1 DOLENJSKI LIST
SKUPNA OBČINSKA KONFERENCA SZDL  METLIKE IN ČRNOMLJA
Frontovske metode dela so se preživele
146 delegatov in članov občinskih organov SZDL iz občin Metlika in Črnomelj se je 20. februarja udeležilo skupne občinske konference. Obširna poročila in skoraj 4-uriia razprava so nudili veliko gradiva iz vseh področij razvoja Bele krajine. Kljub temu smo v razpravi pogrešali besed o vlogi in nalogah Socialistične zveze ob velikih izpremembah, ki jih v naš družbeni razvoj vnašajo razprave o osnutku obeh ustav ter osnutkih občinskih statutov in statutov krajevnih skupnosti. Zelo bogata in temeljita poročila so naštela veliko dejstev, ob vsem tem pa je bil premalo konkretno in premalo politično določen prostor SZDL. V vsem tem, kar je konferenca nudila, je morda najpomembnejša ugotovitev, da bo v Beli krajini pri delu Socialistične zveze treba odpraviti stare, preživele in dokaj vkoreninjene frontovske metode dela ter uvajati sodobnejše.,Kot gostje so se konference udeležili: član GO SZDL in pomočnik sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo tovariš inž. Janez Perovšek, sekretar OO SZDL Ljubljana tovariš Miro Gošnik in član OO SZDL 'Ljubljana tovariš Ludvik Golob.
.Delegatom sta bili na voljo dve poročili: pisano, ki so ea prejeli že pred konferenco, in tisto, ki ga je na konferenci prebral predsednik ObO SZDL Franc štajdohar. prvo na več kot 20 straneh Posreduje mnoge probleme gospodarskega in družbenega razvoja v občini Črnomelj ter hkrati načenja pojave v savskem samoupravljanju v kolektivih, se pomudi ob sodelovanju občanov v družbe-nem mehanizmu komune in
Nakazuje to, kar naj bi v
bodoče reševale krajevne skupnosti. Porodilo ugotavlja, da je SZDL v občini opozarjala na mnoge probleme, jih načenjala in kritizirala razne napake.
Uvodni referat je zajel delo SZDL na področju obeh komun — metliške in črnomaljske. Iz vsega, kar našteva, je razvidno, da Bela krajina že ima trdne gospodarske temelje, vendar še nima vsega, kar potrebuje. V svojem razvoju bo potrebovala pomoč širše družbene
V aprilu: osnutek ustave FSRJ pred zvezno ljudsko skupščino
Približno 6,700.000 prebivalcev Jugoslavije je na kakih 75.000 zborovanjih ift predavanjih sodelovalo
:ini Črnomelj 108 bilijonov, Metliki 30 milijonov dotacija
**a 4. Seji OLO Ljubljana *° IS. februarja sprejeli med r^Bim tudi odlok, s katerim J? določeno, da pripada ob-«nam ljubljanskega okraja ?° °dst. jz skupnih virov do-nodkov_ doseženih na območ-^u občine. Za uravnovešenje Poračunov pripada dopolnilih udeležba iz skupnih vi-°v dohodkov, doseženih na ^mocju občine; občina No-.° mesto bo imela 6 odst. r°Polnilne udeležbe, občini f^tltica in Trebnje po 11 odst. občina Črnomelj 12 odst. ttazen tega bo dobila obči-* Črnomelj 108 milijonov di-jjr^v dotacije, da bi lahko oJ^ovesila svoj proračun, ^Y»a Metlika pa bo dobila din namene 30 milijonov ^rjev dotacije.
Potrošniška
posojila *a premog
hH|^Unaln» banka bo odo-jila etos potrošniška poso-sic^18 nakup premoga, in Ho 30 0(i L marca do vključ-be„c." Junija. Delavci in usluž-Prek ""mli posojila
SHj^&odjetij, v katerih so •Ui^..61"« drugi pa neposred-j,**1 banki.
za nakup premoga je đ^*°a izkoristiti najkasneje Meseca od dneva, ko goji k^an ček. Drugi pošilja "^anejo is« kot prej-«i treh °b naJctJu Posojila °đPlačH p,a£at» gotovine, rok Pri Qđ a P« Je 10 mesecev, ka „™°°r>tvi posojila sc ban-l«na nrbo ozirala na to, aU 6tt» b»^lec kredite pri dru-
med javno razpravo o osnutku nove ustave FSRJ. Podatki kažejo, da je povprečno vsak 20 udeleženec razprave postavil vprašanje, oziroma dal predlog k ustavnemu osnutku.
Zdaj pripravljajo končno besedilo osnutka, ki ga bodo nato predložili zveznim ljudskim poslancem. Novo jugoslovansko ustavo bo sprejela zvezna ljudska skupščina na zadnjem zasedanju četrtega sklica. Lahko pričakujemo, da se bo to zgodilo v začetku letošnjega aprila.
Na tisoče predlogov, pripomb in nasvetov iz javne ustavne razprave je precej prispevalo k novi formulaciji posameznih poglavij in členov osnutka jugoslovanske ustave, četudi med razpravo niso zahtevali bistvenih sprememb.
skupnosti, predvsem pa se bo nova komuna morala truditi, da bo z delom in napori povečevala obstoječo gospodarsko osnovo.
Delovni kolektivi naj že zdaj v začetku leta vlagajo vse napore v izpolnjevanje planov in povečevanje izvoza. Proizvodnja bo uspešna le, če bo uporabljala dosežke znanosti, se posluževala raziskovalnega dela in uporabljala sodobne tehnološke postopke. Združevanje sredstev in integracija v gospodarstvu nista sezonska popevka, ampak gospodarska nujnost, ki jo narekujeta skupno jugoslovansko tržišče in gospodarstvo. Gostinstvo in turizem sta za Belo krajino
pomembni panogi, vendar nista odvisni samo od sodobnih objektov, ampak tudi od urejenosti širšega in ožjega okoliša, kjer smo takšne objekte zgradili. O zdravstvu veliko razpravljamo, še vedno pa pogrešamo konkretnih ukrepov, ki bi omejili špekulacije in zlorabe pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki nas veljajo milijone.
Proizvodnja bo vedno bolj odvisna od tega, kako bomo proizvajalcem zagotavljali širše družbene potrebe (stanovanja, zdravstvo, šolstvo, komunalne naprave, prehrana, razvedrilo ipd.). Prav ob tem pa se morajo razvijati razprave o nalogah krajevnih od-
(Nadaljevanje na str. 13)
Spominu narodnega heroja Milana Majcna
Prejšnjo sredo in četrtek je bilo v Rogaški Slatini tova-riško in hkrati jubilejno srečanje preživelih članov predvojnega sindikalnega gibanja gostinskih delavcev. Ob tej priložnosti so člani Strokovne organizacije natakarjev in kuharjev ob 30-letnici ustanovitve svoje organizacije počastili spomin na padle tovariše, osmim najzaslužnejšim članom pa so podelili spominske diplome. Med prvimi so ob navdušenem ploskanju prebrali podelitev spominske plakete padlemu borcu in narodnemu heroju Milanu Maje-nu, doma iz Šentjanža na Dolenjskem. Milan Majcen je bil po poklicu natakar in član KPJ od leta 1941. Padel je oktobra 1941 v neenakem bo-
Izredna konferenca ZMS novomeške občine
Preteklo soboto je bila v Novem mestu izredna konferenca ZMS novomeške občine, na kateri so delegati poslušali poročilo o nadaljnji krepitvi vloge mladih v družbenem življenju; po razpravi, o kateri bomo obširneje poročali drugič, pa so izvolili delegate za okrajno konferenco ZMS.
ju z okupatorji v vasi Mur-niče pri Šentjanžu.
Spominsko plaketo najzaslužnejšemu članu takratnega sindikalnega gibanja slovenskih gostinskih delavcev so za padlega Milana Majcna poslali organizaciji Zveze borcev v Novem mestu.
Vestni lovci LĐ Kapele nudijo oslabeli divjadi veliko pomoč in zaščito pred roparji. Po zasneženih gozdovih so naredili približno 20 km dolgo gaz, po kateri se divjad lahko premika in obiskuje približno 30 krmišč, ki so jih nanizali vzdolž te nove gozdne poti. Lovci pregledujejo krmišča in prinašajo novo hrano. — Na sliki: seno, koruza in druga hrana za divjad.
(K. F.)
STO LET RDEČEGA KRIZA
Na tiskovni konferenci, ki je bila pretekli četrtek na sedežu glavnega odbora Rdečega križa v Ljubljani, je predsednica organizacije tov. Mira Svetina seznanila časnikarje s posebnostmi, s katerimi bomo v Jugoslaviji in še, posebej v Sloveniji počastili 100-letnico obstoja te plemenite mednarodne organizacije. Osnovna značilnost letošnjih proslav bo predvsem naša povečana vsestranska dejavnost RK, pri čemer bodo aktivisti, strokovnjaki in vodstva vseh organizacij RK še posebej skrbeli za povečano aktivnost na področju prve pomoči, preprečevanju nesreč in domače nege bolnika. Letos nameravajo tudi vsaj v glavnem zaključiti večletno pomembno akcijo za zdravljenje naše mladine: zgra-
ditev sodobnega otroškega zdravilišča na Debelem rtiču pri Kopru. Vse te naloge pa seveda ne bodo zoževale nalog, ki jih tudi sicer imajo in uresničujejo vse osnovne organizacije RK. Nasprotno, še bolj bodo okrepile prizadevnost in vsestransko skrb Rdečega križa, da bi kar najbolj pomagal pri uresničevanju vseh načel socialistične graditve   naše skupnosti.
O nezgodništvu in njegovem preprečevanju je na konferenci govoril dr. Dušan Reja, ki je zlasti obrazložil pomen centrov prve pomoči in krajših ter daljših seminarjev, medtem ko je dr. Marjan Avčin seznanil časnikarje z dosedanjimi deli in uspehi okrevališča na Debelem rtiču. Tajnik GO RKS Pavle Jeriha je poročal, da bi letos potrebovali za dograditev Debelega rtiča približno 50 milijonov dinarjev, ki naj bi jih prispevale vse slovenske gospodarske organizacije, večji znesek pa bo nudila tudi skupnost. Številke kažejo, da je zdaj približno 600 tisoč Slovencev že včlanjenih v Rdeči križ, od tega približno 320. tisoč odraslih, vendar pa aktivnost
osnovnih organizacij nI povsod enaka. Ivica Žni-daršič je poročala, kako bo proslavil 100-letnico RK njegov podmladek; mladi člani Rdečega križa bodo predvsem razširili svojo dosedanjo aktivnost na šolah, sodelovali pa bodo tudi v skupni jugoslovanski akciji »Darilo mojemu prijatelju«; izdelovali bodo ročna dela in jih prek organizacije podarili sošolcem v državi in izven naših meja. Tov. Ambrc-žičeva je seznanila časnikarje s propagandno-zalo-žniško dejavnostjo RK v Sloveniji in z ukrepi, da bi bila javnost poslej bolje obveščena o vsestranskem delu Rdečega križa.
Na povečano aktivnost in sprejem novih nalog so se začeli te dni pripravljati tudi že v nekaterih organizacijah RK na našem področju več pa bomo o tem letos še poročali.
VREME
OD 27. 2. DO 10. 3. 1963 Prevladovalo bo oblačno in hladno vreme s pogostimi, pretežno snežnimi padavinami. Morebitne otoplitve ne bodo trajale več kot 2 dni.
Dr. V. M.
Hotel Grad OTOČEC je mikaven tudi v teh zimskih dneh. Kolektiv podjetja se že zdaj pripravlja na novo sezono, ki obeta biti po obisku še boljša od lanske. Najnovejša vest: zraven motela nad avtomobilsko cesto naj bi letos začeli graditi moderno restavracijo, od koder se bo gostu nudil čudovit razgled na grad, Krko, Gorjance in okoliške gozdove.
Suhorske žene vabijo na 20. obletnico svoje prve proslave 8. marca
Tovariši«' iz bivšega rajonskega področja Suho r pri Metliki pripravljajo proslavo 20. obletnice prvega organiziranega slavja dneva žena na Suhorju. V soboto, 9. marca, bodo ob 18. uri zvečer priredile v suliorski osnovni šoli kulturni spored s prijetno zabavo, kamor vabijo nekdanje borce in aktiviste s tega področja. Tako kot so pred 20 leti množično proslavile mednarodni dan borbenih žena sredi boja za svobodo, želijo počastiti spomin na NOB in naše pridobitve tudi s proslavo, ki bo prihodnji teden na Suhorju.
Pridite, z belokranjsko gostoljubnostjo in prisrčnostjo vas bodo sprejele!
1
Nekaj o rodnosti sadnega drevja
Naši starejši sadovnjaki rodijo vsako drugo ali tretje leto. Velik del sadnega drevja nikoli ne rodi. Povprečno je pri nas 43,7 odstotka ali 3,416.000 sadnih dreves, ki ne rodijo. Ce bd nerodovitno sadno drevje vsako leto srednje rodilo, hI pridelali letno 68.320 ton sadja v vrednosti 500—800 milijonov dinarjev. Ta znesek predstavlja v našem gospodarstvu čisto izgubo. Nerodovitnost sadnega drevja je torej gospodarsko vprašanje našega sadjarstva in hkrati problem posameznega sadjarja. Proti temu pojavu se moramo boriti z vsemi sredstvi in določenimi ukrepi, ki so uspešni in preizkušeni.
V prvih letih po sajenju sadno drevje bujno raste in nekaj let ne rodi. Med sadjarji je dolgo vladalo prepričanje, da sadno drevje zarodi po 10—15 letdh, polne pridelke pa daje do dveh do treh desetletjih. Vendar je za vsakega sadjarja važno, da mu mlado sadno drevje čimprej rodi.
Kako pospešimo rodnost?
1. Izbiramo sorte, ki so šibkejše rasti in zgodaj rodijo. Med te sorte spadajo: jona-tan, zlata parmena, coxova oranžna reneta, delicius, od hrušk pa viljamovka, kleržo in boskovka.
2. Z izbiranjem šibko rastočih podlag. Jablane cepimo na EM in MM podlage, hruške na kutino, češplje in višnje pa na rašeljko. Sorte na teh podlagah zarodijo že v tretjem letu, polno pa rodijo med petim in osmim letom.
3. S pravilno vzgojo drevesne krošnje ter z uvajanjem nižjega debla lahko zelo pospešimo začetek rodnosti. Nizkodebelno sadno drevje s široko odprto krono zarodi nekaj let prej kot visokode-belno. Z upogibanjem visoko rastočih vej pospešimo tvorbo cvetnih brstov.
4. Z gnojenjem in obdelavo pospešimo rast mladega sadnega drevja ter s tem tudi tvorbo in razvoj cvetnih listov.
Začetek in nadaljno rodnost sadnega drevja uravnava sam sadjar z ukrepi, ki jih priporočata kmetijska praksa in znanost. Tako bo sadje zgodaj rodilo in povrnilo vse stroške in trud pri napravi nasada.     Miroslav Smolič
Precej zanimanja za prašiče
25. februarja je bil sejem v Novem mestu precej živahen. Kupcev za prašiče je bilo dovolj, saj so od 688 pujskov prodali kar 591. Cena se ni spremenila: za manjše so zahtevali 5.000 din, za večje pa največ 8 tisočakov.
Prve kazni za slabe kmetovalce
V občini Vršac so kaznova li 16 kmetovalcev, ker niso upoštevali odloka o agrotehničnem minimumu. Njihovo zemljo so dali v prisilno upravo, ki bo trajala od 3 do 5 let. V tem času bodo zemljo uporabljale kmetijske organizacije ali pa jo bodo dali v zakup naprednejšim zasebnim kmetovalcem Podobne odločbe bodo v kratkem izdali tudi v drugih vojvodinskih komunah.
Veliko okvar na električnem omrežju
METLIKA:
vinska klet odkupila 40 vagonov vina
Vinska klet v Metliki Je doslej odkupila na ožjem in širšem okolišu okoli 40 vagonov lanskega vinskega pridelka. Ocenjevalna komisija, k: je 21. februarja pregledala klet in ocenila vina, se je zelo pohvalno izrazila o kvaliteti. Prodajo so zadnje čase razširili celo na področje Štajerske in Primorske. V! kleti so uredili sprejemno sobo za kupce in obiskovalce, kjer lahko v prijetnem okolju preizkušajo vina Zaključni račun Je pokazal, da so preteklo poslovno leto dosegli lepe poslovne uspehe. Kolektiv še vedno resno razmišlja o tem.
