii Naročajte j ■SLOmCA1 - najcenejši slovenski dnevnik ! V srednjem veku---- sta bila dobro petje in glasba redka zabava. Igralci so hodili od gradu do gradu, od mesta do mesta. Dolga pota dan za dnem, teden za tednom. Danes pride glasba sama k Vam, v hipu, iz najoddalnejšib krajev. Zaokrenite stikalo dobrega radijskega aparata in neizčrpno bogastvo iz glasbene umetnosti vseb svetovnih umetnikov Vam je na razpolago doma v Vaši sobi. Dobri, moderni, selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst in za vsakogar so zmeraj v zalogi. Oglejte si jih na naši stalni razstavi v Ljubljani na Miklošičevi cesti 7 ali v naši trgovini na Miklošičevi cesti 5, poleg Uniona. RADIO|L)UBL]ANA Miklošičeva cesta 3 , ca —.—i a «1 ^ t O ■ d N ? ImO N šš^s-^.S S 0 .H ca. « i s: X 5 -S 11« 3 -C G CE J S -J § « — -v«, 1 5-» »<« £ £ o e rf e _ * g' I ^a? 5 £ . <= J- 1 ' n Ca. 6 c n = Si "»O - £ «3 y W fO > - i N , X •š 5 S > S 2 I * - =c s N - C 3 O?« -£ i * — 1 T 0 55 = 1 .C B 5« - y ~ -c ^ B 4Jf ' _ • _ > ® ■e ~ - a .2 a S- C. = c/5 P. C. Wren: Lepi Mihael 4 Da, vsi so bili mrtvi. Padli so na polju slave!. .. Prijezdil sem nazaj tja, kjer je stražil sivobradec, in ko sem se odkril, sem ga s solznimi očmi prosil odpuščanja. Da, jaz, spahijski major Henri de Beaujolais, priznavam to brez sramu. Dejal sem mu: »Oprosti mi, prijatelj!... in tesno mi je bilo pri duši, ko sem se ustavil. Tedaj sem se nenadoma zavedel, da je moral nekdo še živeti — saj so meni v pozdrav streljali... Tudi niso mogli mrliči z lastno močjo zavzeti takih položajev, da je človek moral misliti, da so živi. Kdorkoli jih je postavil k linam in naperil njih puško — ta je moral živeti! Samo ob sebi umevno niso mogli biti vsi zadeti od arabskih krogel in niso mogli potem ostati tam stoje. V devetih slučajih od desetih so vsakdo zgrudi, če je zadet stojč. Razen tega, kaj se je zgodilo z ranjenci? Pri vsakem boju je več ranjencev kakor mrtvih. Da, v vojašnici stv morali biti še živeči vojaki, ki so bili več ali manj ranjeni. In prav gotovo je moral kateri od njih stražiti. Najbrž so bili usinrčeni poveljnik in vsi podčastniki. Ali tudi v takem slučaju bi človek pričakoval, da bi opravil vse varnostne ukrepe najstarejši po činu — tudi če bi ostali vsi vojaki drugega reda!... No, zagonetko sem si kmalu rešil, kajti moji vojaki so se bližali in trobentač je bil pri njih. Moj seržant je imel tisti sum, kakor prej jaz, kajti kakor hitro je prišel v vidno območje trdnjave, je vzlic plapolajoči tro- bojnici ukazal svojim ljudem, da so se bližali v ro.jni črti. Ko se je moštvo približalo, sem ukazal trobentaču, zatrobiti zbor in polkovni klic. — Po vsakem trobljenju sem pričakoval, da se bodo vrata odprla ali da bo vsaj kdo pritekel na streho. Toda vse je ostalo tiho in negibno! Trobi jen je se je ponavljalo... Zaman... Vse je ostalo mirno! Mogoče sta zadnja dva preostala težko ranjena, sem si mislil, in se ne moreta ganiti z mesta. Mož, ki je po-I stavil mrtvece, je bil morda ustreljen pri delu in je I zgoraj obležal. Velel sem torej trobentaču, naj neha. ; Pozval sem seržantn in niti naročil, naj zveže vse razpoložljive jermene, pasove in trakove, da bi s to vrvjo : kak gibčen dečko splezal s kamelinega hrbta na ozidje i in me potem z vrvjo potegnil gori. »Gospod major, to ho past,« je rekel seržant, eden ! najbolj hrabrih in hladnokrvnih vojakov, kar sem jih kdaj srečal. »Ne izpostavljajte se nevarnosti, dovolite, ; da grem jaz!« Pogumne besede — toda videlo se mu je, I da se na tihem le boji. »Nihče od nas ne pojde gori,« sem odločil. »Možno i je, da je vse skupaj le past, čeprav ne morem tega | prav verjeti. Če se ne povrne mož. ki ga pošljemo gori, j bomo vedeli, da je to past, če pa ni, se nam bodo vrata v dveh minutah odprla.« Seržant je pogledal kvišku in menil: »Mrtvi stra-žijo in nas opazujejo.« Potem se je prekrižal in preplašeno pogledal stran. Pošljite mi takoj pijanca Rastignaca, sem naročil seržantu. »Gospod major, ali smem jaz gori? se mi je ponudil trobentač in salutirul. • Mir!« sem ga razdražen uahrulil, kajti lile, kakor se m i je zdelo, zaimehljivo ztoči mrtveci »u mi le šli nekoliko na živce. Ko se je seržant vrnil z vrvjo in lopovom Rastignacom — ki bi bil spadal prav za prav v kazensko četo — sem ukazal Rastignacu, uaj s svoje kamele spleza na streho. »Jaz ne, gospod major,« je takoj odvrnil Rastignac. »Dajte, ako že mora biti, da pojdetn mrtev, ne pa živ v pekel. Meni ni nič na tem, če se pridružim mrtvecem kot mrtvec, nikakor pa ne, dokler živim! Pa če me ustrelite!« »To tudi lahko storim,« sem mu odvrnil in potegnil i samokres. »Odjezdite takoj k onemu ločju! Tam stopite na kamelin hrbet in se poženite do cevi zgoraj! Nato smuknite urno skozi lino na streho in od tam doli ter odprite vrata!« Jaz ne, gospod major,« je odvrnil Rastignac. Dvignil sem svoj samokres in seržant mu je iztrgal puško. »Ali imate vročinsko omotico? sem vprašal in menil I tisto duševno bolezen, ki se Cesto pojavi v puščavi in ki | ji zelo kmalu podležejo evropejski vojaki, posebno pa | pivci absinta v takih postojankah, kjer postanejo samota, dolgočasje in garanje preneznosni. Taki počenjajo razne i blaznosti podobne reči, se upirajo, morijo, besnijo, ubijajo, plešejo goli in se smatrajo v svoji blaznosti za kuščarje, cesarje ali nihala na uri. »Ne bi rad motil mrličev, ki so oboroženi in stražijo,« | je menil možakar. »Zadnjikrat vam zapovedujem, pojdite!« sem rekel in mu pomeril v čelo. »Pojdite sami, gospod major/ je odgovoril Rastignac, ' nakar sem sprožil. Lahen trk je škrtnil in Rastignac se j je nasmehnil. Samokres ni bil napolnjen, kajti izstrelil sem ga bil, ko sem se bil bližal trdnjavi. »Živite torej, da vas vtaknejo v kazensko četo, kamor /,e od nekdaj Spadate.« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubliani: Karel (":eč» Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Franc Kremžnr. Trojni jubilej v provinciji oo. minoritov Pro*incija oo. minoritov, ki se je razprostirala med Sočo na severu in Drino v Albaniji, se je ustanovila že za časa sv. Frančiška As. in sv. Antona Padovanskega. Ta dva prvaka frančiškanskega reda sta bila po starodavni tradiciji tudi ustanovitelja nekaterih njenih samostanov: tako sv. Frančišek onega v Splitu, Dubrovniku in Zadru, 1'. dr. Bernardin Poloniju, minoritski provincijal. sv. Anton pa v Poli, Trstu in Gorici. S časom so se ustanovili še drugi samostani po Istri, Dalmaciji in drugih bližnjih krajih. Ves tn teritorij s številnimi samostani je dobil leta 1232 svojo avtonomijo oziroma provincijo »Slovinskoc (Sclavo-niae). Njen delokrog je v misijonskem oziru zajemal vse sedanje jugoslovansko ozemlje, Vlaško in Moldavijo ter segal deloma tudi na turško in tatarsko cesarstvo. To je bil tudi vzrok, da so po predpisu rimske kongregacije »De propaganda Cerkveno praznovanje rojstnega dne Ni. Vel. hraliice Ker je vladala o cerkvenem praznovanju drž. praznikov nejasnost, zlasti v tem, če po objavi zakona o praznikih z dne 27. septembra 1929 še velja ministrska naredba iz I. 1926, se je predsedstvo škofovskih konferenc v Zagrebu obrnilo na ministrstvo pravde za pojasnilo. To pa je z dopisom z dne 16. junija 1932, št. 19.009 sporočilo predsedstvu sledeče: »Zakon o praznikih odreja samo dneve, kadar državna oblastva ne uradujejo za občinstvo in kadar državnim uradnikom ni treba biti v pisarnah, a ne predpisuje dnevov, kdaj se vrši svečana služba božja v cerkvah in molilnicah. Te svečane službe božje se morejo odrediti tudi na one dni, ki po zakonu o praznikih niso državni prazniki, in je prejšnji razpis ministrstva ver z dne 3. septembra 1926, V. K. br. 4687, o načinu cerkvenih proslav še nadalje v veljavi, dokler se ne izpremeni.« Na podlagi tega odreja škof. ordinariat ljubljanski, naj se vrši služba božja tudi na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije dne 9. januarja, in sicer po načinu, kaikor je predpisan za cerkveno praznovanje državnih praznikov. Ta dan je slovesna sv. maša z zahvalnico »Tebe Boga hvalimo' in z molitvijo za kraljico. V vsem ostalem velja predpis, objavljen v Ljublj. škof. listu 1931, V., št. 37, stran 76. Škof. ordinariat v Ljubljani, dne 4. januarja 1933. Nova koča v Krnici Kranjska gora. Odbor podružnice SPD v Kranjski gori je tako rekoč čez noč, brez vsake reklame, zgradi) lično planinsko kočo v Krnici med Zadnjo Glavo (del Prisanka) in Razoro v višini ca 1300 m, oddaljeno pičle 2 uri od Kranjske gore. Podružnica je tedaj ustregla davni želji turistov in uredila zvezo med dolinama Pišenca in Vrata. To je postojanka, ki jo čaka lepa bodočnost. V tem smislu je tudi koča urejena in se vsak fidet bile po vsej Evropi na sveučilišfcih postavljene katedre za »ilirski* jezik, katerega so poučevali redovniki te provincije. Ta provincija je stala na tej veliki višini vse do konca 18. stoletja, števši še vedno nad 20 samostanov ob vzhodni obali Jadranskega in Jonskega morja. Smrtni udarec je zadobila od Beneške republike in Napoleonovega cesarstva tako da je začetkom 19. stol. imela samo še 5 samostanov: Piran, Čres, Split, Šibenik in Vis. Vsled tega se je leta 1826 združila z italijansko provincijo sv. Antona kot najbližjo. Vendar pa to nenaravno zjedinjenje je po želji samega sv. Očeta Pija X. prenehalo 1. 1907 kadar se je zopet ustanovila zasebna provincija sv. Hieronima v Dalmaciji. Njeno ponovno samostojno življenje se začenja s 1. jan. 1908. Na ta način je letos 1 jan. obhajala svoj srebrni jubilej. Prvi njen novomašnik je bil sedanji p. provincijal dr. Bernardin Polon i j o, ki je ravno na dan 1. jan. 1908 imel prvo sv. mašo na čresu. Rodil se je v Vrbniku na otoku Krku 18. avgusta 1885. Gimnazijske nauke je končal v zavodu na Cresu, filozofijo in teologijo pa v Čresu, Campo-sampiero pri Padovi in Rimu, kjer je tudi bil promoviran za doktorja. Po dokončanih naukih je bil nastavljen za kateheta v šibeniku na taniošnji ljudski šoli. katero službo je vršil z izredno vnemo in ljubeznijo. Pomagal je tudi v dušnem pastir-stvu kot priljubljen pridigar in voditelj raznih verskih organizacij. Leta 1921 je bil postavljen za gvarijana v Ivanič-KloStru, kjer je naša provincija dobila od hrvatskih frančiškanov na posodo tamošnji samostan, dokler si nismo, izgnani od italijanske oblasti iz Cresa, sezidali nov samostan v Zagrebu in uredili semenišče v Ptuju. L. 1925 je bil izvoljen za gvardijana v Ptuju, nato je postal prvi asistent in tajnik provincije, katero službo je vršil do leta 1931. kadar je bil izvoljen za provincijala. Tako je naš srebrni jubilant ozko združen s svojo provincijo, katero on sedaj v teh težkih časih tudi tako srečno vodi. Njegova velika ljubezen, požrtvovalnost in učenost je najboljša garancija, da bo tudi na tem mestu storil veliko dobrega za svoj red, provincijo in narod. Dobri Bog naj blagoslovi odličnega jubilanta in njegovo i provincijo in mu da krepkega zdravja in moči, da | bo lahko obhajal še zlati in dijamantni jubilej. Ad multos annosl OTRPLI UDJE naglo oiioe Brez odlašanja se morete naglo osvoboditi bolečin in otrplosti v členkih in miširuh. Rabile nalahno malo SLOAN-OVEOA LINIMENTA — brez uliravanjo, brez odlašanja. Takoj bodele čutili njegov topli pomirjajoči učinek. — Bolečine prenehajo. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, išiasu, bolečinam v križu, bolečinami v hrbtu, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Dobiva se o oseh LEKARNAH in DROOEKIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. ■Odobreno od Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja Sanitetsko odelenje r rejenjem S. br. 449? od IS. marca 19S2.» Slovensko dijaštvo v Belgradu Slovenci v Belgradu imamo dve vrsti svojega dijaštva. Eno skupino tvori, recimo, tako zvano »domače« dijaštvo, to so otroci slovenskih družin, ki žive stalno — vsaj zaenkrat — v Bel- > gradu. To dijaštvo tudi v počitnicah ne zapušča Belgrada. — Drugo skupino pa predstavljajo oni slovenski dijaki, ki so pri-šli v Belgrad samo radi študija, ki se torej v počitnicah povrnejo na svoje domove. To drugo skupino bi mogli podeliti v dve daljnji vrsti: najprej na one, ki se vračajo na počitnice k svojcem v Slovenijo, in drugič, na one-ki se na počitnice podajajo k domačim, ki žive izven Belgrada, ali kje v Srbiji. — Prva skupina, t. j. tako zvano »domače« belgrajsko slovensko dijaštvo, je danes najštevilnejše. Njo predstavljajo množice šolskih otrok naših belgrajskih slovenskih družin, v prvi vrsti uradniških, ki posečajo bodisi osnovne, meščanske ali srednje