Zemljepisje v Ijudski soli. (Dalje.) §. 11. Prevesje (Wasserscheide). J. Pri nas vsaka voda doli teče; Ijudje pa, ki na Koroško hodijo, pa pravijo, da tam vode gori, nazaj tekd. 0. Vsaka voda teče iz višjega kraja v nižjega. Naša Kranjska zemlja visi na Hrovaško; vse vode, razun nekaj malib, Sava zbira, in jih odpelje na Hrovaško. Koroška zenilja pa visi bolj na sredo; vse vode se stekajo v sredo dežele, od koder se v Dravi na Stajersko izlivajo. Med Kranjskim in Ko- roškim oziroma med savsko, zilsko in dravsko dolino so pa visoke gore, in vode iz teh gora ene na zgornjo, druge na spodnjo stran gorovja tekd. Tedaj na vsaki gori, pa tudi v ravnini se lahko zapazi, kam da vode tekd, in to se imenuje prevesje. Prevesje je tedaj meja dveh porečij. §. 12. Otok, pololok, zemljina in morska ožina. J. Kako se pa imenuje zemlja, ktero obdaja okoli in okoli voda? 0. Taka zemlja se imenuje otok, ker je okoli in okoli od morja otečena; polotok je suha zenilja, ktero naj več voda zaliva, pa se vendar na eneni kraji s suho zemljo skupaj derži. Ce je pa tak rob med suho zemljo in polotokoin prav ozek, se pa imenuje zemljina ožina. Morska ožina je pa ozka vodna pot med dvojnim morjem. Kedar pa morje daleč sega v subo zemljo, se to imenuje morska guba; če pa daleč med hribi sega, se pa imenuje zanožina; večja morska guba je morski zaliv ali zatok. Včasih pa tudi dolgi, ozek kos zemlje, kakor klin sega v morje, in to se pravi jezik (Erdzunge). Vsi verhovi po morskem bregu, ki v morje segajo, se pa imenujejo prigorje ali nos, ker so poslednji izrastki panog ali gorskih herbtov. §.13. Okolice sveta, kompas. 0. Razkazoval sem ti zemljo naše okolice; povedal sem ti, kaj je polje, gozd, travnik, pustina, mah in močvirje; vodil sem te po gorah; prebodil si z mano dole in doline; tudi sem ti od voda nekaj pripovedoval; sedaj boš lahko po tem, kakor sem ti pravil, naš domači kraj popisoval. Povedati ti pa moram , da z besedami ,,gori in doli, na desno in levo* ne boš vsega mogel dopovedati, da bi kdo drugi vedil, kako kraji leže, od kterih govoriš, marveč te moram še enkrat opomniti na štiri kraje sveta, na vzliod, zahod, jug in polnoč (Glej BTov." Iansk. 1. št. 10 in 11!}. Da pa kraje sveta še bolj poznaš, treba ti je še več imen, kakor si jih do sedaj vedil. Naj poprej si zapomni S. J. Vz. Z. Potem še zaznamovaš sredo med 4 poglavitnimi kraji, in dobiš še 4 druge kraje, kteri se imenujejo severo-vzhod in severo-zahod, jugo-vzbod in jugo-zahod. Vsak teh 4 poglavitnih krajev pa sebi naj bližnje kraje tako imenuje, da še enkrat svoje ime predstavlja, tedaj poleg severa je severni severo-vzhod — S. S. Vz. in severni severo-za- hod = S. S. Z. Poleg vzhoda vzhodni severo-vzhod = Vz. S. Vss. in vzhodni južni-zahod — Vz. J. Z., poleg juga je južni jugovzhod = J. J. Vz. in južni jugo-zahod J. J. Z.; poleg zahoda pa je zahodni jugo-zahod — Z. J. Z. in zahodni severo-zahod = z. s. z. J. Kako se pa v deževnem in oblačnem vremenu in po noci, kedar se zvezde na nebu ne vidijo, morejo okolice sveta spoznati? 0. Mornarji gledajo lakrat na kompas. V kompasu je magnetična jeklena iglica, ki kaže z enim koncem na sever, z drugim na jug; če jo tudi okoli zasuče, se zopet poverne nazaj, da tako kaže, kakor poprej. Če tedaj magnetična igla kaže sever in jug, si druge kraje lahko zaznamvamo na papirji, na deski, in vsa taka naprava se imenuje kompas ali veterna roža. Res da, dokler Ijudje niso poznali magnetične igle, se niso upali v veliko morje; brez tega bi tudl Kolumb Amerike ne bil najdel. Še le potem, ko se ljudje niso več bali, da bi na morji zašli, so si upali daleč po morji, čeravno niso več vidili uiorskih bregov. (Dalje prih.)