Huda zima, ki je natresla obilo snega, je na brežiškem področju povzročila precej okvar na električnem omrežju. Na vsaki trafo postaji izpostave Elektro Videm Krško v Brežicah so v letošnji zimi zabeležili po dve do tri okvare, na daljnovodu tri, vsega pa je bilo okoli 130 okvar. Izpostava vzdržu je približno 800 kilometrov visoko in nizkonapetostnega
kako klet izp remeni ti v proizvodno, saj je to potrebno zlasti zato, ker je obnova metliških vinogradov tik pred začetkom.
omrežja,   približno   polovica oskrbo ter hkrati veliko poje zgrajenega po vojni, ce- menila tudi za kolektiv, lotno   omrežje   je potrebno _
temeljite obnove. V izpostavi     "  _ „.^.„o • » ,
,1    ;„....  .... .      r . , k Tovarna JUTkKS iz Žalca bo
dela 19 ljudi (štirje so mka- ,etos občutno povečala izvoz tka-
santi). Domala vsi so moto nin. lzvoz:ti nameravajo 550.000 kg
rizirani,   izpostava   pa   ima Jutast.Uj tkanin v vrednosti 185.000
tudi osebni avtomobil. Naj- d°^n^ios b0 tovlirna stolarna
več težav je zato, ker so v iz Dobrepolja izdelala lse.ooo tele
sneen   rpstp   nmravnmp   r>H vizijskih stolčkov In jih izvozila
snegu ceste neprevozne, pa y ZDA bo mjm dolarJev
tuai telefon obmolkne, kadar     t Pre,i dnevi je odpiulu na svoje
sneg potrga žice. Do Brežic prvo  potovanje vzdolž jadranske
je že zgrajen daljnovod 1 fi oba'e p««*™ ladja,'
_   2   . ... razstavljajo tovarne mura. tar
TE Brestanica, veliko pa si reks ln ikora svojo zimsko
obetajo  od   nove razdelilne konfekcijo.
trafn rmiteip  ki in *p <rrir1i       ** Na o'«1«" Hvaru dokončujejo
traio Postaje Ki jo ze gradi vodovod zdaJ polBgaJo vodovodne
jo in bo še letos dana v po r.evi Qd  izvira  Jelše do mesta
»on. Omrežje bo napajala s 'Jmn v dolžini 20 km. V ta na-
M  rin  9(1  kilnvnlti   nnnptrrsti men   80   napravili   predor, dolg
.55 do zu Kiiovoiu napetosti 14M m k, spaja Jufni in severnj
in    bo    občutno    izboljšala del otoka.
BREŽICE:
sklad za kmetijstvo
Na  zadnji  seji ljudskega odbora v Brežicah  so ustanovili občinski sklad za kmetijstvo.   Sredstva sklada so namenjena   za pridobivanje kmetijskih zemljišč in za razvijanje in pospeševanje družbene kmetijske proizvodnje, za odkup zemljišč in za njihovo urejanje pri zaokroževanju ter za udeležbo na investicijskih natečajih za kmejv tijstvo. V sklad se bodo stekala naslednja sredstva: del občinske d oklade iz kmetijstva, ki ga bo' določil ljudski odbor vsako leto posebej, zakupnina   od zemljišč, ki jih daje v zakiip ObLO, prispevki gospodarskih organizacij, darila, volila in še nekateri drugi dohodki. Sodijo, da se bo v skladu zbralo na leto po 10 milijonov dinarjev. S tako zbranimi sredstvi ne bodo reševali socialnih problemov, ki nastajajo pri po-družbljanju zemljišč, ker bodo takšne primere sanirali pristojni organi za socialno varstvo.
JtRATKL
j IZ RAZNIH STRANI
O V Kimu so se v ponedeljek
začeli jugoslovansko-italijanski gospodarski razgovori, na katerih bodo proučili vprašanja gospodarskega sodelovanja med obema državama ln sklenili nov trgovinski sporazum, ker bo dosedanji dne 31. marca letos prenehal veljati.
■ V Beogradu so se končali gospodarski razgovori med našo državo in Turčijo s podpisom protokola o blagovni izmenjavi za leto 1963. Po tem sporozuralu je predvidena blagovna izmenjava v obeh smereh za 25 milijonov dolarjev.
■ Pri hudem potresu, ki je v
petek prejšnji teden prizadejal severozahodno Libijo, Je bilo okrog petsto smrtnih žrtev. Polovico mesta Barce, kjer živi okoli 45 tisoč ljudi. Jo razrušeno.
■ Glasilo KP Kitajske »2en Min 21 llao« Je z veliko zamudo začelo objavljati sovjetske dokumente, zatom dokumente KP Francije in KP Italije, izvlečko iz izjav To-gliattlja ln drugih partijskih voditeljev o problemih mednarodnega delavskega gibanja, zlasti pa o KF Kitajske. Glasilo CK Enotne so-caillstične partije Nemčije »Nmies Dcutschland« pa Je v članku ostro obsodilo napade partijskega lista »Žen Min ZI Bao* na VI. konjrros sed in na .druge komunistične partije.

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Kaj se dogaja v Ženevi
Tretji teden že trajajo razoro-žitveni razgovori v Ženevi, toda doslej še niso dosegli oprijemljivih rezultatov. Sorjetski predlog o umiku strateških jedrskih oporišč s tujih ozemelj je Zahod odklonil, prav tako niso sprejeli sovjetske pobude, da bi sklenili sporazum o nenapadanju med Atlantskim in Varšavskim paktom. S prizadevanjem izvenblokovskih držav so končno sklenili, da bodo v nadaljnjih razgovorih dali prednost pogajanjem o prekinitvi jedrskih poskusov.
se pred nedavnim so se vsi razgovori o razorožitvi sukali okoli vprašanja nadzorstva. V zvezi s tem vprašanjem so bile ostre polemike med Vzhodom in Zahodom. No, sedaj se je položaj že nekoliko spremenil. Sovjetska zveza kot ZDA razpravljata o nadzorstvu kot sprejemljivi stvari, in se pogajajo že o tehničnih podrobnostih.
Na sedanjih razgovorih v Ženevi je vsaj na zunaj poglavitno sporno vprašanje, koliko naj bi bilo letno mednarodnih teritorialnih inšpekcij v primeru »sumljivih« potresov. Več kot dva tedna so se diskusije vrtele »okoli številk«. Sovjetska zveza je bila pripravljena dovoliti največ tri letne inšpekcije. Zahod pa je od prvotno 10 popustil na sedem. Napovedujejo na. da bodo popustili verjetno do r»et. če bi se prepričali, da Sovjet-
ska zveza ne bo hotela več popuščati. Toda kot kaže sedaj je sporazum o prepovedi jedrskih poskusov odvisen od te razlike.
Ali bodo razliko od tri do sedem ali recimo pet, kolikor je še razlika med obema stališčema, uporabili kot izgovor, da se to pot ne bodo sporazumeli? Kdo te »argumente« presoja z zdravim razumom, bi rekel, da ne more biti več resnih ovir na poti do sporazuma.
Odgovori na to vprašanje postanejo bolj jasni, če se spomnimo nekaterih izjav ameriških desničarskih republikanskih poslancev, ki so začeli z okrepljeno kampanjo proti Kennedvjevi zunanji politiki. Sedanjo vlado med drugim obtožujejo, da je »preveč popustljiva« do Vzhoda in je na »pragu sporazuma z Vzhodom v zvezi z .jedrskimi poskusi«. Skušajo dokazovati, da bi sporazum o prenehanju poskusov z jedrskim orožjem »ogrožal varnost ZDA« in to zato, ker ne bi več mogli »izpopolnjevati hidrogenske bombe ali protiraketnega orožja«.
Na splošno v takem vzdušju ni mogla priti do izraza aktivnost neangažiranih držav na razoro-žitvenih pogajanjih v Ženevi, niti niso bile doslej uspešne kompromisne pobude, da bi našli rešitev med sovjetsko ponudbo »tri« in ameriško »sedem«.
Po vsem tem si vsaj približno lahko predstavljamo, kaj bi bilo pričakovati od sedanjih razoroži-tvenih pogajanj, kolikor ne bi prišlo z ene ali druge strani do ta-
kih pobud, da bi lahko preskočili zadnje ovire na poti do sporazuma o prenehanju jedrskih eksplozij. Jasno pa je, da so ženevski razgovori o prenehanju jedrskih poskusov odvisni v prvi vrsti od tega, če že obstaja stvarna želja skleniti tak sporazum. Dejanske ovire niso tehnične, temveč političnega značaja. Ce bi recimo na ameriški strani zmagali »argumenti desničarjev«, bi brez dvoma propadli tudi ženevski razgovori o prepovedi jedrskih poskusov.
Jedrske eksplozije bi še nadalje pretresale Zemljo, nadaljevalo bi se   tekmovanje   v oboroževanju.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
RAZŠIRJENA DRUŽBENA VLOGA SODIŠČ
Te dni se je sešla Ljudska skupščina LRS in sprejela predloge predpisov s področja socialnega zavarovanja, resolucijo o splošnih problemih pravosodja v LR Sloveniji, zakon o graditvi investicijskih objektov in še nekaj odlokov.
Uvodne misli o splošni problematiki pravosodja je povedal predsednik Vrhovnega sodišča LRS Vladimir Krivic, ki je med drugim poudaril, da so prišle v ustavnih tekstih do izraza tudi nove ideje o razširjeni družbeni vlogi sodišč. S tem v zvezi se nakazuje potreba po pogostejšem kon-frontiranju gledišč pravosodja in predstavniških organov in družbenih ter političnih organizacij. Prakso v tej smeri torej teksti novih ustavnih usnutkov potrjujejo in ji dajejo spodbudo za prihodnje. Izkazalo se je namreč, da tak način dela v ničemer ne škoduje neodvisnosti sodišč bi sodnikov ter njihovi nepristranosti pri konkretnem sojenju. Nasprotno, na tak način je veliko laže realno in napredno ocenjevati nove družbene pojave, ki se izražajo v novih pravnih situacijah in v sporih pred sodišči.
Sodišča so si v času, na katerega se je nanašalo poročilo, prizadevala izboljšati sojenje, utrditi neodvisnost sodišč in zakonitost v sodstvu ter okrepiti spremljanje družbenih pojavov in problemov, ki jih odkrivajo pri sodnem delu. V zadnjih štirih letih se je zmanjšalo število najhujših kaznivih dejanj (uboji, kazniva dejanja zoper ljudstvo bi državo, ropi in grabeži), nekoliko pa se je povečalo število družbeno manj nevarnih deliktov. Ugotovljeno je tudi. da kriminal med mladino pri nas ne raste.
Sedanja razvojna stopnja komunalnega sistema in družbenega samoupravljanja terja tudi dekoncentracijo, demokratizacijo in decentralizacijo sodnega sistema. Potrebno bi bilo razširiti pristojnosti okrož-
nih in okrajnih sodišč kot temeljnih sodišč na vseh področjih civibiega, kazenskega in upravnega sodstva. Kazalo bi uvesti porotno sojenje tudi na drugi stopnji. Namesto triinstančnega bi bilo treba uvesti dvoinstančni sodni sistem.
Delo poravnalnih svetov se je obneslo, saj se je iz leta v leto povečevalo število poravnav. Poravnalni sveti so odigrali po-
membno vlogo tudi pri razbremenitvi rednih sodišč. Koristno bi bilo vpeljati tudi svete za rodbinske spore, ker se pogosto dogaja, da se zakonci zatekajo s svojimi spori pred poravnalne svete.
Poročilo Vrhovnega sodišča je nadalje ugotavljalo, da je premalo delovnih sporov pred sodišči, zaradi česar bi bilo treba poenostaviti postopek in okrepiti pravne službe, ki bi se morale specializirati za to problematiko. Smrtnih prometnih nesreč je bilo še enkrat toliko kot smrtnih delovnih nesreč in ubojev. Zaradi okrepitve samoupravljanja je zadnja leta manj kriminala v gospodarstvu. Še zmeraj je zelo pereče stanje kadrov na sodiščih.
f4 Ljudska skupščina je s sprejetimi preupisi določila instrumente za financiranje zdravstvenega zavarovanja, pri čemer jo je vodila težnja, vskladiti potiošnjo sredstev socialnega zavarovanja z našimi materialnimi možnostmi in predvidevanji družbenega plana. Najvišja meja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje znaša po novem predpisu osem odstotkov od osnov, predpisanih za obračunavanje prispevka za socialno zavarovanje. Za financi-
ranje zdravstvenega zavarovanja bodo na voljo celo večja sredstva, čeprav je lani znašala stopnja 8,3 odstotka, to pa zaradi tega, ker so skladi zdravstvenega zavarovanja razbremenjeni tistega dela poslovnih stroškov, ki so jih prej okrajni zavodi morali pokrivati iz teh skladov za izvajanje službe dolgoročnega zavarovanja.
M Zakon o graditvi investicijskih objektov uoloča, da so investitorji dolžni predvideti tudi naložbe, ki so potrebne za zgraditev stanovanj in komunalnih objektov, da bi tako zagotovili kompleksno urbanistično rešitev, ki jo zahteva investicijski objekt. Investitorji morajo stalno nadzorovati graditev, pri čemer zakon ne dopušča nobenih izjem. Namesto investitorja lahko opravlja nadzorstvo le gospodarska organizacija, ne pa posameznik. Tehnični pregled opravi upravni organ, ki je izdal dovoljenje za graditev. Ta izda tudi uporabno dovoljenje.
(d Hude poplave so zajele Ćuprijo, Po-žarevac bi nekatere druge kraje ob Veliki Moravi. Medtem ko so vode v Makedoniji že upadle, se je Velika Morava v Srbiji razlila po ulicah mest in polju, pretrgala železniški promet in preplavila ceste. Pri Varavinu je bilo pod vodo 700 hiš. Iz svojega korita je zdivjala tudi Una v Bosni, naraščali pa so tudi vsi savski pritoki. Pri Djerdapu so morali razstreljevati led, da bi tako preprečili naraščanje Donave in njenih uri t okov.
W| Bržčas bodo spremenili navodila o delitvi dohodka. Namesto prejšnjega merila za delitev čistega dohodka, izraženega v znani formuli veljavnega navodila, naj bi spremenjena navodila nudila kolektivom možnost, da svojo politiko delitve spoznavajo bi razvijajo na podlagi dejanskih pokazateljev. Te bi sporazumno določple same gospodarske organizacije v okvirih določenih skupin.
Tudi v sevniški občini:
ali služba ali kmetija
Stanko Iljaž, Milen Petrovič in Ljubo Belogrlič v ponedeljek zjutraj pred senatom novomeškega okrožnega sodišča
O kmetijski proizvodnji razpravljajo v občini Sevnica že dlje časa. Po vaseh je bila že cela vrsta sestankov, predavanj in razgovorov o tem, kaj moramo doseči s sodobno kmetijsko proizvodnjo. Že velikokrat so bile omenjene slabe strani dosedanjega kmetovanja. Predstavniki obeh kmetijskih zadrug: sevni-ške in Tržišče-šentjanž in mnogi predstavniki Socialistične zveze so v preteklem
Mešetarstvo na tehtnici pravice
V ponedeljek 25. februarja se je pred tričlanskim senatom Okrožnega sodišča v Novem mestu začela razprava proti obtožencem STANKU ILJA-ZU, bivšemu direktorju »Vina« Brežice, MILENU PETROVIČU, uslužbencu iz Beograda, in LJUBU BELO-GRLlčU, pralv tako uslužbencu iz Beograda.
Razpravo vodi predsednik senata SODNIK ROMAN KER2AN S POROTNIKOMA PETROM ROMANICEM IN ADAMOM VAHCICEM, obtožnico zastopa OKROŽNI JAVNI TOŽILEC VIKTOR LEŠ-NJAK, pravni zastopnik interesov podjetja »Vino« Brezi-^ napram obtožencem pa je DR. BORIS PUC. Obrambo ^° prevzeli: odvetnik DR. *LADO GROSSMAN brani "»toženca Iljaža, ODVETNI-^ DR. LJUBA PRENNER •^toženca Petroviča in OD-*ETNIK SIMA STEVIN iz pograda, ki brani obtoženca
eloftUča. Razpravi priso-^"jeta tudi SODNA IZVEDENCA DR. ERNEST NAGI *N IVO CEPUDER.
Kot smo že poročali, očita obtožnica, da so obdolženci zlorabljali pooblastila v gospodarstvu, izdajali uradno tajnost, dajali ali sprejemali podkupnino in poneverjali uradne listine. Po uvodnih formalnostih je prvi dan razprave okrožni javni tožilec Viktor. Lešnjak prebral obtožnico, nato pa se je pričelo zasliševanje prvega obdolženca Stanka Iljaža.
Dejanja in prestopki, ki jih očita obtožnica, so brez dvoma v marsičem posledica stanja v naši dosedanji izvoz-no-uvozni politiki, zlasti pa tega, da smo posvečali mnogo več pažnje cenam izdelkov, ki smo jih izvažali, kot pa cenam tega kar smo uvažali. Prav to dejstvo je našega potrošnika marsikdaj postavljalo v prav nezavidljiv položaj in krepilo monopolizem posameznih uvoznikov na našem trgu. Vse kaže, da bo razprava razkrila s tega področja mnogo ne-razveseljivih novosti.
Kljub poprejšnji ugotovitvi pa naj že v tem prvem poro-
čilu o procesu poudarimo, da prej našteta dejstva ne opravičujejo krivde obtožencev. Obtoženi Stanko Iljaž se v dosedanjem poteku razprave skuša izvijati, vendar pa pred dejstvi naposled le ostaja brez besed in opravičil.