šole, bodisi različne strokovne šole v Belgradu. — Drugo skupino pa tvorijo v prvi vrsti akademiki, ki se mude radi dovršitve oziroma spopolnitve svojih studii na belgrajski univerzi. Koliko znaša število vsega slovenskega dijaštva na belgrajskih šolah, menda momentano nihče ne ve. Bo pa to število gotovo precej vi3oko, če vpoštevamo, da ima Belgrad danes okrog 1000 slovenskih družin, Samo na univerzi bo okrog 30 slovenskih akademikov. čas lahko poveča, z ozirom na potrebo. Koča stoji v varnem zavetju pred plazovi, obkrožuje jo pa najbolj divji svet v Julijskih Alpah. Imaš veličasten pogled na Škrlatico, Rogljico, Razoro, Pri-sank, Špik itd. — sami gorski aristokrati v Triglavski skupini. Koča stoji ob vhodu v najideal- Slovensko dijaštvo v Belgradu je žal danes brez vsake organizacije: le nekaj malega akademikov je včlanjenih v klubu sv. Cirila in Metoda, v katerem so večinoma Hrvatje, in pa v »klubu Triglav«, ki pa ie v prvi vrsti družabna organizacija belgrajskega slovenskega uradništva. Najslabše je s srednješolci, razen kateheta se zanje nihče ne briga. — Poljg organizacije pa se najbolj pogreša, v dijaških vrstah namreč, kompletna slovenska knjižnica. — »Mentor«, za katerega lahko trdimo brez strahu da ie najboljši dijaški list v državi, je med našimi fanti popolnoma neznana stvar. — Zavedali se ie pri tem treba, da se slovenščina ne poučuje niti na enem belgrajskem šolskem zavodu. Kaj' v takem slučaju pomeni dijaško glasilo oziroma knjižnica v materinem jeziku, menda ni treba posebej poudarjati. Kdina slovenska beseda, ki jo n študent v Belgradu v šoli sliši, je katehetova ,če je la namreč Slovenec. Verouk (katoliški) na belgrajskih šolah poučujejo sledeči gospodie-Slovenci Tomaž Ulaga, I. Plantarič, Alojzij Ma\ in pa Andrej Tumpej (na periferiji, v kolikor spada pod župnijo sv. Cirila in Metoda na Cukarici), sicer pa gospodje-Hrvatje. Naši gospodje zahtevajo od slovenskih otrok slovenske odgovore ozir. znanje predmeta, kar je edino pravilno. Žrtve sptašenega konja nejši visokogorski sniuški teren: Krnica, Travno Brdo, Velika Drina. Na dilcah se lahko potegneš kar do Križke Stene. Koča bo oskrbovana čez zimo ob nedeljah in praznikih. Mala otvoritev bo v nedeljo, dne 8. 1. m., oficijelno otvoritev pa bo priredila podružnica v poletni sezoni v večjem obsegu. Tudi podružnična koča na Gozdu je oskrbovana čez zimo vsako nedeljo in praznik. V slučaju večje udeležbe sta pa na razpolago obe koči tudi med tednom. Informacije se dobe pri odboru po-i družnice SPD v Kranjski gori. Kranj, 4. decembra. V ponedeljek okrog 3 popoldne se je vračal posestnik Janez Dolenc p. d. Ožbolt iz Št. Petra pri Stražišču iz Kranja domov. Na .lelenovem klancu se je konj, vprežen v sani, nenadoma splašil in z vso silo zadivjal po klancu navzdol po poledeneli cesti. Prva žrtev konjeve divje vožnje je bil lastnik Dolenc sam. Sani, ki so nihale po cesti semintje, so se naenkrat preobrnile, Dolenc pa je odletel v jarek, prav blizu škarpe, vendar se ni preveč pobil. S prekucnjenimi sanmi je žival drvela dalje. Nasproti prihajajoči vozniki so se komaj izogibali. V tem času je šel po Jelenovem klancu na-.-dol g. Žontar, oče prof. g. dr. Joža Žontarja. Prispel je ravno v vznožje kianca, tam kjer se neha obcestni zid pred Majdičevim mlinom in se pričenja savski most. Na tistem mestu je še nekoliko postal, nakar je nameraval prekoračiti cesto in zaviti na Roženvenški klanec. V tem hipu je spla-šeni konj pribrzel že v dno klanca in g. Žontarja, ki splašene živali ni videl in ne slišal, zadel z ojesom v hrbet, s svojo vprego pa na glavo ter ga zbil v stran v sneg. Prvi je priskočil k g. Žontarju inžener Majdičeve elektrarne g. Osko Gros in pobral vsega okrvavljenega starčka. Na pomoč je prihitel tudi elektromonter g. Kovačič, znani tekač in zmagovalec iz Stražišča. Prinesel je stol in vodo, v tem pa je privozil mimo izvošček Mar-kič, ki je ranjenca naložil in odpeljal do bolniške blagajne, kjer je g. Žontarja pregledal zdravnik g. dr. Bežek. G. Žontar je bil le deloma pri zavesti. Pri Žontarjevih so bili domači o nesreči že obveščeni in so hiteč na kraj nesreče, našli pone- i srečenega očeta na ekspozituri okrožnega urada. i Po prvem zasilnem pregledu so ranjenca odpeljali na dom. G. Žontar ima zlomljenih več reber, rebra so ranila tudi pljuča in je nastala notranja krvavitev. , Vnela se je tudi reberna mrena. Dalje je g. Žontar dobil udarec na glavo od zadaj, spredaj pa rano na čelo in na nosu. Poleg tega ga močno boli leva roka in tudi drugje po telesu je dobil lažje udarce. Včeraj ga je obiskal zdravnik z Golnika g. dr. Neubauer. G. Žontar je šele naslednji dan prišel do zavesti in povedal domačim, kam je bil pravzaprav namenjen. O dogodku samem se ne spominja prav nič. G. Žontarju želimo, da čimprej okreva. Razbesnela žival pa je potem, ko |e podrla g. Žontarja, drvela naprej in zavila na most. Tam je konja hotel ustavili in zgrabiti posestnik Kotnik s Primskovega pri Kranju, ki je peljal iz Besnice drva. Konj je pa Košnika s tako silo odbil od sebe, da je odletel čez voz in na drugi strani treščil z glavo ob železno mostno ograjo. Tu se je po glavi prav močno in nevarno pobil. I.e malo je manjkalo, da ni Košnik padel čez ograjo v valove Save. Dolenčev konj pa je s preobrnjenimi sanmi drvel dalje po mostu, kjer vlada vedno velik promet in je zato nastala prava panika. Vse se je umikalo divjemu konju, ki pa je drugače, kot pravijo, čisto krotek. Šele vratarju tovarne »Jugo-Ješke g. Auprichu, ki se je že večkrat izkazal v takih slučajih, se je pred vhodom v tovarno posrečilo ustaviti konja in tako preprečiti še druge nesreče. — Slučaja, da bi spiašen konj poškodoval toliko ljudi, kranjska nezgodna kronika že davno ne pomni, čeravno vlada na sicer nevarnem Jelenovem klancu in po cesti na kolodvoru vedno velik promet. Mi hočemo izprazniti zimsko zalogo. zalo smo nastavili nedosegljivo nizke cene. Podvizajte se, nakup je ugoden. Trgovska hiša Ant. Krisper, Ljubljana Mestni trg 26 Stritarjeva ul. 1-3 Kulturni obzornik „Šah" Spisal otrebovaili in željno pričakovali knjigo o šahu, pisano v svojem jeziku. Zlasti bo ta dobrodošla mlajši generaciji, ki ne obvlada več dovolj nemščine, da bi mogla posegati po nemških knjigah. Posebno današnja mladina, ki se v tako Obilnem številu lil z veseljem oklepa kraljevske igre. bo kaj rada sprejela prvo slovensko šahovsko knjigo. Razen tega bodo seveda naši šahisti tudi lahko videli, kako gleda njihov prvak na šah in njegovo skrivnost že zato. ker od 4rugiih prilik vedo, da dr. Vidimar zelo nazorno in jasno opisuje stvari, ki ga zanimajo. Nobenega dvoma ni, da je prva slovenska knjiga o Saltu popolnoma zadostila vsem željam in vsem pričakovanjem. Pisana je z* začelnike, tudi take, ki sploh še niso imeli šahovske figure v rokah, prodira pa čez osnove i>olagoma in previdno do višjih tajnosti kraljevske igre. Marsikaj važnega in zanimivega ve povedati ludi močnemu igralcu. Kdor bo z zanimanjem prelistaval Vidmarjev« knjigo, bo. četudi še ne obvlada šahovskih pravil, lahko postal močan igralec. Prva slovenska šahovska knjiga je pisana iz r.