O procesu bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
•IT - NOVINE« glasilo inženirjev in tehnikov Jugoslavije
V februarju bo začelo izdati novo tedensko glasilo jrtT NOVINE«, ki bo izpolni-•° dosedanjo praznino v na-strokovnem tisku in v obveščanju javnosti o dosež-*ln in novostih na področju «hnike, ekonomike in tehnolo-^lJe v družbenem razvoju. .List bo izhajal na 16 straneh m °o prinašal obilo gradiva * raznih področij, zlasti pa 00 pripomogel k boljši izmenjavi  izkušenj tehničnih
strokovnjakov, ki so doslej nemalokrat ostale neizrabljene. S pomočjo novega glasila, ki bo prav gotovo postalo zvest spremljevalec vsakega strokovnjaka in organizacije, bodo inženirji in tehniki lahko posredovali javnosti svoje mišljenje o tehničnih in teh-nično-ekonomskih problemih, s katerimi se srečujejo.
List bo izhajal v Beogradu za podočje cele države.
Naša podjetja gradijo v tujini
Na posvetovanju o možnosti za večjo udeležbo jugoslovanskih podjetij pri investicijskih delih v tujini so ugotovili, da bi gradbena podjetja lahko prevzela gradnjo številnih objektov in da je industrija sposobna dobaviti več celotne opreme za industrijske in energetske naprave v tujini. Naša podjetja gradijo v tujini 14 hidrocentral, cementarni v Indiji in Etiopiji, zgradila pa so že tovarni usnja in lepenke v Sudanu ter vrsto drugih objektov.
Občani so gradili in bodo še gradili
Na pobudo krajevnega odbora Jurka vas so prebivalci Dol. Mraševega v jeseni začeli popravljati pot do Pra-preč. Pri razširjanju poti, odkopih in vožnji zemlje so o-pravili za približno 100.000 din delovnih ur. Dela je vodil Anton Cimermančič iz Dol. Mraševega. Prebivalci tega predela pa že komaj čakajo, da bi skopnel sneg, ker nameravajo spomladi popravilo poti nadaljevati.
DELAVCI: uporabljajte sredstva za osebno zaščito!
letu govorili kmetovalcem o tem. Kljub temu pa je že v prvih dneh po izidu odloka prišlo na občino več gospodarjev, ki so moledovali, se izvijali in skušali prepričati, da bo boljše, če bo obveljalo po starem.
vršin za živinorejo in hmeljarstvo; obrat Sevnica, ob levem bregu Save za sadjarstvo ob dosedanjih plantažah; obrat ćanje za sadjarstvo, v prvi stopnji okoli 100 hektarov sodobnih plantažnih sadovnjakov
Občinski ljudski odbor Sevnica je konec leta 1962 sprejel novi odlok o agrominimumu. Novi odlok je precej popolnejši kot prejšnji, ker točno določa kmetijske predele in naselja v nižinah, ki morajo uporabljati najmanjšo predpisano količino umetnih gnojil — 600 kg na hektar. Prizadeti kmetovalci so razen tega dolžni upoštevati sodobne agrotehnične ukrepe: saditi sortna semena rodovitnih sort, uporabljati zaščitna sredstva za zatiranje plevela, opravljati strojno setev žitaric, obdelovati svoje površine s stroji in pod vodstvom strokovne službe v določenem času opravljati posamezna dela.
Prizadeti kmetovalci so dobili odločbe, na kmetijskem oddelku ObLO so jih zaslišali, in kolikor ne bodo uresničili določil odloka, bo na njihovih zemljiščih uveljavljena prisilna uprava, kaznovani pa so lahko z denarno kaznijo do 50 tisoč dinarjev.
Kakšni so načrti za razvoj kmetijstva v sevniški občini? Okoli 8 tisoč hektarov obdelovalnih površin in okoli 16 tisoč 800 hektarov gozdov je na njenem področju. Obdelovalne površine so razdeljene med 3500 gospodarstev, to pomeni, da ima posamezni gospodar vsega le nekaj več kot 2 hektara obdelovalne zemlje ... Samo dvoje je mogoče: sodobna kmetijska proizvodnja na velikih strnjenih površinah in pogozdovanje zemljišč, ki za sodobno obdelavo ne pridejo v poštev. Sodobni družbeni kmetijski proizvodni obrati se bodo razvijali v dolini Save in v okolici Tržišča in Šentjanža. Pogozdovanje je dolgoročnejša naloga, vendar je treba kljub temu že zdaj misliti nanjo.
Živinoreja in sadjarstvo na šestih obratih
Obe kmetijski organizaciji: KZ »Zasavje« v Sevnici in KZ Tržišče-šentjanž imata že pripravljene načrte. Z odkupom ponujenih parcel in s površinami, ki jih obe zadrugi že obdelujeta, ter z zaokroževanjem bo v nižinskih predelih nastalo, boljše rečeno, se bo razvijalo šest obratov:
Pri kmetijski zadrugi »Zasavje« v Sevnici: obrat Boštanj: 250 hektarov po-
na okoliških zemljiščih; obrat Loka za živinorejsko in poljedelsko proizvodnjo, na približno 100 hektarih površin s hlevom za 100 glav živine.
Pri kmetijski zadrugi Tržišče-šentjanž dva obrata: obrat Šentjanž z 250
hektari zemljišč za živinorejsko proizvodnjo in obrat Trata pri Tržišču s 100 hektari zemljišč, prav tako za živinorejo. Omenjena zadruga ima v načrtih gradnjo dveh novih sodobnih hlevov, ker je živina zdaj razmetana po manjših hlevih v bližini obeh obratov.
Odkup kmetijskih površin v izmeri 280 hektarov
Podružbljanje zemljišč je letos brez dvoma prva naloga obeh kmetijskih organizacij. Obe imata zdaj okoli 640 hektarov površin, od tega je 340 hektarov gozdnih, ostale pa so obdelovalne. Precej zemljišč v obeh zadrugah — kar 125 hektarov — je v zakupu, preostalih 215 pa je deloma odkupljenih, deloma sta jih obe zadrugi prevzeli od splošnega ljudskega premoženja. Naj poudarimo, da je slednjih več kot odkupljenih.
Kmetijska zadruga Sevnica bo letos po načrtih odkupila    110 hektarov
zemljišč, kmetijska zadr»> ga Tržišče-šentjanž pa 179 hektarov. Brez teh površin proizvodnja ne more razvijati. Naj omenimo zanimiv pa se družbena kmetijska podatek, ki resno opozarja na to, da si zaostale zasebne kmečke proizvodnje ne moremo več dovoliti. V občini je okoli 1500 stojišč, ki so primerna za pitanje živine. Obe zadrugi sta s teh stojišč odkupili lani le 237 mladih pitanih goved, s sodobnim pitanjem pa sta obe zadrugi na svojih 170. stojiščih lani spitali in prodali 433 mladih goved. Kje so zdaj tisti, ki tako radi govore o tem, da zadruga slabo gospodari?
čas odločitve je prišel
in še nekaj besed o kmetijskem skladu
V našem listu smo že pisali o tem, koliko »polpro-letarcev« dela v sevniški industriji in kolikšno škodo povzročajo z izostanki, ki jih je največ prav v času kmečkih del. Tudi v sevniški občini je zdaj dozorelo vprašanje: ali služba — ali kmetija. To bo potrebno zlasti zato, ker proizvodna podjetja ne morejo sprejemati nobenih delavcev na novo. Kot vse kaže, bo moralo proizvodnjo zapustiti precej dvoživk, na njihovih delovnih mestih pa se bodo lahko zaposlili tisti, ki bodo svojo zemljo prodali zadrugi, ker je sami ne morejo obdelovati. V tej akciji bodo prav zato morali sodelovati vsi delovni kolektivi, saj to zahtevajo družbeni interesi. Proizvajalci v industriji in drugih, panogah želijo proizvajati čimveč. To bodo dosegli samo z zavestnimi delavci, s takšnimi, ki jim pomenita tovarna ali delavnica edini kruh in zaposlitev. Kmetijci pa si želijo veliko strnjenih površin, na katerih bodo delali na sodobne načine in s stroji ljudje, ki so se posvetili zemlji in kmetijski proizvodnji.
Zaradi razdrobljenih zemljišč in starostnega sestava kmečkih lastnikov bo v sevniški občini pri po-družbljanju prav gotovo bolj kot drugod nastopil socialni problem. Prav bo torej, če bo ljudski odbor pričel takoj razmišljati o ustanovitvi sklada za kmetijstvo, s katerim bi reševali posamezne socialne probleme ter hkrati določili sredstva, ki se bodo stekala vanj. M. J.
Z uživanjem mleka krepimo zdravje!
NI PROSTORA ZA MALIGANE!
j[al Prinaša osnutek novjga zakona o prometu - Ali bo zdaj res dosledno resničeno načelo: »če voziš, ne pij - če piješ, ne vozi!«? - Največja hitrost n°seljenih krajih: 60 km? - Mopedi med registrirana motorna vozila?
*aka*Prave 0 osnutku novega "o h"8 ° Prometu na cestah 10 d °sleJ dale že vrsto predli«! V- Za spremembo ali do-IVj 'utev _ posameznih določil, kor naJP°membncjše vseka-Var SOd' skleP komisije za H,°0st prometa pri državna,;: sekretariatu za notranje
Kala FLIU' ki b0 Predla-Pov ,|,*B,tonH*v dosledne prevozni užlvanJa alkohola pred Vsel med "J0 voznikom
*U '/.kategorij motornih vo-
a«nat fej velja t0 ludi ** s0   erJe!). V osnutku zakona
sankriamre{ legalizirane le ko«, t protl vinjenim vozni-Promil 0 da Je stopnja 0.5 kot «. .  a,kohola določena
v°znikon*, M ukrepanJc Droti
^Hne*0111167   dopustne pro-kjer sn6"016 Je v državah, števiir,     Uzakonili, pokazala 18 slabosti. Razen tesa
pa naši laboratoriji in kadri ne bi zmogli številnih analiz krvi, kot bi jih izvajanje takega zakona zahtevalo. Vendar to ni glavni razlog! Znanstvena proučevanja so pokazala, da skoraj ni mogoče določiti tako majhne količine alkohola, ki bi pri nobenem vozniku in v nikakršnih okoliščinah ne mogle povzročiti motenj, oziroma zmanjšati njegove sposobnosti.
Znanstveniki so tudi ugotovili, da nastanejo motnje voznikovih funkcij že precej časa pred pojavom vinjenosti ali pijanosti. Voznik jih navadno ne čuti ali se jih ne zaveda; zato so take motnje še bolj nevarne. Ob analizi vzrokov nesreč (zlasti tistih s hujšimi posledicami!) pa so ugotovili, da je nižja stopnja alkoholiziranosti (voznik knže često samo znake lahke
vinjenosti ali pa sploh ne kaže nobenih motenj) prav tako zelo nevarna.
Zato je predlog, naj bi prepovedali voznikom motornih vozil pred vožnjo in med njo uživanje vsake količine alkohola (torej tudi kozarec vina ne!) v skladu s sodobnimi stališči znanosti in v skladu z vzgojnimi prizadevanji prometnih organov. Istočasno pa je ta rešitev tudi tehnično laže izvedljiva kot pa rešitev z dopustno uzakonjeno promil-no vrednoto. Za sankcijo bo zadostoval samo dokaz, da je voznik med vožnjo ali pred njo pil, pa čeprav samo malenkostno količino alkoholne pijače.
Tako je stališče komisije za varnost prometa pri državnem sekretariatu za notranje zadeve FLRJ.
BREZ OMEJITVE HITROSTI
Ko prebiramo osnutek novega zakona o prometu, opazimo, da prinaša tudi več novosti. Med njimi velja zlasti omeniti, da osnutek ne določa omejitve hitrosti izven naselij, pač pa bo moral voznik samostojno odločati o hitrosti vožnje ob upoštevanju objektivnih pogojev — kot so cesta, sposobnost vozila in voznika, stanje ceste, gostota prometa itd. Vsako upravičeno omejitev hitrosti bi bilo treba označiti s prometnimi znaki.
Zanimivo pa je, da osnutek predvideva maksimalno hitrost v naseljenih krajih 60 kilometrov na uro. Ob tem pa se vsiljuje pomislek, če to dopuščajo razmere na cestah v naseljenih krajih. Ob tem velja pripomniti, da so v ' sosednih državah, ki jim je uspelo bolje urediti prometne razmere, dovolili kot največjo hitrost v naseljenih krajih le 50 km na uro ali pa celo 40 km na uro.
Več pripomb velja tudi členom v osnutku, ki obravnavajo  vožnjo  čez železniško
progo in zavarovanje teh prelazov. Te določbe nalagajo precejšnje obveznosti in dolžnosti voznikom motornih vozil, obveznosti železnice pa so skopo in nepopolno označene. Ker pa je število nesreč prav na železniških prelazih sorazmerno veliko in ker pri mnogih nesrečah botrujeta ne dovolj vestno delo nekaterih uslužbencev in nesodobno zavarovanje, bi morala ta določila natančneje določiti tudi obveznosti in od-odgovornost železniških podjetij.
Osnutek predvideva tudi obvezno jamstveno zavarovanje motornih vozil, kar je pomemben ukrep za zaščito »tretjih« oseb, ki bi bile ranjene ali oškodovane ob prometni nesreči. Mopediste pa bo vsekakor zanimalo dejstvo, da osnutek uvršča mopede med motorna vozila. Torej bo treba 50.000 teh vozil registrirati, njihovi lastniki pa bodo morali opravljati izpit za A kategorijo.
Cestnoprometne prekrške osnutek novega zakona razvršča v tri skupine. Za vsako od njih so določene najvišje kazni, pa tudi najnižje: gib-
ljejo se od 1000 do 100.000 (beri sto tisoč) dinarjev. Na številnih razpravah se je izkristalizirala misel, da so kazni previsoke in da je treba o njih, preden skupščina sprejme zakon, temeljito razpravljati in ugotoviti, ali so tako visoke kazni za naše razmere realne. Miličniki bi lahko, kot predlaga osnutek, na kraju prekrška takoj kaznovali z mandatno globo od 1000 do 5000 dinarjev. Zaradi visoko kazni pa bi lahko le maloka-teri kršilec takoj plačal. To pa bi povzročilo marsikatero komplikacijo in otežkočilo delo miličnikom samim. Ali ne bi kazalo poiskati primernejši postopek plačevanja mandatnih kazni?
Novi zakon o prometu na cestah narekuje predvsem dejstvo, da so sedanji predpisi za cestni promet stari že 10 ali pa tudi več let. Od takrat pa so se razmere na cestah precej spremenile. Naj omenimo le podatek, da je bilo pred desetimi leti samo v Sloveniji 8000 registriranih motornih vozil in 12.600 voznikov, sedaj pa je nad 70.000 motornih vozil, voznikov pa 110.000.
PISMA UREDNIŠTVU
Zakaj ukinitev pošte Videm-Krško 3?
Tovariš urednik!
že dalj časa se širijo govorice, da se pripravlja ukinitev pošte Videm-Krško 3. Prebivalci levega dela mesta Videm-Krško, ki uporabljajo to pošto, se upravičeno sprašujejo, zakaj se pripravlja omenjeni ukrep. Ta posta, ki bo kmalu stara že 100 let, bo ukinjena v času, ko se predel razvija v močan gospodarski in kulturni center. V kratkem se preseli v levi del tudi podružnica Narodne banke, pošta pa bo ukinjena.
Dejavnost te pošte je bila v zadnjem času zelo okrnjeni, tako da morajo prebivalci levega dela mesta in okoliških vasi hoditi po paketne pošiljke na pošto v Krško, ki je od videmske oddaljena skoraj 2—3 km. Zaradi tega je bilo že precej negodovanja. Baje bo ukinjen tudi telefon, tako da bo predel, ki ima v ožjem okolišu okoli 1.000 prebivalcev, ostal brez javne telefonske govorilnice. Vsa pošta, ki pride po železnici, se torej pelje mimo pošte Videm-Krško 3 na pošto Videm-Krško 1 in nato nazaj.
Živimo v času, ko se posveča pozornost delovnemu človeku in se mu nudijo vse možnosti za izkoriščanje raznih uslug. Zakaj se tudi PTT usluge ne bi nudile v zadovoljstvo in korist občanom? Sicer je znano, da je predviđena gradnja nove pošte pri postaji Videm-Krško, vendar naj pošta Videm-Krško 3 ostane tako dolgo, dokler ne bo zgrajeno novo poslopje. Po vsej verjetnosti to ne bo ovira za urbanistični razvoj kraja in bo lahko poslopje, kjer je sedaj pošta,. Ostalo še tako dolgo, dokler še ne bo preselila v nove prostore, ki so v načrtu.
Prebivalci levega dela mesta Videm-Krško in okoliških vasi so prepričani, da je obstoj pošte Videm-Krško 3 nujno potreben, saj služi najširšim množicam.
Olaf Lovrenčič. Videm-Krško
Slabe ceste v Spodnjem Posavju
Tovariš urednik! ■ Takoj po vojni so bile naše ceste v precej slaben stanju, toda pridni cestarji so jih kmalu pripravili za promet. Vse ceste so bile kmalu zelo obremenjene, vendar so cestarji smatrali, da je njihova moralna dožnost ohraniti ceste v dobrem stanju, če je bilo treba, so ceste na nekaterih predelih tudi tlakovali in poskrbeli, da so bile zopet prevozne.
Vsega tega pa je bilo konec takrat, ko so pri cestni upravi uvedli skupinska dela. Cestarji so morali delati na določenih odsekih pri skupnih popravilih in se jezili, ker so se zavedali, da bo njihov odsek ceste zanemarjen,- ker ga ta čas ne bodo mogli oskrbovati. Tako je tudi lansko leto cestna uprava zbrala vse cestarje prt asfaltiranju v Vidmu-Krško. Učinek dela gotovo ni bil docela zadovoljiv, ker je vsak mislil na svoj del ceste, ki ga ni nihče oskrboval. Vožnja po nekaterih cestah )e postala zaradi zanemarjenega cestišča nevarna, da si kolesarji in mopedisti skoraj niso upali voziti po njih. V luk-n'e so nasuli le debel gramoz brez drobnega, ki so ga avtomobili razsuli po cestišču, na cesti pa je ostalo le nekaj debelejših kamnov. Sedaj je sneg naredil g'.adko
KAKOR BI NAM JEMALI IZ ŽEPA...
cesto, toda kaj bo, ko se bo pričel taliti? Cesta se bo od mraza dvignila in luknje bodo še večje. Razumemo da cestna uprava nima dovolj sredstev, vendar zakaj ne pusti cestarjev na njihovih odsekih?
Pred kratkim je predsednik sevniške občine tov. Karel Kolman omenil, da bodo drugo leto oz. letos popravili cesto Laško—Radeče—Sevnica —Videm-Krško. Toda ravno ta cesta je v tako slabem stanju, da mora biti šofer pravi umetnik, če se hoče izogniti nesreči. Sedaj, ko spada ta predel pod okraj Celje, se bo promet še povečal, in kdo bo kriv, če bo vedno več nesreč? če letos ne bo prišlo do tega, da bi cesto dokončno popravili, bi morala cestna uprava cestišče dobro popraviti, ker sedaj za promet ni več sposobno.
Posebno poglavje je tudi cesta Brestanica—Videm - Krško—Brežice. V Brestanici je dovolj kamnolomov, da je debeli in drobni gramoz na razpolago. Cesto bi zato lahko posuli z gramozom in jo utrdili z valjarjem, da bi vsaj malo izboljšali cestišče.
Mnogo govorimo o inozemskem turizmu, vendar so take ceste  slaba propaganda, ker se bo inozemec samo en- | krat peljal po taki cesti in j nikoli več. Ali ni to velika gospodarska škoda? Kaj nam j koristijo hoteli, kaj ča'eške Toplice, če do njih  ne moreš iz Celja?
Morda bo ta dopis pripomogel k temu, da bodo vsaj malo pomislili na prepolreb-na popravila in pustili cestarje na odsekih, za katere so zadolženi. Le, tedaj bodo ceste zopet sposobne za promet.
Jože ške'.a Podbočje
Kje je vsaj
zahvblei?
Tovariš urednik!
Lani septembra sem v Novem mestu prei banko ni Glavnem trgu našel hranino knjižico na 90.000 din. v n>e' pa še dva bankovca po 5000 din in nekaj drobita. Ker sem pošten delavec :n se mi je to zdela ogromna vsota, sem najdeni denar in kniižico takoj nesel na oddelek za notranje zadeve pri ObLO Novo mesto. Tam so mi rekl\ da bom od lastnika dobil nagrado.
Ze čez nekaj dni je lasln'ca tega denarja, Milka Hrova' na Malem Slatniku, denar dobila naza\ meni pa se do danes ni niti zahvalila. Decembra je sin. ki je hodil v šole. v mojem imeni pisal te) tovarišici. odgovora pa ni bilo...
Jaz sem upokojenec in imam le 10.000 din pokoinl-ne, tovartšica Hrovatova pa nedvomno bolje zasluži, njen mož šofer pa še dosti vč, zato mislim, da je grio, da se ni onlasila, čeprav so ji na ObLO. ko ie vzela d~nar, povedali moie ime in je'obljubila, da mi bo nagrado poslala.
Aloiz Vidic ZajčH vrh 18, p. Stopiče
Kaj je s nrikliučkom na Gmajni?
Lani spomladi smo poročali o tem, da bo zgrajen nov priključek na avtomobilsko cesto na Gmajni, načrti pa žal niso bili uresničeni. Razpoložljiva cestna mehanizacija je bila usmerjena v investicijska dela na ostalih cestah, zato Je za gradnjo priključka na Gmajni zmanjkalo potrebnih strojev. Sredstva so tudi v letošnjem letu zagotovljena, zato bo, kot vse kaže, priključek zgrajen letos.
V pojmovanju ljudi je včasih dinar skupnosti vreden manj kakor dinar v žepu posameznika. Potrebno bo še veliko vzgojnega dela in pogumne j šega razgrinjanja računov pred upravljavci, preden se bodo vsi- zavedali, da barantajo s svojim dinarjem tudi takrat, kadar odločajo o razdelitvi in uporabi sredstev iz skupne blagajne.
Takole so mi pripovedovali:
»Posestvo je dala prepisati na sina. Pravi, da bo tako laže prišla do pokojnine ...«
»Kako, ali doslej ni prejemala pokojnine?« sem vprašal.
»Mož ji je pred leti umrl. Zdaj išče vdova priče, ki bodo potrdile, kako da si je bolezen nakopal v stari jugoslovanski vojski.«
»Ce ne izpolnjuje pogojev po zakonu, pokojnine ne bo dobila,« sem vztrajal.
»O, pač,« so rekli, »s pričami bo to dosegla.«
»Pa saj ni upravičena!«
»Po zakonu ne, pa tudi posestvo ima. Ne bi se ji bilo treba pehati za pokojnino. Toda priče ...«
»Pa tudi će bi ji uspelo, bi morali kot zavarovanci to preprečiti. To gre vendar iz vaših sredstev ...«
»Kaj nam mar, zaradi tega ne bi bili nič bogatejši.«
Ne verjamem, cia bo uspelo, če po zakonu m upravičena. xoaa zaruuuvo je, kako nekateri ijuuje gleaajo na sredstva socialnega zavarovanja, frepr.-čani so, da je vseeno, če kdo neupravičeno zajema iz sklede, v katero ni nic prispeval, in da zaradi tega ne bodo prikrajšani. To pa je velika zmota. Prikrajšani bodo lahko na več načinov: bodi da bodo morali plačevati večje prispevke ali pa bo zmanjkalo sredstev za razne usluge. Kolikor več bo takih, ki neupravičeno prejemajo pokojnino, otroški dodaten ali kaj drugega, toliko več bo tistih, ki bodo zaradi tega oškodovani. Kajti če zmanjka sredstev, je treba omejevati tudi upravičene izdatke!
V krogu zavarovancev sem slišal tudi tole:
»Uredil si je posebno sobo in kupil štedilnik. Zdaj prejema otroške dodatke.«
»Kaj pa je v tem nepravilnega?« sem se sprenevedal.
»Nepravilnega nič, le smešno je. Sin živi še kar naprej na očetovem posestvu. Na polju gara kot konj, ko se vrne iz tovarne. Zakaj pa tudi ne bi? Posestvo bo njegovo in kuhajo tudi v skupnem loncu. Tista soba s štedilnikom je samo zaradi kontrole ...«
»To pa ni prav,« sem rekel. »Ne bi smeli dovoliti.«
»Kaj nas briga?« so me zavrnili. »Naj si pomaga, če se da!«
Pri nekaterih ljudeh ni zavesti, da so tudi sami kontrolorji. Naj nadzorujejo tisti, pravijo, ki so za to plačani, nas zavarovancev se to ne tiče. Toda sklad socialnega zavarovanja je vendar njihov, sredstva v njem so trud njihovih rok. Le kaj bi rekli, če bi skupnost socialnega zavarovanja na lepem razglasila: Izdatki so večji kot dohodki. Treba bo povečati prispevke. Ali bi tudi tedaj rekli: Kaj nas briga!?
»Nekdo plačuje socialno za žensko, kot da je pri
njem zaposiena, čeprav to ni res,« so vedeli povedati zavarovanci. »Tako ji bo pomagal do pokojnine.«
»Ali se ji to izplača?«
»Kmalu bo stara šestdeset let. Vse je preračunala, će bo dolgo živela, bo od socialnega dobila več, kakor pa sedaj odšteva ...«
»On ima zaradi tega večje davščine.«
»Kje neki, saj jo je prijavil kot gospodinjsko pomočnico!«
Ne vem, če je prav, da na ta način rešujemo problem   starejših   ljudi, ki
vrhu tega niso brez sredstev za preživljanje. To ziasti ni pravično v odnosu do tistih ljudi, ki morajo še pri šestdesetih trdo delati, da bi si pridobili pravico vsaj do starostne pokojnine. Poznam obrtnika, ki je vsa leta pred vojno prigaral komaj za vsakdanji kruh, a kaj da bi dajal še na stran za stara leta. Vsi obrtniki namreč niso obogateli. Zdaj dela v podjetju, da bi si tako zagotovil eksistenčne pogoje za jesen življenja. Da si je s tem skrajšal živ-
ljenjsko dobo, se razume, toda družbe, ni ogoljufal. Pokojnino, čeprav minimalno, ki jo bo prejemal, je zaslužil.
Zavarovanci bi se morali zavedati, da vsak neupravičen izdatek iz sredstev socialnega zavarovanja, pa najsi je posledica krivega pričevanja, neupravičenih bolniških izostankov, razmetavanja zdravil ali česa podobnega, ne pomeni le kraje denarja iz skupnega sklada, temveč tudi iz žepa posameznega zavarovanca. B. J.
Obsežni načrti okrajnega odbora Počitniške zveze v Ljubljani
Po nedavni spojitvi okrajev Kranj in Novo mesto z ljubljanskim se je temu prilagodila tudi Počitniška 'zveza. V vse odbore in komisije okrajnega odbora PZ Ljubljana so se vključili tudi naši in kranjski predstavniki. Doslej je bilo že dvoje plenarnih sej in ena seja okrajnega izvršnega odbora PZ, pravsar pa potekajo sestanki komisij. Ena izmed prvih nalog organizacije je ustanovitev občinskih počitniških zvez. To bo treba opraviti s tesnim sodelovanjem OK ZMS do okrajne skupščine, ki bo v letošnji pomladi. Delovanje PZ bo potekalo v okviru štirih komisij: organizacijsko-kadrov-ske komisije, komisije za izlete in potovanja, komisije za propagando in komisije za gospodarstvo.
Komisije bodo delovale samostojno, enkrat na mesec .bodo poročale predsedstvu, vsako Teto bo sklican plenum, na katerem bodo sodelovali člani komisij, dvakrat na leto pa se bodo na razširjenem plenumu zbrali tudi predsedniki občinskih zvez in predstavniki občinskih komitejev ZSM. Ker je področje razdelili na pet sek-no, bi bilo vodenje iz središča neučinkovito, zato so področje razdelili na pet sektorjev. Eden izmed njih zajema Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko. Za stike okrajnega izvršnega odbora PZ s sektorji bodo skrbeli
posamezni predstavniki sektorjev v vseh komisijah.
Naj naštejemo nekaj najpomembnejših nalog, ki jih zajema načrt dela OO PZ Ljubljana. Organizacijsko -kadrovska komisija bo priredila več seminarjev, uredila pregled svojih aktivistov, izdala eno številko Biltena PZ in priredila tudi sektorske posvete. Komisija za izlete in potovanja bo skupaj z občinskimi zvezami pripravila seminarsko potovanje, ki bo prav gotovo dalo precej novih vodičev, katerih zelo primanjkuje. V propagandnem delu bo izdanih več letakov, prirejenih veliko predavanj, predvajanih   množica diafll-
mov in podobnega. Okrajni izvršni odbor pa bo v tednu počitniške zveze priredil v sodelovanju z okrajnim komitejem ZMS televizijsko javno oddajo pod geslom: Organizacija počitniške zveze. Gospodarska komisija bo ocenila vrednost opreme, ki je last PZ, in nastavila v vseh svojih domovih počitka upravitelje. Delo Počitniške zveze je brez dvoma v mnogočem odvisno predvsem od tega, kako bo našla najtesnejše stike z mladino, šolami, podjetji in turističnimi društvi. Prav zato pričakujemo, da bo organizacija na Dolenjskem tudi v bodoče imela veliko vdanih pristašev. -mtr-
Mar res ni sredstev za gradnjo stanovanj?
»Gradili bi stanovanja, pa kaj, ko ni sredstev!« je dokaj pogostna ugotovitev, ki jo slišimo v delovnih kolektivih, zlasti v manjših. Stanovanjski problem je marsikje pereč, zato ga bo treba reševati resneje, nikakor pa ga nc moremo smatrati kot zgolj problem prizaaetih mlajših ljudi in pa občine. Delovni kolektivi, zlasti pa delavski sveti in sindikalne podružnice, bi se morali tftga resneje lotiti. V stanovanjskem skladu v -Jrežicah bo letos na razpolago okoli 170 mili.-'oTiov dinarjev, stopnja udeležbe pa se je od prejšnjih 25 znižala na 15 odstotkov. Upravni odbor z največ-
jim razumevanjem in zelo resno rešuje vloge ter upošteva pogoje in možnosti prosilcev tako glede rokov vračil kol glede obrestne nie e. Tudi manjši kolektivi imajo možnost graditi ne nozaD-ljajmo na to!
■ Tovarna »OBOD« iz Celir.ja bo letos izdelala 30.000 hladilnikov, kar je za 50 odstotkov vefi kot lani. Tovarna je dobro preskrbljena s surovinami in reprodukcijskim materialom, zato sodijo, da plana ne bo težko izpolniti.
M Podjetje JUGUAVTO iz Beograda je sklenilo z uvozniki iz ZAR pogodbo za izvoz 100 veli* likih medkrajevnih avtobusov v skupni vrednosti 1,5 milijona dolarjev. Vozila bo izdelala tovarna avtomobilov FAP iz Priboja.
Loške Tovarne Hladilnikov
ŠKOFJA LOKA
ELEKTROMOTOR Z 4/4 kvv, >  >,   ^8 — 5.50KS/380V — 1450 obr/min — 53.000 din;
V> \ M W$ ELEKTROMOTOR Pz 4.2 kW,
\ S^mEs« 5.7KS/380V, 14(10 obr/min — 50.000 din;
%fljrjjm,  ELEKTROMOTOR Pz 5.2 k\V, ^*T6b|^^K^ 7KS/380V, 1400 obi min      55.000 din
rtE MUČITE SE PRI DELU S PRIMITIVNIMI SREDSTVI, KUPITE ELEKTROMOTOR! ELEKTRIFICIRAJTE SVOJE STR0JEI NAS ELEKTROMOTOR VAM BO NADOMESTIL MANJKAJOČO DELOVNO SILO! PRIŠTEDITE S! TRI'   " STROŠKE!
Naš motor je izredno kvaliteten, lahko prenosljiv in enostaven za montažo, je poceni, poganja več strojev hkrati in se je močno uveljavil v kmetijstvu. Zahtevajte ponudbe pri vseh večjih trgovskih podjetjih, naših predstavništvih ali direktno v komercialnem oddelku
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV, ŠKOFJA LOKA
Sevničanke pred osmim marcem
Dobro leto je minilo, odkar je bila v Sevnici konferenca za družbeno aktivnost žena. Takrat so sprejeli več sklepov in nalog, ki naj bi ženi proizvajalki in gospodinji pomagali pri razbremenitvi, pred nedavnim pa so o tem razpravljali na seji predsedstva.
O OTROŠKEM VARSTVU
Je bilo največ govora. V Sevnici sta dva vrtca za predšolske otroke, vendar oba v neprimernih prostorih. Govorili so o tem, da bi za šmarski vrtec dobili prostore v enem izmed novih blokov, ki jih gradijo, pa menda ne bo nič iz tega. Za vrtec, ki posluje v stavbi ObLO, pa bodo dobili nove prostore v šolski stavbi v trgu. Enega večjih prostorov bodo preuredili v igralno sobo, iz stanovanja Pa bodo naredili garderobo in kuhinjo.
Zunanjih igrišč za otroke Sevnica nima! Ce bodo na razpolago sredstva, bodo še letos uredili vsaj eno ali dve igrišči na mestih, ki so jih otroci sami izbrali, se pravi tarn. kamor se zdaj hodijo igrat. Pereče pa je vprašanje varstva šolskih otrok. Ker je v Sevnici čedalje več žena uposlenih, pomočnico pa si
lahko privošči le malokatera, so otroci večino dneva sami.