-edno živo, zanimivo ln jasno, tako da ne bo no- ( / benega šahista, ki bi ga dolgočasila itn jo bo čita-telj težiko odložil, če se je bo enkrat loti). Živo čuti vsak čitatelj avtorja pred seboj in niti za hip ne dobi vtisa, da študira. S priznanim velikim mojstrom se pogovarja, ko lista po njegovi knjigi in na vsako vprašanje, ki se mu poraja med čitalijem, najde takoj odgovor. Avtor ima poseben dar za pouk. Razen tega tvori zbrano delo tudi za razvitega šali ista bogat vrelec prijetne zabave kaikor nudii začetniku pri prodiranju v šahovske tajnosti mnogo zadovoljstva. Dr. Vidmar sam pravi, da je šah orkester, ki igra z različnimi instrumenti. Zato začenja v prvem poglavju svoie knjige igro s posameznimi instrumenti ter obširno opisuje življenje kralja na šahovnici, nato govori o dami, igra s trdnjavo, z lovcem. Skaka čem in naposled s kmetom. Že to prvo poglavje opozarja začetnike na presenetljivo stvar in prav hitro vidi začetnik, da so :i-gure v sredini šahovnice gibčnejše nego ob robeh. Zgodaj mu Vidmar oživi čut za veliko važnost središča. Dr. Vidmar je s prvo slovensko šahovsko knjigo vpeljal tudi slovensko šahovsko nomenklaturo, katere se bomo v bodoče vsi Slovenci posluževali, bodisi v pisani ali govorjeni besedi. V prvem poglavju so natančno opisana vsa pravila, ki vladajo kraljevsko igro; zlasti ona, ki začetniku delajo Irajne preglavice in ki ga včasih terejo v obup, so obširno opisana. Ob zaključku prvega poglavja mu dr. Vidmar priporoča obilo praktične igre. V drugem poglavju začenja knjiga pomagati začetniku tam. kjer je pomoči got-.vo najbolj potreben. to je pri preprostih končnicah. Tu so nanizane končne borbe trdnjave in kralja proti kralju, dame in kralja proti kralju, kmeta iu kralja proti kralju itd., predvsem pa dobi pravilno izobrazbo, ki ga usposablja za pre|K»lrel»ne konce partij. Tretje poglavje govori o srednji igri. Tn poseže dr. Vidmar v globlje šahovsko življenje začetnika, ki misli samo na |x>bijanje sovražnih figur ter ga opominja na dejstvo, da hoče tudi njegov nasprotnik pobijati. Toda ilr. Vidmar napravi šah i sta is roparja trgovca, zato mu t- šahovskimi figurami 1 konstruira prejiotreben cenik, ločno mu pove vred- nost dame, trdnjave, lovca in sikakača ter jih primerja z vrednostjo kmeta. V kmetski valuti je ta cenik silno preprost. Močnega igralca bo nedvomno zanimala znanstvena utemeljitev lega cenika, ki je zgrajena na rezultatih prvega poglavja, ki določajo gibčnost figur na prazni šahovnici. Presenetljivo se ujema tako ugotovljeni teoretični študij s priznanim praktičnim. Neopaženo vrine avtor začetniku osnovne pojme moderne šole, nauk o bojnih poljih iin središču. Pi 1 iv lahko je prebaviti te strategične osnove. Tudi močni igralci bodo veliko pridobili, če si to teorijo osvoje. Četrto poglavje je namenjeno začetniku, ki je že prebolel najtežje otrošike bolezni in ki bi rad | vedel, kako naj otvarja igre, da ga močnejši igra-j lec_ ne porazi takoj. To poglavje se bistveno razlikuje od opisov dvorite v, ki jih |>odajajo nemške I knjige. V Vidmarjevi knjigi ne najdete suhoparnih varijant. ki se jih šahist ne mara učiti, ker jih ne razume. Vidmar utemeljuje vsako otvoritveno potezo tako jasno in nazorno, da jo začetnik mora razumeti. Seveda uvaja začetnika hkrati v moder-j ne otvoritve. Daje mu pa pri temi vsa sredstva v ; roke za presojo važnih otvoritvenih fines v nenavadnih partijskih začetkih. Poglavje o partijskih začetkih je zelo obširno in Iki široki masi naših šahislov prav gotovo naj-I ver koristilo. V vsej svetovni šahovski literaturi ne najdete enakovredno teorije otvoritev, že zato ne. ker vsa literatura ne pozna silno nazorne teorije udarnosti, s katero avtor prav za prav gradi na temeljih, ki jih je že položil v prvem poglavju. V petem poglavju prinaša dr. Vidmar slike iz srednje igre. Opisuje lake kombinacije, ki so v praktični igri zelo rade ponavljajo. V leni interesa nt nem poglavju najdete širok vpogled v tajnosti dobre igre. Pestre so mu I ne slike, zanimive žrtve, poučne kombinacije itd. \a koncu petega poglavja je dr. Vidmar mislil ludi na šahovsko poezijo, na I inhovske pre.b!r-ffir. Prinaša mičen primer in na-, /.orno ga opisuje Začetnik dobi vpogled v tajnosti I k< nvbinacijske umetnosti; so lo svetle ločke šahov- ske partije, okrasek neminiljive vrednosti. Šesto in zadnje poglavje obravnava težje končnic« in proti koncu opozarja avtor na šahovske študije, ki so prav tako tvorbe šahovske poezije. Vse večje in daljne perspektive postanejo začetniku jasne. Knjiga bo presenetila v marsičem tudi starejše, izvežbane šahiste. ker je dr. Vidmar v njej zbral najmodernejšo prakso, ki se uveljavlja in polagoma izpodriva zastarele in vendar še vedno v praksi izvajane zakone. Da more igralec končnico, četudi ne z v.irtuoz-nosljo. pripeljati do konca, mora imeti gotovo teoretično znanje in to prav gotovo najde v tej knjigi. In še nekaj moramo avtorju priznati: on razume pridobiti še tako zakrknjeno srce za šah. Zadnjo dobro potezo pa je naredil dr. Vidmar s tem. da je knjigo sam založil, kar je v teh težkih časih velika žrtev in razen tega nastavil zmerno ceno na 120 Din. Opetovano je oi>ozoril na lo. da vzame nase tudi poštnino, če mu naročilec znesek pošlje v naprej. Povzetje mora plačati naročilec sam. Avtorju moramo biti hvaležni za to božično darilo slovenskim šahistom iu mu želiiuo obilo naročil. O|>ozarjnmo