Tudi v Krmelju, kjer je industrija močno razvita, je isto. Tam pa sploh nimajo vrtca. V šoli je prostor; če
MARINKA HAFNER, predsednica konference za družbeno   aktivnost žena v Sevnici
bi dobili še opremo, bi vrtec lahko takoj začel delati. Kot je videti, bodo letos načrt izvedli.
TUDI SERVIS IMAJO v okviru stanovanjske skup-
nosti: pralnico, likalnico, kemično čistilnico in kopalnico s tušem. Zal pa gospodinje pravijo, da so usluge predrage, saj so nekateri za pranje v dveh mesecih morali odriniti kar sedem tisočakov. To res niso mačje solze. Ne vidijo pa možnosti za pocenitev uslug. Nekaj bo treba po-gruntati, sicer bodo servisi propadli, žene, ki dobro zaslužijo, imajo doma pralne stroje ali pomočnice; delavke z majhnimi dohodki, katerim so servisi predvsem namenjeni, pa morajo prati še vedno doma, ker stroškov za pranje perila v servisu ne jmorejo:
SE PREMALO JE BILO NAREJENEGA
na področju družbene pretirane. V vseh tovarnah imajo sicer malice in v šolah kuhinje, obrat družbene prehrane v trgu pa Sevničanom ni všeč. Je premajhen, ni na pravem mestu in sploh niso navdušeni zanj. Pogovarjali so se o tem, da bi v eni izmed gostiln napravili tak obrat z večjo kapaciteto, pa jim ni uspelo. Tovarišice si želijo, da bi vzele hrano mimogrede, ko se vračajo iz službe, ali pa da bi obrat s primernim   prevoznim sred-
Pomenek v Šentnipertu
Pred nedavnim je imela krajevna organizacija SZDL v Šentrupertu zbor občanov. Žal m bilo vseh tistih, ki so dobili vabila. Pa bi bilo prav, če bi jih bilo več, ker bi potem drugače gledah na dogajanje v občin.
Predsednik ObLO tov. CjhH »"kovec je seznann oiv^ne s proračunom v tekočem letu. Slišali smo, katerim krajem občinski ljudski odoor pomagal pri zgraditvi vodovoda, gozdne ceste, kje oodo razširili podjetje, kdo bo dobil sredstva za gradnjo zdravstvenega doma poslušali smo in čakali, toda za šentrupen ni bilo nič denarja, razen za šolstvo, toda šole imajo tudi drugod NeKaj tudi za cesto na Dole ki pa ne pelie prek Sf-ntruperta
Nekdo je dejal, da je Seni-rupert vedno zapostavljen. °oslej so nam vsaj obljuoo-VJ|li. zdai pa še tega ni več *n vendar v šentrupenu sjtfoh ni stanovanj za učite-"e- rioš'a ie v zasebni MSI. trprrvini sta hkrati skladišči.
krajevni urad pa je v takih prostorih, kot menda nikjer v Sloveniji. Tudi upokojenci iščejo primeren prostor, prav tako vse organizacije, saj nimajo kotička kjer bi se člani lahko sestajali. Doslej ni bilo denarja za odkup kakšne hiše ali postavitev nove za različne krajevne potrebe.
»Radi bi imeli žago!«
»Ceste malomarno piu-?ijo!«
»Umetnih gnojil n1 d biLi«
»Kako ,j3 z arondacijo?«
Tako je bilo slišati.
Razprava je bila živanna. kar je na sestankih pravzaprav redkost Ljudje so znova povedali to. kar jih že nekaj let ti«či. Seveda, brez davkov in taks tudi ni šlo V glavnem pa ie bila v o-snrediu roi«el da ob*'ns'ri možie nn šen'mp^rt pozao-Hnio. Tovar'š predsednik je i.vi^el. rla je to res
OVani so tudi obljubili a k-iHo  m-rerialro in denarno nimacali t* grad*"'* b<iw»»» stvenpi1' rloTio      Mim' ce-nrav bi rae videli rla bPe-t1
stal v Slovenski vasi želijo pa, da bi zdravnik obiskoval tudi šentrupert.
Na koncu je bilo še glasovanje za 15-odstntni proračunski prispevek Bili smo zanj! Zbor je uspel, želimo le, da bi se kolo napredka obrnilo tudi proti šentruper-tu! Danica Zi;p;>n
stvom hrano razvažal. Za to možnost so najbolj vnete in bodo o njej še razmislile.
ZAPOSLITEV ŽENA,
ki je bila pred leti hud problem, so Sevničanke kar lepo rešile. Domače podjetje »Lisca« je zaposlilo mnogo žena in deklet v Sevnici in drugih krajih, prav tako je »Jutranj-ka« pokazala vse razumevanje. Z usmerjanjem mladine v poklice pa imajo vedno hujše težave. Letos je samo na sevniški šoli okoli 80 otrok, ki bodo šolanje končali. Kam z njimi? ,
Sevniške žene so sklenile, da bodo v bodoče posvečale še več pozornosti otrokom padlih borcev. Največkrat se ti težko uče, zato bodo poskrbele za instrukcije in jim skušale omogočiti vsaj osnovnošolsko izobrazbo, brez katere si danes nihče več ne more pridobiti kvalifikacije.
IN ZA 8. MAREC?
Predsednica sevniške konference MARINKA HAFNER, ki je govorila tudi o delu v preteklem obdobju, je povedala, da bo letos proslava na predvečer 8. marca v gasilskem domu. Kulturni spored bodo izvajali domačini in šolska mladina, zatem pa bo čajanka, za katero je prispevala denar Socialistična zveza. Po podjetjih pa naj bi sami poskrbeli za dostojno počastitev tega praznika. Paziti je le, da se počastitev ne razvleče v zabavo z obilo alkohola, saj bi s tem ne dosegli svojega namena in bi lahko več škodovali kot koristili. R. B.
Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST!
NE POZABIMO NANJE!
V mnogih podjetjih predstavljajo žene večino zaposlenih, drugje pa le del vseh. ki ai prizadevajo za napredek delovne organizacije. Ne bi bilo prav, če bi za njihov praznik 8. marec pozabili nanje in jim ne bi dali posebnega priznanja, ki ga zaslužijo kol žene proizvajalke, matere in gospodinje.
Ni treba hrupnih zabav vsega kolektiva, ki mnogo stanejo! Od tega nimajo žene prav nič, zlasti pa ni prav, če jih »napojimo«, kajti ni gršega kot žena, ki se opotekajočih korakov vrne domov k otrokom. Kjer so nameravali prirediti take zabave, naj si raje premislijo in sredstva, ki so jih namenili v ta namen, porabijo za otroško varstvo v svoji organizaciji ali v mestu! Ce bi vsi kolektivi, ki ta.dan čestokrat »zapijejo« težke tisočake, prispevali v ta namen, bi bil kmalu lahko opremljen novi vrtec. To pa je ženam res v pomoč!
Tudi ni prav, če bi 8. marec v delovnih organizacijah popolnoma prezrli. Direktor podjetja ali predsednik delavskega sveta naj tovarišicam stisneta roko s toplo zahvalo za vse, kar so v podjetju storile; če jim dajo zraven še pismeno čestitko, skromen cvet ali malico, bo dovolj! Tovarišice bodo zadovoljne in bodo še z večjim veseljem prihajale na delo, če bodo videle, da jih v njihovi sredini cenijo zaradi odgovornega in prekomernega dela, ki ga opravljajo doma in v službi.
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA •
Pretekli teden so darovali kri na novomeški £
transfuzijski postaji: Matevž Ottovitz, upokojenec £
iz Novega mesta; Vera Klobučar, Jože Smrekar, £
Ivan Slak, Ivanka Kokošar, Slavko Kavšek, Janez g)
Turk, Slavko Tomljanovič, Karolina Miklič, Fani g
Hočevar, Slavko Bogovič, Marija Kopic, Anton Ka- Q
strevc, Jože Dragman, Štefka .lune, Martina Mikec, Q
Martin Jankovič, Milka Mihalič, Anica Srebrnjak, f)
4nton Srebrnjak, člani kolektiva Novoteks, Novo f)
mesto. O)
Trg mora biti pester in enoten
Pomanjkanje obratnih sredstev zmanjšuje izbiro blaga tudi v trgovinah naših občin — Trgovina je {"neobremenjena z najrazličnejšimi dajatvami, prispevki in stroški, da res ne bo mogla poslovati tako, kot vsi od nje zahtevamo — Pretirane najemnine v Novem mestu zbijajo voijo, da bi trgovski delavci ustvarjali sklade za nadaljnje obnavljanje — širjenja in modernizacije ne bo, če ne spremenijo ljudski
odbori odnosa do trgovine!
Naš slavljenec
kletni kratkim  )e obhaja! •vaSčnJ^?  eden najstarejših fi?*, v  Cate*u Gviriš
Pri Ca,T,a 1883 V Razbor1u
ni tnu-   Po končani osnov-°" Je nadaljeval študij v
Hoten,
rir<y, zQmesJu' kier Je matu-Pri že,£ ,'em se je zaposlil
spo»ob7r,n'C>' Kcr 1" bH zel° pri$ei u in .Vesten, je kmalu Tam tt °eneralni direkciji. SyoiP „ bil višji svetnik do "Pbhojtm   Ker je bil
naprednega mišljenja, so ■ ga prezgodaj upokojili.
7. aprila 1943 se je za stalno preselil v Čatež, kjer ga je okupator pregnal iz Ljubljane in mu vzel stanovanje. Od tistlkrat je postala njegova hiša zbirališče borcev in aktivistov NOB. Marsikateremu partizanu je ostala Sivo v spominu Mikličeva druiina. ki je pomagala vsakomur, kdor je iskal pomoči.
Po vojni je še krepkeje de loval. Bil je glavni organizator kmetijske zadruge in ie vodil gradnjo zadružnega doma. Nato se je zaposlil pri bivšem okraju Trebnje, k'er je bil več let referent za zdravstvo in socialno skrbstvo.
Se zdai v visoki starosti, ilctlvno dela v vseh mno£.'čnlh organizacijah. Njegova hišn <e še vedno za vsakogar od-»rta in je v njej sedež vseh krajevnih oraanhncii, za katere vodijo Mikličevi tudi administracijo. Če pr'deš k njim na obisk, se ti zdi. da si prišel v urad
Slavljencu želimo Obi'" zdravja in da bi bil še dolgo med nami!
A.
V ponedeljek je gospodarska zbornica ograja Ljubljana sklicala sektorsko konferenco za trgovinske delavce v tistem delu bivšega novomeškega okraja, ki se je priključil Ljubljani. Poleg predstavnikov gospodarske zbornice so se razgovorov udeležili še član republiške trgovinske zbornice tov. Kaufman, zastopniki OLO Ljubljana, predsednik ObLO Crno-mjlj tov. Janez 2unič, di-re-torji trgovskih podjetij In ostali, ki delajo v trgo/ini. Razgovori so bili v Novem mestu in so v celoti orisali stanje in razvojne možnosti vseh trgovinskih strok v novem ljubljanskem okraju.
Udeleženci so se najprej seznanili s stanjem in perspektivo trgovine. Poročilo, ki ga je prebral predstavnik gospodarske zbornice tov. Šimnovec, je precej podrobno obdelalo razne plati trgovine. Ugotovilo je, da so se se cene v preteklem letu ustalile, hkrati pa nanizalo nekaj problemov, ki jih bomo morali nemudoma rešiti. Ti problemi so zlasti: slaba založenost in izbira na tržišču, škodljive monopolistične težnje kot posledica integracije itd.
Tovariš Regallv je potem poročal o investicijah, ki so predvidene v trgovini v letošnjem letu. Omenil je, da bodo v ljubljanskem okraju investirali v trgovino 3 m'lijarde 81 milijonov dinarjev, od te-
ga v pospeševanje trgovine na priključenem delu bivšega novomeškega okraja 191 milijonov dinarjev. S temi sredstvi je zlasti potrebno modernizirati poslovanje, odpirati nove lokale in samopostrežne trgovine.
V razpravi so predstavniki trgovskih podjetij poročali o delitvi dohodkov oziroma sredstvih, ki so jih namenili za sklade, ugotavljali možnosti za združevanje podjetij, podprli predlog za ustanavljanje posebnih služb za kontrolo cen in predstavnike zbornice seznanili, kako daleč so že s statutom svoje organizacije.
Razprava se je zadržala predvsem pri vprašanju odpiranja poslovalnic »tujih« trgovskih podjetij. Po mnenju določenega kroga »domačih« trgovcev poskušajo ta podjetja zagospodovati na njegovem interesnem področju. Kot se je izkazalo, večina trgovcev ni proti takim »vdorom«, če imajo »zunanja« podjetja pred seboj poglavitni namen, da z novimi poslovalnicami zadovoljijo potrošnika in mu nudijo to, česar v obstoječih trgovskih lokalih ne more dobiti. Če pa hočejo s tem samo povečati svoj trg in utrditi dominantni položaj, nimajo kaj iskat' pri nas.
Tovariš Knufman je zatem razprav) ial o moder nizaciji trgov'ne, integrac'-1i in odpiranju vedno več
jega števila samopostrežnih trgovin, kar naj bi bil končni cilj v prizadevanju za izboljšanje stanja na trgu v bližnji prihodnosti. Dejal je, da si je treba iz glave izbiti, da bi modernizacijo končali, če bomo samo lepše izpisali ime podjetja (ali mu celo dah novo ime) in posadili direktorja med nove naslonjače. Kajti to je dolg proces, ki zahteva velike napore in razumevanje vseh odgovornih činitelj ev. Integracije mimo upoštevanja ekonomskih pogojev, modernih oblik poslovanja in zahteve potrošnika po pestrem in založenem trgu ne moremo in ne smemo dovoliti. Razumljivo je tudi, da ni meja (niti okrajnih niti občinskih), ki bi preprečile trgovini, da bi ne poskušala uresničiti svoje napredne zamisli. Edino, kar naj nas vodi pri tem, je: zadovoljiti potrošnika, ki mora biti poceni, bogato in kulturno postrežen.
■ V razpravi je bilo slišati bojazen, da trgovina spričo prevelikih dajatev ni sposobna izpolniti vseh pogojev, ki jih zahteva sodobno poslovanje. Obremenilni predmet predstavljajo tudi previsoke najemnine za trgovske lokale. To vprašanje bi bilo treba rešiti tako. da bi najemnine ostale pret»žno v onravManta trgovskih o<>d-ietu. ki bi na ta nnč?n 7'iir»i<» sredstva za modernizacijo.
Vsebina razprave ponedeljkovih pogovorov o trgovini je strnjena v sklepih in predlogih, ki so nekakšen prehodni program modernizacije trgovinskega poslovanja. Podčrtana je zlasti misel, da integracija v trgovini ne sme biti trenutna, modna stvar, ampak da je to proces, zasnovan s pogoji, ki utemeljujejo združitev. Trgu je treba zagotoviti čim večjo pestrost in poskrbeti za ustrezno poslovanje v času turistične sezone, razen tega pa je treba na področjih, ki slovijo po svojevrstni ljudski folklori, organizirati prodajo spominkov in drugih predmetov, ki so značilen izdelek na takem področju, še naprej bomo morali razvijati prodajalne s sadjem in zelenjavo in samopostrežne trgovine.
Na željo predstavnikov trgovskih podjetij bo zbornica izdelala perspektivni načrt razvoja trgovine na tistem delu bivšega novomeškega okraja, ki je bil priključen ljubljanskemu okraju, vse predloge in ugotovitve, ki so prišli na dan pri teh pogovorih pa bo zbornica posredovala ustreznim organom. Taka posvetovanja bodo za to območje še večkrat. Prihodnjič bodo razpravljali o uresničitvi sklepov in predlogov, ki so jih sprejeli na koncu uvodnih pogovorov o trgovini.
I. Z.
Prav nič se mi ni čudno videlo, nasprotno, zdelo se mi je edino pametno, da sem paradiral pred Pre-sečnikovo hišo, kakor da bi se odpravljal na Begunj-ščico ali na Kredarico. Na nogah sem rožljal z dobro zažebljanimi čevlji; meči pa sta tičali v sivih nogavicah, ki so segale do kratkih hlačic, bingljajočih mi okrog nagih kolen. Vsi tej krasoti se je pridružil še temen suknjič zadaj narejen »na ploh«. Ni mi treba še posebej povedati, da mi je čepel na glavi obrabljen in zasvaljkan klobuček, in sicer s krivci, kakor pristoje' hribolazcu.
Živel sem v prepričanju, da sem oblečen jako pametno, jako okusno in predvsem tudi jako praktično. Ni mi prihajalo na misel, da sem podoba, kakor ni nastopila še nikdar in katere velika smešnost ne odide. Vtisom smešnosti so naši pogorci jako dos-stopni.
Končno je Meta vendarle prilezla iz hiše-
»Kje vendar tičiš?« sem se jezil. »Na Gori se že ,ta dolga* zvoni, midva pa se še odpravila nisva«
»Dosti je še časa,« se je kratko odrezala, »pol ure, pa bomo gori.«
Takrat je opazila moje do kolen segajoče nogavice — dolge nogavice je smela v pogorju nositi samo ženska — bingljajoče moje kratke hlačice in moj od zadaj žiroki deski podoben suknjič, pa se je sklonila skoraj do tal, tlesknila z rokami in se nato začela smejati na tak način, da so ji kar solze lile po licih. »Kdo bi s takim hodil?«
In zopet se je spustila v smeh. Nič mi ni pomagalo, v največji hitrici sem se moral preobleči in odložiti hribolazniško svojo slavo. Samo posvaljkani klobuček je dobil milost v njenih očeh, in to zaradi krivcev, ki so bili dekliču všeč.
Nad rugo stran pa ne morem zamolčati, kako se je bil ta spaček sam oblekel in napravil.
Takrat v kmečkih hišah še ni gospodarila tista zoprna gospoščina, s katero se danes pačijo naša dekleta. Ce se v Poljanah postaviš na brv pred cerkvijo, pa ti prihajajo z bluzami, in vrag naj me vzame, če ni vsako leto več klobukov na ženski strani. Na no-
gah, ki se včasih merijo z velikostjo čolna, pa se ble-stč beli ali še celo zelenkasti čeveljčki. Človek bi najrajši skočil z brvi v Ločilnico, da bi mu ne bilo treba gledati, kako se deklice trudijo, da postanejo v mladih letih prave grdobe- Morda nam pridejo še srečni časi, ko bodo naša dekleta s klobukom na glavi vodo nosila, v zadrgnjenih modrcih pa plela žito in korenje!
Meta še tega ni poznala. A vzlic temu se je bila napravila, kot je napravljen oltar pri največjih cerkvenih slavnostih. Nosila je svetlo sivo kambrikasto krilce, na katerem sta se počez vlekla dva v zobce nabrana rumena trakova, da se je videlo, kadar je korakala, kakor bi se vili po kambriku dve rumeni kači. Okrog obraza je imela modro rutico, ki jo je bila pod vratom prav nalahno zavezala. Pri prvem koraku ji je zdrsnila na ramena, da se je v vsej krasoti odkrila lepa glava. Svetle lase si je bila preveza-la s trakom iz črnega žameta, kar se ji je prav čedno podalo, skoraj še bolj nego glavnik iz rumene kovine, ki je gledal kot žareča krona izmed plavkastih kit. Mojo posebno pozornost je vzbujala zelenkasta surovosvilnata ruta, katero si je ovila okrog vratu. Ta vrat pa je cvetel izmed nežnih belih špic kakor »ženinček«, ki poganja v svečanu med belim snegom! Ta svilnata ruta je bila pripeta za tilnikom, da se je ondi napravljala ljubka jamica, pripeta pa je bila tudi spodaj, kjer sta že silili na dan rožnati dve gredici, o katerih bi bila nepotrebna vsaka dalj-
ša pripomba. Kadar se je prestopala, so završala okrog Mete spodnja krila, in kadar je predaleč stopila, so se zasvetile nogavice in prikazali se čižem-čki, prikladni vsaki gosposki nožici. Recite, kar hočete, bila je zala kot roža v maju!
Prav zelo sva morala pospešiti svojo hojo. Do-spevši k cerkvi, pa vendar nisva še prav nič mudila. Zbrana je že bila velika množica. Ta je postajala med štanti v bregu na levo od cerkve. Prodajala se je obleka, ponajveč pa sladke reči. Ali pred mašo se še ni kupovalo; še celo Veharjev Nace iz Delnic ni imel kaj posla. Stal je kakor rabelj tik klade, v katero je bila zasekana ostra sekira. Tu so se sekali šturklji. če si mehko pokonci postavljeno blago z enim udarcem presekal, bilo je tvoje; če se ni posrečilo, si moral plačati, štrukelj pa je ostal Nacetu. To sekanje je tisti dan na Gori povzročalo največje zanimanje!
Skoraj med zadnjimi sta prišla šimen in Luca. Ta je nosila pečo brez špic, nad obleko pa star rjavkast »raš«, ki je bil spredaj na dveh mestih nazaj pripet, da se je kazala rdeča podloga. Bila je to vroča «tara obleka za stare ženske in že tedaj precej redka.
Kakor dvoje plahih ščenčt sta se približala cerkvenim vratom. Tam je Kalar, bled kot stena, odstopil od moških, s katerimi se je razgovarjal. Stopil je pred Simna. Množica je takoj postala radovedna in pritisnila k mestu, kjer sta stala Kalar in Skalar. Luća je v strahu zanihala: »Za božje rane, vsaj pred cerkvijo nama daj mir!«
Oni pa je razločno in glasno spregovoril:
»Krivico sem ti delal in sedaj mi v imenu svete Trojice odpusti in pozabi!«
šimnu se je povesila čeljust in lovil je onemu roko:
»Vse je pozabljeno, Luka, vse je pozabljeno! Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
Množica je napravila prostor in z roko v roki sta prekoračila prag gorske cerkve.
Alkohol - grobar naših družin
Boj proti alkoholizmu je j boj proti nezmernemu pi- : jancevanju, ki se je po voj- ; m tako razpaslo, da ogroža naš obstoj, ro je problem, ki nas xot narod ponižuje in nam izpoaKopava ugied pri ostalin narodih.
Aikonolizem je naši skupnosti v velikansko breme. Vsak dan je več alkoholikov v bolnišnicah. V dnevnem časopisju lanko stalno Deremo o nesrečah na cestah, ki jim Dotruje alkohol.
Kot star vinogradnik ne bom nastopal proti alkoholu, najmanj pa proti zmernemu pitju vina, saj ga vsi radi pijemo, ker vino človeka razvedri in ga spravi v dobro voljo. Človek pri tem pozabi na vsakdanje skrbi, in če ga pijemo zmerno in do prave meje, zdravju ni škodljivo.
Se pesem poje: »Po pameti ga pijmo, da pamet ne zgubimo!« Pripomnili bi lahko še, da ne zgubimo zdravja in družinske sreče. V naših družinah bi bilo več blagostanja, več ljubezni, več družinske vzajemnosti, če vsega tega ne bi ogrožal alkoholizem. Koliko je uničene sreče v naših družinah, koliko tragedij je po domovih, ki trajajo desetletja in jih reši le smrt pijanca. Ko je že vse gospodarstvo zavoženo, se družina le stežka izvleče iz tega stanja, ponavadi pa zapoje boben.
Koliko pretrpijo naše žene, ki so v resnnici le sužnje moža, ki ga ima v oblasti alkohol! Tega ne pove nobena statistika, to je skrivnost družine in le ožja okolica ve, da imajo neurejene družinske razmere. Tistega, kar se dogaja za zidovi v posameznih družinah pa ne ve nihče. Kolikokrat mora žena gospodinja, vsa zgarana in trudna sredi noči bežati Jž hiše in se do jutra potikati okoli! Koliko tepe-žev, pobojev, oskrunjenih žena in deklet je že povzročil alkohol!
Sem v kolektivu, kjer Imam pred seboj nekaj pijandur z Dolenjske, popolnoma zapitih, zabuhlih obrazov in krvavo motnih oči. Ti ljudje so iz krajev, kjer domuje šmarnica,
glavna pijača pa jim je žganje. Kar zaslužijo, dajo za pijačo in jim je pol litra žganja dnevni obrok. Za žganje in cigarete najdejo vedno denar, za najnujnejše življenjske potrebščine pa ga nimajo nikoli.
Od takih ne slišiš nikoli pametne, moške besede, možje pri 50 letih se pogovarjajo izključno le o tem, kako so pili in one-čaščali dekleta in tuje žene. Ravno z ljudmi iz teh krajev se polnijo bolnišnice, vendar ne zaradi izčrpanosti od dela. čezmerno uživanje šmarnice, žganja in vihravo življenje so izpili njihove duševne in telesne sile. Organizem postane manj odporen in je dovzetne j ši za razne bolezni. Najhuje pa je to, da alkoholik ni priseben, otopi mu živčevje, da ni sposoben trezno presojati zadev, ki jih zahteva življenje. Vsako reč postavi narobe, da je nezadovoljen sam in vsa družina. Alkoholik ni dovzeten za izobrazbo, ne bere časopisov in knjig, marsikateri je analfabet vse življenje. Če bi se tak človek ozrl
in pretehtal svojo preteklost, svoje zavoženo življenje, bi marsikateri uredil življenje bolj smotrno. Izogibal bi se alkohola, ki mu je prekrižal vse lepe načrte in pot do blagostanja. Če bi izračunali škodo, ki jo je naredil alkohol v življenju, ekonomsko in moralno, na zdravju in v družinah, bi prišli do astronomskih številk. Če bi nekateri imeli denar, ki so ga zapravili za pijačo, bi bili preskrbljeni za stara leta in bi lahko uživali jesen svojega življenja. Omračil bi se jim um, če bi priklicali predse vse napake v življenju, ki so jih naredili pod vplivom alkohola.
Nedavno sem poslušal starega moža, ki je pripovedoval, da se je vse življenje tožaril s svojo ženo, zapravil vse premoženje in šele smrt je napravila konec. Le kaj ima človek od takega razrvanega življenja, kjer ima glavno besedo alkohol? Kako lepo je človeku, ki ga ob smrti obkrožajo domači in mu lajšajo zadnje ure! Pijanec pa konča sam in težki so njegovi zadnji trenutki.
Bodoča obnova vinogradov bo gotovo zatrla šmar-nico in bodo vsa gostišča imela le vino v buteljkah, ne več take brozge kot sedaj. Pridelovati moramo čimveč grozdja za namizna vina, ki so zdravo poživilo za staro in mlado. Zajeziti bo treba sramotno pijančevanje z vsemi sredstvi, s prepričevanjem in propagando, največ pa z višjo izobrazbo ljudi. Mladino moramo odtrgati od nezdravih vplivov in jo usmeriti k naravi.
Belokranjski kmet
Miha Maleš: JOKAJOČA ŽENA (barvna litografija, 1957)
Program letošnjih dubrovniških iger
V okviru letošnjih dubrovniških iger, ki bodo od 10. junija do 24. avgusta, bp skupno 65 prireditev. Razen Shakespearovega »Hamleta«, ki ga bodo kot prejšnja veta uprizorili na trdnjavi Lovri-jenac, je na sporedu tudi Dr-žičev »Dundo Maroje« v režiji Bojana Stupice. V okviru dubrovniških letnih iger bodo nastopili folklorni ansambli »Kolo« iz Beograda, »Lado« iz Zagreba in »Tanec« iz Skopja, zagrebška filharmonija ter več znanih skupin iz SZ, ZDA, ČSSR in Zah. Nemčije.
Sedmi mednarodni sejem tehnike v Beogradu
Sedmi mednarodni sejem tehnike bo letos v Beogradu od 24. maja do 2. junija. Precej razstavljaloev je že prijavljenih, med ostalimi pa vlada, kot kaže, veliko zanimanje. Pričakujejo udeležbo precejšnjega števila domačih proizvajalcev tehničnega blaga in opreme in sodijo, da bo letošnji sejem eden, izmed najbogatejših doslej. Udeleženci bodo razstavili svoje najnovejše proizvode, ki bodo zaradi tehnične izpopolnjenosti in konstrukcijskih prednosti med potrošniki brez dvoma vzbudili veliko zanimanje.
Poslovno združenje »Mariš« iz Mribora bo na primer razstavilo svoje najnovejše aparate za gospodinjstvo in gostinstvo. Tovarna »Teleop-tik« iz Zemuna se bo predstavila z raznimi preciznimi instrumenti in avtomatskimi napravami za regulacijsko tehniko in avtomatsko regulacijo. Podjetje »Tito« iz Sarajeva (»Pretiš«) bo prikaza-
lo široko izbiro motornih koles, skuterjev, koles in moto-furgonov. Poleg naštetih bodo razstavljala še mnoga podjetja, ki proizvajajo tehnično blago iz gume, telekomunikacijske naprave in elektro naprave in stroje.
Nova številka »OBČANA«
Pred dnevi je izšla 25. številka »Občana«. Uvodni prostor je posvečen izvlečkom iz referata in razprave na republiškem sindikalnem posvetovanju o statutih delovnih organizacij. Iz dela skupščinskih odborov je v listu zajeta problematika o socialnem in zdravstvenem zavarovanju. Dalje prinaša časopis nadaljevanje razprave Vinka Mlakarja o delavskih svetih in upravnih odborih v letu 1963, članek Janeza Nedoga o mestu, razdeljenem na občine, izbor gradiva s sestanka predstavnikov gospodarskih organizacij okraja Ko-
per o osnutku ustave, občinskih statutov in o statutih gospodarskih organizacij, prispevek inž. Marjana Prezlja: Stanovanjske skupnosti v Ljubljani-Center, članek Janeza Jerovška o družbenopolitični vlogi žena, inž. Vilme Pirkovič o javnih tribunah, Slavka Ko bet a o občinskih zdravstvenih organih, Rozike 2igon o varstvu in prehrani otrok in članek Karla Franza: Turistični promet.
Razen tega prinaša »Občan« več drugih sestavkov o aktualni problematiki naših komun in njihovih samoupravnih organov.
Klubski prostor v Globokem
16. februarja se je v Globokem zbralo okoli 70 vabljenih predstavnikov in gostov k otvoritvi klubskega prostora v preurejeni mali dvorani v zadružnem domu.   Več kot
enoletno složno delo in sodelovanje je kronano z uspehom: v klubu so lične mizice s stoli, televizor, zavese, za-steklena omara s knjigami in več šahovskih garnitur. Po tleh je razprostrt novi tekač, ki so ga kupili pred nedavnim.
Prisrčne slovesnosti so se udeležili predstavniki vseh organizacij in društev: gasilci, lovci, ZZB, domače prosvetno društvo, RK in tudi predstavniki rudnika Globoko, ki je prispeval največ sredstev za ureditev ter zato zasluži posebno pohvalo. Občinski odbor SZDL je zastopal predsednik tov. Ivan Živič.
V imenu pripravljalnega odbora je navzoče nagovoril njegov predsednik tov. Franc Cizelj, ki je orisal težave v tej skupni akciji in naštel namene, katerim naj novi prostor služi. V daljšem pregledu je bila nato opisana kulturno-prosvetna dejavrost v Globokem od leta 192' do danes. Omenjena so bila pre-devanja, razgovori, debatni večeri, politični pregledi, družabne igre in vse drugo, kar ima v načrtu klubski odbor. Hkrati so se v kratkem in lepem kulturnem programu spomnili obletnice Prešernove smrti. Sodelovali so mladinski aktiv s svojim »Fantovskim oktetom« ter učenci višjih razredov osemletke z več recitacijami in folklornim plesom.
Predsednik ObO SZDL Ivan 2ivič je zbranim zaželel, da bi klub polno zaživel. Ker so ugotovili, da jim še marsičesa manjka — knjižna omara na primer ima bolj
malo knjig — je svetoval, naj vneto sodelujejo v tekmovanju krajevnih organizacij SZDL. Z nagrado, ki jo lahko pridobijo — saj nagrade, ki jih je razpisal še prejšnji OO SZDL Novo mesto, niso majhne — bi lahko izpopolnili to, kar pogrešajo. Vendar nagrada ni glavni namen tekmovanja, mnogo več je vredno to, da bodo v plemenitem tekmovanju svojo organizacijo vsebinsko in drugače utrdili.
Ker smo že omenili, da je knjižna orama v klubu bolj prazna, naj dodamo še to, da so v Globokem imeli podobno vaško knjižnico kot v ostalih krajih. Pred otvoritvijo novih klubskih prostorov pa so po temeljitem pregledu izločili vse neprimerne knjige. Prebrana knjižnica je zdaj po obsegu skromnejša, zato pa vsebinsko bogata, vsako leto pa se bo pomnožila z nekaj desetinami novih knjig. Prav bi bilo, ko bi vzgledu Globočanov sledili tudi v ostalih' krajih, kjer imajo knjižnice, saj je povsod dovolj takšne navlake, ki so jo v Globokem izločili (razne »X-100, šund romane, slabe kriminalke i" podobno navlako).
Prebivalci Globokega so, združeni v krajevni organizaciji SZDL, dosegli plemenit in koristen cilj. Prvi lepo urejeni klubski prostor v občini Brežice že služi namenu. Prepričani smo, da se bodo tej otvoritvi kmalu pridružile še druge, saj tudi v več drugih krajih posnemajo zgled Globočanov in hite urejat družbene prostore.       M. J-
Aprila - medobčinska revija kulturno -prosvetnih dejavnosti v Brežicah
Svet svobod in prosvetnih društev bivšega novomeškega okraja je že v oktobru 1962 sklenil, da bo okrajna revija kulturno-prosvetne dejavnosti ob koncu sezone 1962-63 v Brežicah. Ker so bile priprave za revijo v teku
že pred ukinitvijo okraja v Novem mestu, smo predsedniku občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev v Brežicah tov. Dernaču zastavili nekaj vprašanj v zvezi z revijo:
vilo točk, bodo nastopile na reviji. Podobno bo. tudi z otroškimi risbami in s fotografijami. Natančna navodila so občinski sveti Svobod in prosvetnih  društev  že prejeli,
nujno pa je, da se povežejo zlasti glede recitatorjev, pionirskih in mladinskih pevskih zborov ter risb s pristojnimi občinskimi sveti za šolstvo zaradi koordinacije dela.