na njegov naslov: Dr. Milan Vidmar. Ljubljana. Aškerčeva ulica 11. R. p Mariborsko gledališče Ostrovskij, »Nevihta« Svet in ljudje ob Volgi; mnogo te miselnosti ,a tega življenja, ki g» je obdelal v petdejanski dram-z gornjim naslovom Aleksander Nikolajevič iMrov skij, eden najpomenljivejših ruskih dramatikov druge |>olovice prejšnjega stoletja, je nam odmaknjenega in prepletenega z nekim duhom, ki je na mejah evropstva in azijatstva: strast in vzdržno*;, sovraštvo in ljubezen, poslušnost in upornost, sveto hlinstvo in pristna pobožuost. moč in slabost, živ Ijenje in smrt . Vso to rajo v malem irgu n* Volgi strahujeta s svojo močjo, denarjem in veljave trgovec Savelij Prokofjevič Dikoj in bogata trgov-i ka Marfa Ignatjevna Kabanova, ki vrši nad svojimi Ljubljanske vesli: Stanovanjske odpovedi v preteklem letu Ljubljana, 4. januarja. V gotovih terminih, talko do S. vsakega meseca, je vefji naval hišnih lastnikov na oddelek ljubljan#cega okrajnega sodišča, kjer se vlagajo šodne odpovedi stanovanj posameznim najemnikom. Na sodišču dobe stranke že primerne obrazce, v katerih navedejo najprej natančen svoj naslov in najemnika, ki mu hočejo odpovedati stanovanje. En obrazec ostane pri sodišču, drugega pa preime najemnik. V obrazcu je naveden tudi natančen rok, do katerega naj bi bilo stanovanje izpraznjeno. Gotova leta je bil na ta oddelek močan naval, sedaj pa stanovanjske odpovedi ne prese- gajo 2000, lani n. pr. je bilo cclotno vloženih le 1065 odpovedi. Največ odpovedi jo bilo za lanski novemberski selitveni termin. Pa tudi proti koncu leta je bilo podanih še mnogo odpovedi za zadnji december in 1. januar, izredno mnogo pa za februarski rak. Začetkom letošnjega leta se mora po sodnih odpovedih seliti 58 stranic, toda za februar jo število naraslo že na 160. Deložaeij je bilo izvršenih razmeroma malo, ker so stranke ostale šo nekaj časa v starem stanovanju. Mestna občina ljubljanska je prav mnogim strankam odpovedala stanovanje v prvi vrsli iz razloga, ker so ostale dolžne najemnino za več mesecev. Ljubljanska splošna bolnišnica v letu 1932 Ljubljana, 4. januarja. Ob koncu leta 1032 smo poročali, da je naval bolnikov narastel v primeri z letom 1031 za 2000 bolnikov. Prav tako je narastlo tudi število odklonjenih bolnikov, ki niso mogli biti sprejeti zaradi lažjega značaja njihove bolezni ali pa, ker so bili oddelki, primerni za njihove bolezni, preveč polni. NOVOST LJUBLJANE JE Tako n pr. ni opazovalni oddelek zadnje tedne spre jemal nobenega bolnika. Skrb za bolnike z duševnimi ali živčnimi bolezni pri nas najbrž se ne bo tako kmalu urejena in zadostna. V 1 1932 je bolnišnica sprejela skupno .J1.U41 bolnikov. Med temi je bilo 12.220 moških in 9721 žensk. Med temi bolniki je skupno umrlo 632 oseb, od teh 387 moških in 245 žensk. Umrljivost znaša v bolnišnici torej le šibke 3%, kar je za bolnišnico le malo in je ta odstotek časten za bolnišnico eaino, kakor tudi za niene zdravnike, bolniške sestre iu trežnike ter priča o visoki višini, na kateri je zdravljenje v tej največji s!ovenski bolnišnici. Po posameznih oddelkih so bili sprejeti: na kirurgifini oddelek 9058 bolnikov, od teh 5770 me-ških in 3888 žensk, umrlo pa je 153 bolnikov, m sicer 113 moških in 40 žensk. Na interni oddelek je bilo sprejetih 3988 bolnikov, od teh 2073 moških in 1915 žensk, umrlo pa je 205 bolnikov, od teh 514 moških in 01 žensk. Na otološki oddelek (ušesa, nos, grlo) je bilo sprejetih 1806 bolnikov od t»h 884 moških in 922 žensk, umrlo pa je 11 bolnikov, in sicer 8 moških in 3 ženske. Na derinato-loški oddelek je bilo sprejetih 1610 bolnikov, od teh 878 moških in 723 žensk, umrlo pa je 12 bol-Sikov, in sicer 7 moških in 5 žensk. Na f«kuliptični oddelek je bilo sprejetih 2408 bolnikov, od teli 1338 molkih in 1070 žensk, umrli pa so 4 bolniki, namreč 3 dečki in ena ženska. V infekcijskem oddelku je bil sjirejet 501 bolnik, in sicer 216 moških ter 265 žensk. Umrlo pa je 28 bolnikov m sicer 14 moških in 11 žensk. Na opazovalnem in nevrološkem oddelku je bilo sprejetih 731 bolnikov, m sicer 380 moških ter 341 žensk. V otroško bolnišnico ie bilo sprejetih 1939 bolnikov, in sicer 632 moških in 607 ženskih bolnikov. Umrlo pa je 179 bolnikov, od teh 99 moških in 80 ženskih bolnikov. Preureditev šentpeterskega parka Ljubljana, 4. januarja. Šentpclerski park, ta dolgo zanemarjeni prostor v enem najbolj obljudenih delov mesta, bo sedaj končno urejen. V smislu in soglasju s takimi estetskimi tendencami, ki sedaj odločajo na magistratu pri vseh javnih delih pa park ne bo urejen tako, kakor si ga je nekoč zamislil ing. Jeglič, temveč bo pri preureditvi predvsem prevladovala dekorativna stran. Svojčas smo zahtevali, naj bi se ta park preuredil za otroško igrišče, ker ima ta del mesta zelo mnogo otrok, daleč na okoli pa ni nobenega prostora, kjer bi sa mogli otroci igrati in veseliti mladosti. Park bo še naprej ostal purk, samo lepši bo. Nekoliko pravic pa bodo imeli v parku tudi otroci. Predvsem odpade pri parku kiosk s straniščem in trafiko. Tamkajšnji vogal parka bo namreč upo- pravcato strahovlado, pod katero so zruši snaha Katja s prostovoljnim koncem v valov ju reke Volge. V konfliktu s svojo tenkočutno vestjo, ki terja kazni za desetdnevno nezvestobo odsotnemu možu Tisi Ivanoviču Kabanovu, pade mlado življenje, ki mu še ob koncu ne prizna odpuSčenja oblastna tašča strahovalka. Vseh šestero slik, ki gre miimo na odru, poteka gladko, zanimivo in tudi precej napeto. Ta pestrost menjaijočega se pozorišča sedaj ob obrežju Volge, potem zopet v hiši Kabanovih, pred hišo Kabanovih, v zaseki in med razvalinami pogorele cerkve, je tem učinkovitejša, ker je režiser umel vnesli v to menjavanje blagodejno br/.ino, ki je sicer nismo vajeni pri mariborskem odru. V nekem neskladju s celotno izgradnjo te drame je zadnje dejanje, ki bi ga trebalo precej prikrojiti zahtevam enostavnejšega zaključnega učinka, ki dokaj trpi radi neke razvlečenosti v razpletku Katji-ninega konflikta. Premiero smo imeli v torek zvečer. Režiser .loško Kovič je usmeril uprizoritev v smislu njemu svojakega režijskega pojmovanja, ki niha med mnoštvom uprizorjenih kriterijev in ki ima v zunanjih elementih režijskega uspeha svoj poseben poudarek. Precej pa je bilo zlasti razbrati