Fran   Stiplovšek: BREŽIŠKI KONTRASTI
VODIC PO GORJANCIH
--—j-
Zaradi kirurške operacije
Da bi lahko kirurg londonske bolnišnice Bart izvedel zapleteno operacijo na srcu neke mlade bolnice, so predzadnji petek zvečer vozili po londonskih ulicah avtomobili z zvočniki in pozivali prebivalstvo, naj pogasi luči in izključi električne grelce. Poziv Je naletel na takojšen odmev: v najkrajšem času so se izložbena okna, reklamni napisi "i okna potopili v popolno temo. Medtem je kirurg v bolnišnici lahko neovirano o-Pravil operacijo.
Ta dogodek je bil v nepo-
sredni zvezi s stavko nameščencev londonskih električnih central. Stavka je samo delna — tako imenovana »go-' slow«: od časa do časa uslužbenci nenadoma prekinejo dobavo električnega toka, kar traja včasih le po nekaj minut, včasih pa tudi celo uro. Tok je tudi mnogo šibkejši kot običajno. S to »delno stavko« hočejo nameščenci električnih central opozoriti javnost na svoje zahteve.
Ko bi zdravniki v bolnišnici Bart morali pričeti z nevarno operacijo, so se obrnili na
vodstvo stavke in ga zaprosili za razumevanje. Sindikalni voditelji so jim odgovorili, da stavke sicer ne morejo prekiniti, da pa lahko pomagajo drugače. Obljubili so, da v dveh urah, ko bo trajala operacija, ne bodo izklopili električnega toka. Tako je bilo življenje bolnice rešeno.
Eichmannovih spominov ne bodo objavljali
Eichmannovi spomini, ki jih je zločinec pisal v času enoletne preiskave v zaporu, ne bodo objav»jeni. Ministrski predsednik Ben Gurion je odločil, da bodo spomine shranili v državni arhiv. Dr. Servatius, Eichmannov advokat do usmrtitve zločinca, si je na vse načine prizadeval, da bi mu izročili rokopis svojega »varovanca«, ki obsega blizu 2700 strani.
V vsako hiSo DOLENJSKI LIST!
Planinska zveza Hrvatske je izdala priročnik in izčrpen vodič z nas;ovom »2umberak in Žumberačka gora.« Zaradi naziva žumberačka gora je ostal vodič pri nas skoraj neopazen, kajti malokdo ve, da imenujejo s tem imenom Hrvati vse Gorjance. Našim planincem se je zdelo, da gre samo za kak manjši odsek v Gorjancih, kakor so n. pr. Opatova gora. Ravna gora, Blaževa gora in podobno. ' Tekstni del vodiča sta prispevala funkcionarja karlov-škega planinskega društva »Dubovac« Zvonimir Keler in Ivo Ott. Uporabljala sta pri tem več ko 50 znanstvenih in poljudnoznanstvenih del. V predgovoru omenjata, da sta napisala vodič v počastitev 20-letnice naše narodne vstaje, da bi se ojačilo zanimanje planincev, turistov in drugih prijateljev prirode za ta kraj, slaven po svoji davni zgodovini in po narodnoosvobodilni borbi
Prvi del obsega opis 2um-berka in 2umberačke gore (Gorjancev) v zemljepisnem, geološkem, botaničnem, zgodovinskem in gospodarskem pogledu, kolikor to dopuščajo omejeni prostor in potreba planincev. V drugem delu so opisi planinskih domov na Vodicah, Polomu, pri Gospodični in na 2itnici. Na koncu je opisana trasa Karlovške transverzale.
Razveseljivo je za nas, da sta pisca tudi našemu delu Gorjancev posvetila veliko pozornost in sta na drobno opisala ne samo dohode k našima dvema domovoma na Polomu in pri Gospodični, marveč tudi 15 krajših izletov v okolico imenovanih domov. S tem sta odpomogla občutnemu pomanjkanju takega vodiča za našo stran Gorjancev, za kar jima gre vse priznanje.
Vse ture so popisane tako podrobno in nazorno, da se
izletniki zlahka znajdejo tudi tam, kjer so markacije zaradi posekov, pogozdovanja in prirodne zaraslosti pomanjkljive. Knjižica vsebuje tudi tri zelo pregledne zemljevidne skice, ki so v ozki zvezi z besedilom in lahko služijo kot dopolnilo ali nadomestilo spe-cialk.
Z desetimi slikami so prav dobro predstavljeni nekateri
PREVEČ IN PREMALO
Ameriški znanstvenik dr. George Bolgstrom, udeleženec ženevske konference za znanost in tehniko, je dejal v svojem referatu:
»Več denarnih sredstev je na razpolago za raziskovanje prehrane bodočih vesoljskih potnikov kot za proučevanje možnosti, kako bi pomagali milijonom lačnih ljudi v svetu.«
NEUMNA MISELNOST
Britanski komentator Mal-colm Mageridge je o nekem književniku, ki zavrača vsako kritično oceno, dejal naslednje:
»Tudi neumnež zna misliti, toda — neumnosti.«
Chur chillovo življenje v filmu
V Londonu so sporočili, da bodo zače»i snemati film o Churchillovl mladosti. V glavni vlogi bo nastopil znani filmski režiser in igralec Richard Attenborough. Film bo imel naslov »Levje srce«, režiral pa ga bo Bryan For-bes.
prelepi kotički v Gorjancih ter hrvatski in naši planinski domovi. Dom na Polomu in dom pri Gospodični zavzemata po pol strani. Slike je po večini prispeval dr. 2eljko Poljak, urednik planinskih izdaj Planinarskega saveza Hrvatske.
Vodič je vezan v poltrde platnice formata 12 x 17 cm in obsega 80 strani. Izletnikom v Gorjance toplo priporočamo ta izvrstni vodič. Nabavimo ga lahko pri Plani-narskem društvu »Đubovac«, Karlovac, pa tudi v planinskih domovih na Gorjancih in pri "planinskih društvih v območju Gorjancev, na primer v Kostanjevici, Brežicah, Krškem in Novem mestu. Cena je 100 oziroma 120 dinarjev. Bi B.
Tisnikar bo razstavljal v tujini
Znanega slovenjegraškega slikarja Tisnikarja so povabili v Hamburg in na Dunaj, kjer naj bi razstavljal v tamkajšnjih razstavnih prostorih. Razen tega bo Tisnikar letos razstavljal tudi v Mariboru.
MOSKVA: pravopisna reforma
Pri sekciji za književnost in jezikoslovje Znanstvene ak demije ZSSR so ustanovili komisijo, ki bo imela nalogo pripraviti reformo ruskega pravopisa. Reforma bo druga velika pravopisna reforma po letu 1917, odpravila pa naj bi vse neutemeljene izjeme v pisavi besed, preuredila pravila o ločilih in olajšala pisavo.
mmmmmmmmm
Žirija za Levstikove nagrade
Založniški svet založbe »Mladinska knjiga« je izvolil za člane žirij za letošnjo podelitev Levstikovih nagrad: za
Mahš: BOSENSKA 2ENA (monotiplja, 1954)
OBIŠČITE
v Dolenjskem muzeju razstavo Malcševih slik in razstavo knjig Prešernovih Poezij! Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. ure. Vstop prost.
izvirna leposlovna dela Mi-leta Klopčiča, književnika. Mitjo Mejaka, kritika, in Sergeja Vošnjaka, člana založniškega sveta; za izvirne ilustracije prof. Jelisaveto čo-plčevo, akademskega slikarja Franceta Miheliča in akademskega slikarja Zorana Didka; za izvirna poljudnoznanstvena dela dr. Roberta Neubauerja. prof. dr. Svetozarja Uešiča in dr. inž. Franceta Avčina. Nagrade bodo podeljene v marcu.
Slovenski izraz zdaj tudi za vse tehniške pojme
Zveza inženirjev in tehnikov LR Slovenije je v 3
I    sodelovanju s tehniško sekcijo terminološke komi- =
K    sije pri slovenski Akademiji znanosti in umetnosti ■
1    sestavila in izdala Slovenski tehniški slovar I. del. jj
I    S tem so se dokončno uresničili večkratni nagibi, j
f|    da bi tudi uašo materinščino izpopolnili z mnogimi §§
1   novimi izrazi in pojmi v tehniških vedah, na drugi ■
S    strani pa dokazali, rta se da tudi v slovenščini pove- S
jj    dati prav toliko kot v marsikaterem drugem jeziku. I
Tehniški slovar je nedvomno velikega pomena za i
i    strokovnjake in druge ljudi, ki uporabljajo tehniško ]§
I    izrazoslovje. Pred nami je prvi del (od A do O) tega 1
I    prepotrebnega besednjaka, drugi del pa je še v fj
g    osnutku, če listamo po straneh slovarja, moramo |j
S    priznati, da so sestavljale! opravili nalogo, ki se bo II
1 omenjala v sleherni obravnavi tehniškega izrazu- jj 1   slovja. Slovar velja 4000 dinarjev.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiM
Kakšne so možnosti za izvedbo revije kultur-no-prosvetnih dejavnosti v Brežicah za področje bivšega novomeškega okraja?
Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Brežicah je želel organizirati okrajno revijo kulturno-pro-svetnih dejavnosti že lansko leto, vendar to ni bilo mogoče, ker zgradba prosvetnega doma še ni bila adaptirana. Letos bodo vsi najnujnejši prostori urejeni in s te strani ni ovir.
Pripravljalni odbor za izvedbo revije, ki je bil imenovan kmalu po sklepu o tem, da bo revija v Brežicah, je imel do danes že 11 sej.
na katerih je bilo določeno vse potrebno za izvedbo revije. Vsi občinski sveti Svobod in prosvetnih društev bivšega novomeškega okraja so   pripravljeni sodelovati.
'rc'et je bil tudi sklep, da se obudi tradicija kulturnih vezi z bratskimi hrvatskimi društvi, ki bodo sodelovala s folklornimi skupinami. Na sodelovanje je pristalo tudi slovensko kulturno-umetniško društvo iz Zagreba Slovenski dom, ki bo sodelovalo s kvalitetnim pevskim zborom.
Kdaj bo letošnja medobčinska revija in kakšne dejavnosti bo obsegala?
Revija se bo začela 26. aprila in se bo končala 4. maja. V teh dneh se bodo zvrstili na odru brežiškega prosvetnega doma najprej pevski zbori in recitatorji, nato folklora in dramske skupine, harmonikarji, zabavni ansambli in pevci zabavnih popevk.
V istih dneh bo v Brežicah v okviru te revije razstava otroških risb in medklubska razstava fotoamaterske dejavnosti z obveznim motivom »Moj domači kraj« in s prostimi motivi. Ta razstava bo organizirana s sodelovanjem Ljudske tehnike.
Kako bo izvršen izbor skupin za revijo in del za razstavo?
Občinski sveti Svobod in fav i-'etn.lb aruštev bodo pri-vil    'ZJ>rane skupine za re.
W v casu od 20. februarja 00 !■ apnla. V tem času bo-
do posebne strokovne komisije ocenile prijavljene skupine in izvedbo del po lanskoletni kriterijih. Skupine, ki bodo dosegle določeno šte-
Kdo bo pomagal s finančnimi sredstvi, ker revije v takem obsegu občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Brežicah verjetno sam ne bo mogel finančno izpeljati?
Za izvedbo okrajnih revij v prejšnjih letih je velik del finančnih sredstev dal okrajni SSPD Novo mesto. Ker je nekaj občin bivšega novomeškega okraja prešlo v sestav celjskega okraja, drugi del pa v ljubljanski okraj, pričakujemo finančno pomoč obeh imenovanih okrajnih SSPD in se nam zdi povsem logično, da razgibanemu kul-turno-prosvetnemu življenju v bivšem novomeškem okraju ne smemo napraviti konec s tem, da pripravljalni odbor ne bi dobil. zadosti sredstev. ObLO Brežice je pripravljen kljub letošnji izredno težki
finančni situaciji prispevati del sredstev za izvedbo revije. Ker pa ljubljanski okrajni svet letos ne bo Imel svoje revije, tem laže pričakujemo izdatno podporo ljubljanskega okrajnega SSPD.
Pripravljalni odbor za izvedbo revije je izdelal organizacijo skoraj že do podrobnosti. Tudi sredstva za dokončno ureditev prosvetnega doma bodo. Zato lahko upamo, da bodo Brežičani za 1. maj doživeli kvaliteten kulturni dogodek.
mm*
Clflilan Tilipčie:
REICHSTAG V PLAMENIH
8
Ob tem času so Lubbea šele s pomočjo tolmača zaslševali in je zasliševanje trajalo (in to so drugi dan poročali vsi časopisi) do zgodnjih jutranjih ur. S tem je Hitler nehote odkril nacistični načrt. Spregovoril je o tem, kar bo morala policija šele »ugotoviti«. Hitler je stopil na sceno prezgodaj. Na odru se je pojavil kot jasnovidec in že je spregovoril besede o novem obdobju — besede se je naučil že prej, kajti sodil je, da bodo prišle v zgodovino.
Se isto noč je policija aretirala okrog 5000 komunistov. Naslednjega dne, 28. februarja, je izdal Hitler dekret »za zaščito ljudstva in države.« Dekret je podpisal Hindenburg in je označen kot »obrambni ukrep proti komunističnim dejanjem nasilja«. Dekret je bil strahovit adut v rokah nacistov. Vseboval je omejitev osebnih svoboščin: govora in tiska, zborovanj, telefona, telegrafa in pošte. Dajal je pravico za hišne preiskave in za zaplembo premoženja. Uvajal je smrtno kazen za zločine »veleizdaje«, zastrupljenja, požigov in sabotaž ...
Toda nacisti so ravnali zvito. Niso prepovedali komunistično stranko. Čakali so na volitve, sicer bi se lahko zgodilo, da bi se glasovi delavcev, ki so bili sedaj še razdeljeni med socialdemokrate in komuniste, združili. Volilni boj je besnel v znaku terorja kljukastega križa. Nacisti so valili na »marksiste« grozne obtožbe, da so se celo zmernim ljudem — ježili lasje. V kampanji je zadnjo in najvišjo točko dosegel požig Reichstaga, ki so ga nacisti pripisali komunistom.
Kolone SA marširajo, deset tisoč nacistov vihti po cestah bakle in prapore s kljukastim križem. Hreščijo zvočniki; nasilje in obračunavanje divjata po cestah in po hišah. Policija pa stoji mirno ob strani...
Volitve (5. marca) so prinesle nacistom 17,277.000 glasov, stranki centra 4,424.000 glasov, socialdemokratski stranki 7,181.000, komunistom kljub nacističnemu terorju 4,848 000 in nacionalistom 3,136.000 glasov. Z zavezništvom teh zadnjih (nacionalistov) je Hitler v Reiehstagu dobil neznatno večino: 288 svojih in 52 nacionalističnih poslancev, skupno torej 340 od skupnih 647 mest.
Del komunističnih poslancev so že aretirali. Ostali se v parlamentu niso smeli pojaviti. Hitler je enostavno objavljal nove zakone in s tem kopičil oblast v svojih rokah, še ni bil diktator, toda vešče je obšel ustavo in je 26. maja 1933 prepovedal komunistično partijo Njeno premoženje je zasegel. Na vrsto so prišle še druge stranke. Zapovrstjo padajo in Hitler jih razpušča. Zadnja je na vrsti nacionalistična, ki je pomagala Hitlerju v parlamentu dobiti večino. Njen vodja Hugenberg protestira pri predsedniku. Zaman.
Uradni list z dne 14. julija 1933 prinese kratko obvestilo:
Nemška vlada prinaša sledeči zakon: ČLEN L Nacionalsocialistična stranka predstavlja edino politično stranko Nemčije. — ČLEN 2- Kaznovan bo vsak, kdor bo poskušal podpirati kako drugo stranko ali snoval novo ...
Preiskava proti požigalcem Reichstaga je v teku. Nacionalistično časopisje jo napihuje do neba. Toda medtem je Hitler že pospravil ostale stranke in zasedel vsa ministrstva s svojimi ljudmi. Ostal je edino Papen. Nasilje raste. Goring organizira gestapo, odpira koncentracijska taborišča. Edini zakon je kljukasti križ. Vlada je storila samo en ukrep: izdala je proglas o amnestiji »za kazniva dejanja, ki so bila storjena v ljudski revoluciji«. Tako je oprala nacistom krvave roke.
Mladina je drla za fiihrerjem. Kolone marširajo
in marširajo ...
Nacisti so lahko blagoslavljali požig Reichstaga prinesel jim je oblast, o kateri so sanjali in ubijali celih deset let. S silnim hrupom so pripravljali v Leipzigu proces proti požigalcem. Biti bi moral krona njihove propagande. Svetu hočejo dokazati, da so ustavili »krvavi« pohod komunizma. Marljivo so se pripravljali nanj. Vse je bilo pripravljeno. Tako so nacisti mislili, v takem prepričanju so živeli.