ob teh poševnih, horicontalnih in v najrazličnejših legah in smereh uravnanih in postavljenih površinah Tairovega duha in odrske organizacije. V iiodnobni in celotni izdelavi je bilo veliko truda, smisla, pa tudi uspeha. Meri letošnjimi predstavami brez dvomno ena najlepših in najsprejemljivejšiih. Režiser je tudi oskrbel dober slovenski prevod. Tri centralne postave v tem vrvežu tržnega življenja so plastično zaživele v odličnih stvaritvah Kraljeve kot Katarine, Dragutinovičeve kot Kaba-novo in Groma kot trgovca Dikoja. Ob njih Tihon J. Daneša, Varvara Starčeve, ki jo bila zelo dobra, Nakrstov Boris Grigorjevič. P. Kovičev Kuligin, Skrbinškov Kudrijaš, romar ka Fekluša Savinove. služkinja GlaSa Tovornikove, pošastna prikazen pol-blazme gosposke dame v uspelem prikazu Z a kraj -škove, in vsi ti meščani in vaščani, tako da je na-ptopil malodane ves naš gledališki ansannbl. Gledališče jo bilo precej dobro zasedeno, obžalovali jo le, da je galerijska publika, med katero je bilo opazili celo netita j inteligentnih obrazov, kazala v naijpre-tresljivejših in najresnobncjfiih trenutkih precej nediscipliniranosti in nearelosIL —c. rabljen za bodočo tramvajsko krožno progo, ki se bo odcepila od stare prege za šentpetersko cerkvijo Park bosta sekali kakor do sedaj tudi v bodoče dve š;roki stezi, stezi pa bosta nekoliko premaknjeni. V sredi parka bo velik krožni prostor, ki ga bosta obdajali dve elipsi, poraščeni s travo. Med obema elipsama bo steza tudi v obliki elipse. Na to stezo bodo n suli peska, da se bodo mogli otroci ;grati. Ni nam še znano, če bodo smeli otroci tudi na travo. Dosedanja drevesa v šentpo-terskem parku ostanejo, zasadili pa bodo še več novih. Za senco bo v tem parku vsekakor dobro poskrbljeno. Dela za preureditev tega parka so so že pričela te dni in je že sedaj vidno, kako bo park končno urejen. Dela vrši mestna vrtnarija v lastni OTVORITEV BAR-BUFFET-A režiji. Delavci so sedaj že pripeliali mnogo zemlje in travnate ruše. Obe elipsi bosta namreč zn ituo dvignjeni nad nivo cesle. Pri Ilirski ulici bo elipsa dvignjena za pol metra, pri šentpeterski cesti pa še nekoliko več, seveda bo zemlja nasuta v vodoravni legi. Na spomlad bo moglo občinstvo ž" v parku samem presoditi, kako mu je kaj všeč novo preurejeni park. Kazenske razprave pred marini senatom Ljubljana, 4. januarja. V običajnem tempu se tudi letos pied malim kazenskim senatom nadaljujejo razne razprave. \ torek in danes je bil raapravni program dokaj ob širen Huda je pretila dvema zakonskima obtožencema! šlo je za leta, toda za enkrat sla še našla milost pri sodnikih. Državni tož le,- je njima naprtil prav mnogo raznih tatvin, ki so so dogajale lani od januarja do julija po raznih krajih Go-reniske. zlasti okoli Kranja. Izginilo je mnog m posestnikom do 80 kokoši in petelinov, dalje mno-ao jestvin in drugih živil, nekateri Irmetje so bili oškodovani kar za 2000 Din in še več v vrednosti. Na zatožno klop sta danes prišla zakonca Peter, _______»-1 ____1 , , 1^4 t^Zlrr. io,v.o 0 Nov lep lokal. Naše mesto je zadnje čase pridobilo več lepih modernih lokalov, katerih prebivalstva res ni treba biti sram pred nikomur. Najnovejši moderno urejen lokal jo bar-buffet Košak v Prešernovi ulici. G. Peter Košak in njtegova gospa Josiplna sta dolgo let vodila znano restavracijo v Perdanovi hiši na Krekovem trgu in sta jo dvignila do ugledne višine ter je vanjo zahajalo tako ljubljansko mestno občinstvo kakor tudi podeželsko. To gostilno jo g. Košak sedaj opustil in jo je prevzel drug najemnik (g. Klemenčič), sam pa je otvorit v lastni hiši v Prešernovi ulici nov lokal. Novi lokal g. Košaka je za naše mesto nekaj novega. — Poznamo sicer raznih vrst restavracije, in avtomatske buffete, nismo pa še imeli bara oziroma buffeta, kakor je v navadi v zapadnih državah Evrope in v Ameriki. Tak bar oziroma buffet je uredil sedaj g. Košak. Lokal jo prav okusno urejen in moderno opremljen ter se bo prikupil tako stoječim kakor tudi sedečim gostom. Naši ljubljanski sladokusci bodo seveda zadovoljni z veliko izbero pijač, od katerih mnogi navadni zemliani niti imena ne poznajo. Za tisle, ki se radi posladkajo s čim boljšim bo novi lokal ravno prav, prav pa bo prišel tudi tujcem, ki žele pač povsod tisto, česar so navaien' doma. © Štirje mladi cvetovi. Izložbe ljubljanskih trgovin, v katerih se leskeče bogastvo in razkošje, so zamikale št;ri mlade dečko, ki jih je včeraj zasačila ljubljanska policija. Ti štirje fantdini od katerih dva niti 10 let nimata, dva pa komaj nekaj več, so bili seveda brez prave vzgoje, eden je celo brez staršev, drugi trije pa so tudi bolj prepuščeni sami sebi Eden leh fantjčev je izmakiil iz T:čarieve izložbe kliuče za odpiranje trgovsk'h izložb in fanlalini so šli podjetno na delo. Kradli pa niso samo malo vrednih stvari temveč so znali prav imenitno, kakor pravi vfščaki, razlikovati med dragocenimi in manj vrednimi rečmi. Med trm ko sla eden ali dva odp'rala izložbe, sta druga dva bila na preži. Izkupiček so s; delil' in ga zapravljali s cigaretami, slaščicami in podobno. Včeraj jih te pa le doletela smola in so se znašli kar na lepem na poMciii. Pol ciia je pokpcala starše, da jim pove svoje mnenje o lom, kako sn vzgojili svoje nadebudne sinčke, preveč pa morali staršev tudi KOŠAK PREŠERNOVA ULICA ne zaupa in bo fantičke oddala tja, kjer upa, da bodo imeli boljšo vzgojo — v oržavno vzgojeva- lišče. 0 Veliko lovccv — malo plena. To je b'lo krika in vika včeraj popoldne na Ko> gresn m trgu! Ljudje so drli skup'j, kakor da bi šlo res za kakšno nesrečo ali katastrofo, saj je ljubljanski Hrbet) res priznan. Bilo pa je vse skupai le mala reč, prav nič vredna razburjenja. Neka ženska je na Kongresnem trgu ustavila moškega, ki ji je baje pred časom nekaj ukradel. Moški se je ski il v vo- galno hišo. Ljudje pa so se že nabrali in se razburjali. Prišel je po daljšem ča&u tudi stiažnik, -ki je preiskal vso hišo in celo podstrešje. Odšel pa je iz hiše sam, brez iskanega tatu, ki si je najbrže izbral tudi lastno pot, neodvisno od stražnika. Zbrani ljudje pa so se razočarani za senzacijo med smehom in zabavljanjem razšli. © Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Prcsker, Sv. Petra cesta 14. JVa&nanila Moste pri Ljubljani. Drevi ob pol 8 bo v kapelici Salezijanskega doma pridiga za može in fante. , .. Občni zbor Fantovskega krožka v Salezijan-skein mladinskem domu se bo vršil jutri ob 9 dopoldne v prostorih Fantovskega krožka. Dcv. Mar. v Polju. Prosveta »Polje« vprizori na praznik sv. Treh' kraljev današnjim časom z;Io primerno igro >Trije kraljic. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina navadna. Predavanje S. P. D. o Visokih Turah. Prihodnje predavanje Slovenskegi planinskega društva bo v torek 10. I. m. ob 20 v dvorani Delavsko zbornice. Predaval bo znani in priljubljeni slovenski planinec g. prof. Janko Mlakar o Visokih Turah. . , Živalca ima svoj I. občni zbor 6. lanuana oh 10 dopoldne v hotelu Metropol (Miklič) pri kolodvoru v Ljubljani. Člani in prijatelji vljudno vabPeni. Brdo pri Lu^ov'c!. V nedeljo, dne 8. januarja gostuje v tukajšnjem Društvenem domu dra-matski odsek Prosvetnega društva iz Domžal. Uprizori Nušičevo tride:ansko komedijo »Narodni pos'anec«, ki je rri uprizoritvi v Domžalah dosegla lep uspeh radi svojega humorja. Začetek bo ob 3 popo'dne. Pridite vsi, da se enkrat pošteno nasmejete! Cerkveni vestnih P. n. nočne časlivce presv. Srca Jezusovega vljudno vabimo, aa se drevi udeleže rednega mesečnega nočnega čeičenja v stolnici. Pričetek ob 9 zvečer. Molili bomo iz »Večne molitve« 22. uro: Za praznik Rojstva Gospodovega. Kronj Šahovska simultaaka gosp. Joža Šorlija. Na praznik Sv. 1 reh kraljev, dne b. januarja ob 3 popo dne se bo v pritličju hotela »Stara pošta«, to je v lovski sobi, vršila šahovska produkcija kranjskih šahistov. Proli poljubnemu številu desk ca 25—30 bo igra! simultanko naš neoporečni šahovski prvak Kran a in Gorenjske cand. iur, gosp. Joža Šorli z Rupe. Vsi kranjski šahisti in oni iz okolice se vabijo k simultanki ter naj po možnosti prineso seboj šahovske deske. — Priiave sprejema do pričetka igre gosp. Globočnik Fe'iks. — Gosp. Šorli je že na ljubi anskih turnirjih pokazal lepoto in kvaliteto svoje igre in bo gotovo tudi » Kranju uspel. Mariborske vesti: Mariborski želodec Med dobrotami, ki si jih je mariborski želodec privoščil v preteklem lelu, stoji nedvomno na m letom nenavadno dvignila in tudi dobri predvojni časi ne bi vzdržali glede količine mesa, ki se sedaj potroši, primerjave. Celo napram letu 1931 se je dvignila poraba mesa za neverjetne številke! Vzrok je pač iskati v velikem nazadovanju mesnih cen, ki so padle na nižino, ki jo v primeri s cenami drugih potrebščin menda še niso dosegle, kar pomnijo ljudje. Meso, ki je nekdaj veljalo za hrano premožnih, je postalo v preteklem letu živilo ljudskih slojev. Za nekaj dinarjev so si ljudje, ki so prej videli meso vsak svetek na mizi, privoščili lo dobroto dnevno. Za prehrano mest in industrijskih krajev je pocenitev mesa kot važnega živila pač napredek in pridobitev, katastrofalnega pomena pa je za naše kmetijstvo, ker bi v doglednein ki je že zaradi tatvin presedel nad 11 let težke jeee. . prvem mtgtu nieso. Poraba mesa se je napnm in njegova žena Štefanija. Obtežba navaja 18 talv.i T prejSiuji in vlomov, pri katerih naj bi bHa obtoženca osebno ali pa posredno udeležena. Pred sodn'lu pa sta se trdovratno branila in zanikala vsa inkriminirana dejanja. Razprava je trajala skoraj tri ure. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata s. o. s. g. Anton Mladič razglasil sodbo, po kateri sla kriva le nekaterih tatvin in vlomov ter sta bi'a obsojena: Peter na 20 mesecev strogega zapora, 120 Din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta, njegova žena pa na 13 mesecev strogega zapora, v 60 Din denarne kazni odnoeno še 1 dan zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Vsi ukradeni predmeti, kokoši jestvine, živila in drugo blago so bili v obtožnici cenjeni na ca. 11.120 Din. Oproščena sta bila v več primerih tatvin, toda obsojena vendarle zaradi dveh večiih tatvin in prikrivanja ukradenih stvari. Zagovarjala sta se, da je ukradene stvari prinašal na dom neki neznan človek, ki sr; je predstavil za Miho Škorjanca. Za prihodnje dni je razpisanih več zanimivih kazenskih razprav. Tako pride 17. t. ni. pred mali senat zanimiva afera o napadu na prezidanske Sokole, ki so se vračali po sokolski veselici iz Starega trga proti domu in so bili v Pudobu napadeni. Neki France Avsec je obtožen s tremi drugimi tovariši, da je streljal na prezidanske Sokole. Ta zadeva je svoječasno vzbudila mnogo prahu in je bil aretiran celo bivši starotrški župan g. Ludvik Kržič. Preiskava pa je dognala njegovo nedolžnost ter je bilo nato kazensko postopanje proti njemu ustavljeno. času gotovo povzročila uničenje naše živinoreje, ki je postala iz prejšnje pridobitne panoge nepridobitna stvar, ki prinaša kmetovalcu samo izguoo. V številkah je poraba mesa v letu 1P32 izražena takole (v oklepaju poraba v letu 1931): Volov so je zaklalo 2062 (1682), bikov 582 (422), krav 2413 (2693), telic 802 (832), telet 5264 (5062), ovc 18 (31), kozličev 23 (84), svinj nad 50 kg 10.085 (7702), pod 50 kg 1520 (1661), prascev za pečenje 23 (65), konjev 392 (403). Vsa ta živina je bila zaklana v mestni klavnici. Zaklane živine pa jo bilo uvoženo: gqvedi 368 (48), telet 11.164 (57CO), ovc 28 (7), svinj nad 50 kg 2495 (4494), pod 50 kg 1435 (1479), kozličev 60, govejega mesa v kosih 1689 kg, svinjine pa 8001 kg. Skupno izgledajo te te številke takole: v letu 1932 so konsumlrali Ma-riborci 48 397 glav raznovrstne živine, v letu 1931 pa samo 32.50-1. Kai ho cfitmes ? Drama in opera zaprti. Union: Kitajska razstava. Kino Kodeljevo: Ob 8: »Pod lažno zastavo«. Nočno službo imaj-> lekarne: mr. Ilahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Pelra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. Kaplje Slamičevr kleli nikdo se ne naveliča! Kdor ne hotel bi verjeti, prosim, naj se sam prepriča! © Igra »Cvrfek za pečjo« na odru Rokodelskega doma. Malokatera igra si je pridobila toliko ] simpatij pri občinstvu, kakor igra Cviček za pečjo*. Da se je morejo udeležiti ludi oni, ki jim je večerna ura neprilična, jo bo priredilo rokodelsko društvo jutri kot popoldansko predstavo. Pričetek je ob 5, konec ob 7. Vstopnico se dobivajo v predprodaji danes zvečer od 6—8 in jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega 12. © Proračun mestno občino ljubljanske in njenih podjetij za leto 1933 ter računski zaključki za leto 1932 so razpoloženi občanom na vpogled od 4. do 17. jan. 1933, med uradnimi urami v mestni posvetovalnici na mestnem načelstvu. © Požrtvovalno delo denarnih pismonoš. Zn Silvestrovo in novo leto so bili ljubljanski denarni pismonoše izredno obremenjeni z dostavljanjem denarnih pošiljk. Vse delo so izvršili v redu in z največjo požrtvovalnostjo. Nekateri pismonoše so doslavili nad 300,000 Din raznim strankam, v prvi vrsti plače državnim nameščencem in upokojencem. Pravijo, da je samo ljubljanska pošla raznesla te dui do 14 milijonov dinarjev. 0 Prikrojevaini tečaj krojačem, šmijiim. damam zn snmonporabo tudi šivanje, pričetek if>. januarja. Krojno učil išče, Šmiiriinska 24. □ Pomožni škof dr. Ivan Tomažič podeli na Kraljevo, dne 6. t. m. ob 10 med pontifikalno sv. mašo 10 letošnjim novomašnikom prvi višji sv. red. □ Mladinsko predavanje. Člani Mladinskega društva imajo v nedeljo ob 10 v običajnih prostorih društveni sestanek s poučnim predavanjem. □ Mariborski katoliški akademiki. Na torkovem občnem zboru KMAK Panonije je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Franček Zebot, cand. iur., tajnik Vlado Pušenjak, stud. med., blagajnik Karlo Sekolec, stud. vet., odbornik brez mandata Zaje Josip, cand. iur., revizorja Kukovič Vladimir, cand. iur., i .i Zgornik Mavrici j, cand. pilil. □ Ljudski oder v Mariboru pripravlja izvirno slovensko komedijo »Voda« od pisatelja J. Vom-bergarja, ki je dosegla med drugim tudi na od.ru ljubljanskega gledališča nedeljen uspeh. — Krstna predstava bo še la mesec. □ Kaj pravi zemljiška knjiga? Pravo zrcalo ne-sigurnih časov, ko brat bratu ne zaupa ničesar več, je zemljiška knjiga. Ljudje dajo vknjiževati še tako malenkostne zneske, četudi čestokrat nimajo povoda. Toda nezaupanje je danes prevzelo celotno gospodarsko življenje in ljudje vidijo jamslvo le še v zemljiški knjigi. Obenem pa pokazuje pogled v zemljiško knjigo velik zastoj, ki je zavladal na denarnem trgu. Kreditov skoraj ni več, tudi s hranilnimi knjižicami se le še malo trguje. Skupno izkazuje zemljiška knjiga mariborskega okrajnega sodišča v minulem lelu 6107 vknjižb, približno za 500 številk več, kakor v lelu 1931. Največji vknjiženi znesek je znašal 14 milijonov, najmanjši pa 54 Din. □ Norveški trener za smtiške skoke. Mariborski zimskosportni podzvezi se je posrečilo pridobiti znanega norveškega trenerja smuških skokov Gutt-ormsena, lci se sedaj mudi v Ljubljeni ter trenira 'skakalce gorenjske zimskosportne podzveze, da pride v Maribor. Guttormsen bo vodij treninge mariborskih skakačev od 9. do 15. januarja. Skakalnica za Betnavo, na kateri se bodo vršili treningi, je že popravljena. S podaljškom zaletne proge so se omogočili .slrcki do 45 m. Sedaj je v delu še tribuna za gledalce, ki bo slala pri odskočišču nasproti sodniški tribuni ter bo nudila prostora slo gledalcem. □ Ziniskosporlni teden v Mariboru prične dno 13. januarja ter traja do 22. januarja. Zimsko® por hi a I>odzveza je sestavila za te dni raznovrstne zanimive tekmovalne programe, ki bodo sigurno privabili v Maribor veliko število zimskih športnikov. H 10» i" &%. Kakor s;ik> svojpčasno poročali, so dobili prebivalci modnih hiš z novim letom povišanje naje 11111 in, ki je znašalo skoraj 100%. Kakor ironija se čuje poleni, da jim je občina radi vseobčega protesta znižala lo vselo za 5%. Ogorče-| nje najemnikov v mestnih liišidt je vseobče, ker je i mnogim s toni odvzela Piksiistpnčna močnoet. Dru-| štvo stanovanjskih najemnikov je sklepalo v torek I O loj zadevi tor sklenilo storiti vse možne korake, da se najemnine »nižajo na znosno višino. □ Smrt kosi. V Mlinski ulici je umrl v starosti 62 let upokojeni železniški nadsprevodnik Andrej Schauiritsch. Pokojnika polože k večnemu počitku v potek iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče ob pol 16. — V Daijnkovi 10 je umrla jedva 25 letna žena krojaškega pomočnika gospa Alojzija Kropt. Pokopali jo bodo danes ob 16 iz mrtvašnice na magda-lensko pokopališče. Rajnkima svetila večna luč, žalujočim naše sožalje! □ Na Polskavi zopet požigajo. Dne 2. januarja je na Spodnji Polskavi uničil podtaknjen ogenj domačijo krčmarja in posestnika Karla Hrastnika. Prebivalstvo je nov zločin človeške hudobije zopet nečuveno razburil. Dasi imajo požigalca Tergleca, ki ima 16 takih zločinov na vesti, v zaporu, iz katerega ne pride več nazaj, se zločini zopet nmože. V zadnjem časai so doživeli Po's kavča ni štiri požige, od katerih eo tri pravočasno preprečili, zadnji, zgoraj omenjani, pa je ža.libog uspel v polnem obsegu. □ Poročili so se v zadnjih dneh v Mariboru: trgovec iz Zagreba Bogomil Čeh in zasebna uradnica Vida Stare ter strojevodja drž. žel. Toplak Jakob in liči posestnika Čilenšck Alojzija. Mladima paroma obilje sreče! □ Občni zlior Kal. izobraž. društva na Košnkih bo v nedeljo 8. januarja ob pol 9 dopoldne. Občni zbor bo v Slomškovi dvorani Omladinskega doma. □ Vlomilca, ki je izvršil v torek pri belem dnevu drzno tatvino v Mlinski ulici, o kateri smo že včeraj poročali, zasleduje policija z vsem aparatom. Sledovi, ki jih je našel daktiloskop na licu mesta, niso bili pravi. Zasledovanje obtožuje dejstvo, da biva v sobi, v kateri je bila izvršena tatvina, večoseb. Ob času, ko jo bila izvršena tatvina, so videli stanovalci hiše na stopnjicah sumljivega, kakih trideset let starega moža, ki bi prišel v poštev kot storilec. Policija je doličneža izsledila ter ga aretirala, vendar doslej ni priznal še ničesar. □ Iz šare resnica. Huda nesreča se jo pripetila včeraj popoldne na novi stavbi pri tovarni Doctor in drug. Med odmorom so se zidarji in delavci na odru šalili in eden je v objestnosti malo sunil 26 letnega pomožnega delavca iVivla Salomona. Ta pa je omahnil, zgubil ravnovesje tor s1i-mo-glavil z več metrov visokega odra. Pri padcu v globino je dobil opasne poškodbe i>o telesu in hod pretres možganov. Prepeljali so ga v bolnišnico. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦M..........................twwttt FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon. Roden-stock. Voigtlander. Welta, Certo Itd ima vedno v zalogi totoodd. Jugoslovanske1 niigarm V Liublfani Zahtevajte ceniki