Proces v Leipzigu
Septembra 1933 se je pričel pred četrtim kazenskim senatom Reichsgerichta (sodišča rcicha) v Leipzigu proces, ki je obsodil nacifašizem, čeprav ga je propagandni minister Goebbels skrbno pripravil, da bi z njim utrdil Hitlerjev prihod na oblast in pokazal svetu, da nacizem rešuje Nemčijo pred krvavo komunistično revolucijo. Ne samo Nemčijo, temveč tudi ves svet.
Proces je postal slaven in se ga zgodovina delavskega gibanja spominja pod imenom »leipziški proces«. To je bil proces proti van der Lubbcju in tovarišem. Tako vsaj v začetku. Kolesje procesa je steklo in morda bi bil to eden izmed številnih krvniških procesov, če ne bi med obtoženci sedel Georgij Di-mitrov, član CK komunistične partije Belgarije in član izvršnega komiteja kominterne. Z železno logiko doslednega revolucionarja in odkritim preziranjem smrti je zmečkal kolesje procesa. Obračunal je s predsedstvom senata, prisilil, da so umaknili najete priče, in za nameček še osmešil dva mogočna ministra reicha — zavaljenega Hermana Goringa in suhljatega Josepha Gocbbelsa, ki sta s svojim nastopom kot priči skušala rešiti, kar je Dimitrov sproti podiral.
k brežiški Ličan res „vstal od mrtvih" ?
Zadnja številka videmsko-krških PUSTNIH NOVIC (izšla je v torek!) poroča, da je projektantski skupini uspelo pripraviti načrt, po katerem so strokovnjaki izdelali napravo, ki z lahkoto premetava vsa vozila z enega na drugi breg Save. Napravo je prevzelo v u pravi janje poslovno združenje fračarjev »Avto-frača« s sedežem v Vidmu-Krškem. S tem je problem prevo za čez krški most rešen... Fotografijo, kako zdaj »vozijo« kamioni čez Savo v Krškem, je posnel fotograf I. Krahulec v Krškem. »Avto-frača« je seveda tudi patentirana!
so trdili, da se je to zgodilo že konec lanskega leta, drugi spet, da je bilo pred tremi tedni ali 14 dnevi. Ker se je Ličan spet pojavil v Brežicah, smo, meneč, da gre za navadno govorico, opustili poizvedovanje.«
Poklicala sva štev. 47 (Pogrebni   zavod   Brežice) in
Deset lisic, štiri divje mačke..
Najboljše zdravilo
Letošnja zima je bila huda tudi za divjačino. Pomanjkanje hrane jo je prisililo, da si je začela iskati plena kar v bližini naselij. Debel sneg je bil marsikateremu lovcu dobra sled, živalim pa ovira za beg.
Dobro oko in mirna roka Nika Badovinca iz Metlike, člana lovske družine Metlika, sta v dobrih osmih dneh položili na dlako 10 lisic, 4 divje mačke in enega dihurja. Za tako kratek čas je to prav lep uspeh. V razgovoru z Nikom Badovincem smo zvedeli, da se je vse dogodilo v bližini njegove pristave, nekaj sto metrov od Metlike.
Vprašali smo ga, kako jih je zasledil.
»Debel sneg in dolga zima je lisice in divje mačke prisilila, da so začele iskati hrano pri pristavah. Jaz sem opazil sledi. Zjutraj in proti večeru  sem   zasledoval in
uspeh je bil kmalu tu. V osmih dneh sem ustrelil 10 lisic, 4 mačke, dihurja sem pa ujel na klešče, potem ko mi je podavil 6 rac, kokljo in 10 piščancev.
Lovec sem že okoli 30 let. Ustrelil sem že divjega prašiča, ki je imel 220 kg. Ce
je debel sneg, ustrelim na leto do 30 lisic, 5—6 divjih mačk in 2—3 dihurje. Lovska sreča je bila najlepša leta 1929, ko sem v enem dnevu v Žumberku ustrelil 6 lisic, enega zajca in enega jazbeca.«
Ivo Likavec
Nova spoznanja o Luni
Sovjetski strokovnjaki z moskovskega inštituta za ra-diofiziko »Gorki« so objavili nekatere rezultate raziskav Lune. Trde namreč, da je temperatura 50 do 60 km pod Lunino površino okrog tisoč stopinj Celzija. Do tega rezultata so prišli s pomočjo raziskav moči radijskih valov, ki jih pošilja naravni Zemljin satelit. Do globine 15 do 20 metrov pa Lunino površino sestavlja izključno homogena luknjičasta masa. V tej globini je tudi temperatura za 25 stopinj višja od temperature na sami površini.
»Seveda pa poznamo lovci tudi veliko takih dni, ko ure in ure zaman prežiš na divjačino in se vračaš domov praznih rok...« pravi metliški lovec Niko Badovinac.
Šef policije v Oslu je nedavno izjavil novinarjem, da so se v njegovi praksi batine pokazale za mnogo učinkovitejše zdravilo proti pijančevanju kot vse denarne kazni oziroma zapor.
»Včasih je bilo batinanje mnogo bolj učinkovito od vseh medikamentov,« končuje policaj, »saj nam je služilo za neko vrsto psihoterapije.«
Nevšečnosti s severnimi jeleni
Na Norveškem so pred petimi leti našteli komaj nekaj tisoč divjih severnih jelenov, zato so oblasti lov na te živali prepovedale, da bi tako preprečile njihovo izumiranje.
Od takrat pa do danes so se te živali tako namnožile, da cenijo trenutno njihovo število približno na 50 tisoč, za nekatere' pokrajine pa ; predstavljajo pravo nadlego. Ponekod se živinorejci pritožujejo, da se njihove udomačene živali v času parjenja iz ograj vračajo k svojim divjim bratom, kar Je za lastnike seveda velika škoda. Vrhu vsega se v teh krajih, kjer se zadržujejo te divje živali, pojavljajo medvedi in volkovi. Človek mora tako ponovno osvajati in čistiti predele, ki jih je že nekoč osvojil.
»Opravičljiv« vzrok
17-letna Mary Smith in Oklahome (ZDA) je zobozdravnikom v času zdravljenja svojih zob pokradla iz žepa za 7000 dolarjev gotovine in zlata. Pred sodiščem je izjavila, da je to storila zato, ker je tako bolje prenašala bolečine...
minili. Sodobna
£ ie«atena. Brežiška P^^jSfite, da je to P0^levali v
* jevstal od mrtvih. Njkatnem tedm vneto P -m
J^odbo so v raznih ^"^0 nenavadnem doživetju^ a *>ah. Pripovedovali v^^odaU«, najbrž zato, da bt zgodbi in o tem, kar so mnogi toolj tabel jena ...
_^jefi. smo pismo. Naslov . fcj«>ek in jedrnat: Od ^ttvi!) ie >stal... Pismo pa
se ^pežicah živi 60 let star ki je prišel k nam m°7jjf Druščino mu delajo iz (j so mu zvesti pri jate-Pjkjjjuni je šel čez Vrbino, ty t p J« rima premagala, 0A\ je zmrznjen. Psi so i° na prsi in lajali na j*1* Jp. Zaslišala sta milic-ves t j; sta šla po cesti Na. n**jt» zmrznjenega moža, in šla prepeljati v bolnišni-ga ^ o ugotovili, da je mr-cOi jfpdjali so ga v mrt-^Ijfr Ko so naslednjega v»s -jjšli pogrebci, da bi ga
P* ,,(•■*' ie opomogel in podi * y pokopališča. Dva dni beSJj^rival, tretji dan pa se se l*Uvil na brežiških ulije ™[)idje so se spogledova-cafc ^raševali, ali je mogo-U ®p sem ga nekaj dni nače' j»1 v trgovini, je pripo-to s j; Bogami, bila mi je v*** po sam sve, što su dok-gicali, da sam mrtav, to1*,asam mogao pomoči.« ali pa na koncu ugotav-Pjfs je žalostno od zdra-lj»; j, da ne ločijo živega vrf* a od mrtvega!«
w xxx
jjžicah so nam, ko smo u& pripovedovati, kako prepovedali zgodbo v raz-iri "pticah. Zvedeli smo tu-nift'cla se je tragedija ni di %a na Vrbini, ampak prtf^žiškini mostom, kjer pO* jpan kuril in zaspal ter si V., Psi so ga greli in i$\ 73<ije pa zaradi »po-lai* zverin« reveža dol-p^Lmogli rešiti. Nato so go ^dli v bližnjo hišo, g» jjje počasi odtalil. Dru-Kje^so vedeli povedati, da gi *Pj (d tam odpeljali v mrt-soPji odkoder je ponoči v^\/)t (potem ko je »vstal
jbnl zavod ne ve pn    nič...
jetnik komandirja LM
v smo mu povedali,
s*11?/ Je Privedlo na obisk. * j je. da so govorice P"y idi njim na ušesa in pt*. poizvedovali. »Poplava đ» jcij je bila tolikšna, ipl% oilo težko začeti,« se d» J al namestnik koman-je U nadaljeval: »Ljudje
»V mrtvašnici pa še nisem bil...« je dejal Itajković v pogovoru .
vprašala, če so v mrtvašnico res pripeljali Ličana, ki je nato pobegnil. Zatrdili so. da to ne drži...
Rajković nam pripoveduje
Junak naše zgodbe Pavel Rajković nima stalnega bivališča, zato ga je bilo težko najti. Tega dne je bil na srečo v Brežicah. Po večurnem opazovanju in iskanju se je na Cesti prvih borcev med množico mimoidočih le pojavil visok, v temno, pono-šeno obleko k opravljen možak, s črnim klobukom na glavi. Hodi malce zamišljen, vzravnan, pogled njegovih svetlo modrih oči pa blodi, kot da bi bili sam na cesti.
— Ste vi iz Like?
— Pa jesam! Sta ima dobro? — Namen razgovora je bil v kratkih besedah pojasnjen. Nasmejal se je; vedri pogled svetlih oči pa je za trenutek zakrila bežna senca. Odšla sva v restavracijo, kjer se je med kosilom raz-predel pogovor. Zložno in počasi je povedal svojo tragično zgodbo, doživljaj brezdomca, njegove oči pa so ves čas pričale, da ne laže.
»Psa sta me res grela in lajala ...«
— Doma sem iz Dabra pri Lički Jesenici. Brusač sem. Se preden sem se nastanil tu, sem v svojem potepuš-kem življenju velikokrat zašel sem z brusom na rami. Stanujem v Lepuhovi štali. Ne potrebujem veliko: nekaj mi dajo dobri ljudje, malo zaslužim, pa gre iz dneva v dan. Še hišo si bom zgradil, barakico v Cerkljah. Občina mi bo dala na siromašni list zemljišče in še kolkov ne bo treba plačati ... Tudi v Ameriki sem bil: 1913. leta sem odšel tja, 1928 sem se vrnil. Bil sem v Chicagu, v New Yorku, v Clevelandu, delal sem po tovarnah in po farmah in tudi potepal sem se.
Brat me je odpravil od doma praznih rok. Tudi ptica se rada vrača v svoje gnezdo. Konec januarja letos sem odšel domov v Dabar, v Liko. Malo na obisk. Prve dni februarja sem se vračal. Do železniške postaje Lička je tri dobre ure hoda. Cez goro Mala Kapela in Korač vodi pot, skozi »veliku šumu, s jelama i bukvićima, s medvedima i vukovima«. Dobršen del poti sem imel za seboj, popoldne okoli štirih je bilo. Mraz in veliko snega, zameti tudi po dva metra visoki. 67 let sem star, omagal sem in zdrsnil s ceste v zamet. Psa, moji dve »bubl«, sta legla name in me grela ter lajala. Drugi dan zjutraj so zaslišali lajež lovci, ki so šli na lov. Potegnili   so   me   iz zameta,
Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini — hvaležni vam bodo za pozornost!
oskrbeli vprego, ki se je po več urah le stežka prebila do Ličke. Tam so me odložili pri šefu železniške postaje, kjer sem se okoli 4. ure popoldne zavedel. Dva dni sem preživel pri šefu postaje, nato pa sem sedel na vlak in se pripeljal sem. Tako kot vam sem svoj doživljaj povedal nekaterim znancem. To, kar so spleli, seveda ni moje.
— A v mrtvašnici još nisam bio, pa i nadam se, da neću skoro! — je končal zgodbo. Pokazal je levo roko, na kateri ima na hrbtu dlani obvezo vijoličasto-modro oteklino z odpro rano, posledico ozebline.
Kaj pa obrekovanje?
Pavle Rajković torej ni »vstal od mrtvih«, kot so trdili nekateri. Okoli njegovega doživljaja se je spletla s pomočjo govoric čudna zgodba. Naj vprašamo: kako bi bilo pri srcu jezične-žem, če bi jih zdravstvena služba zaradi obrekovanja prijela za dolge jezike? Pričujoči sestavek pa smo objavili, ker je zanimiv in tudi zato, da bi dokazali, da se ne damo kar tako »potegniti za nos«! Preden objavljamo, tudi preverjamo! '
Miloš Jakopec
Valvasorjeva tiskarna iz Vidma-Krškega je prejšnji teden poslala v Novo mesto svojo posebno kurirko z najnovejšo številko letošnjih PUSTNIH NOVIC. Le malokdo jih ni kupil...
133. Do polnoči jc Kriš netil velikanski ogenj. Zjutraj je. še v mraku zložil šotor in v prvem svitu je odpotoval po čokovih sledeh. V soteski ga jc obkolilo šestero Indijancev. Nosili so starinske muškete, eden pa je imel moderno vinčesterko, ki jo je takoj prepoznal za Cokovo.
134. Ne da bi se k»J Jii&«o dr« da *e ,TJlhov uJetnik-Bil je neoborožen i" Ufot *> h**or mirno se vdali.
Tovor so razdelili * ,CV« in »f11 in razkomatali, Krišu so naprtili Rokovo kožuhovino. Ubrali
so jo čez prelaz pr0
135. Več dni so neprestano potovali. Steza se je vila sem in tja med štrlečimi vrhovi, toda svoje smeri ni spremenila. Snega je bilo več kot v dolinah. Indijanci so bili utrjeni in vajeni hoje na krpljah že od detinstva. Tudi Krišu ni ta neskončna pot povzročila večjih težav kakor njim.
I I
I    KAJ PRINAŠAJO LETOŠNJE KRŠKE »PUSTNE NOVICE« §
I Recept za ribolov |
Iz krških »PUSTNIH NOVIC«, ki so letos tretjič §
1       izšle  za  praznik  veseljakov,  ponatiskujemo  nekaj j
okroglih, da bi tudi tisti, ki »PUSTNIH NOVIC« |
niso videli, spoznali humor iz Spodnjega Posavja. |
Letos so za »uvodnik« porabili ceste in slavni krški |
most čez Savo; če lahko verjamemo pogruntaciji j
»Avto-frače«, je problem mostu za nekaj časa rešen | — kako, pa si oglejte na tej strani...
Zobotehnik Šerbec je bil v ribolovu začetnik, pokojni §
a   frizer Burja pa znan strokovnjak. Ni čudno torej, da se 1
I    je Šerbec prav pri njem pozanimal, kaj na natakne na |
1    trnek, da bodo ribe bolj prijemale. »Kaj ne veš?« ga vpraša |
I    Burja. »Ribe najbolje prijemajo na česen, česen pa ne |
a sme biti navaden, temveč ga moraš najmanj tri ure na- | =    mekati v olju.«
Zobar najprej ni hotel verjeti, nato pa se je odločil, |
I    da preizkusi ta nasvet na Krki. Ko po nekaj urah potr- §
I    pežljivega lova nista ničesar ujela, ga vpraša voznik čolna, j
1    na kaj lovi. »Na česen vendar, saj mi ga je priporočal j
1    stari ribič Burja!« Čolnar je takoj vedel, koliko je ura, j
g    nalovil je črvov in jih prinesel Šerbcu. Ribiška sreča se je |
I takoj obrnila in zoboder je prinesel v Krško nekaj lepih | g platic.
Ko je s plenom srečal Burjo, se mu je pohvalil, češ |
1    da na česen ribe čudovito prijemajo, ampak da je pravi |
1    recept dobil šele pri čolnarju, »česen mora biti nele na- |
I    močen, temveč tudi malo prepečen. Od začetka, ko sem se B
1    ravnal še po tvojem nasvetu, niso hotele prijemati, in ■
I    sem že mislil, da si me navlekel. Ko sem pa začel loviti fj
1 po čolnarjevem nasvetu — lahko sam vidiš: lepi kosi, j§
2 kaj!«
1 - Burja se je zamislil, odšel domov, spražil česen in g i    odšel s trnkom na Savo ...
I 1
Iz latinščine (
Neki ribič se je hvalil, da je ujel tako veliko ribo, da 1
1    je ni mogel potegniti iz Save po širini, ampak jo je mo- 1
■    ral po dolžini. Poslušalec mu je vneto prikimaval in dejal: §
I    »Res je. Vse to sem od nedaleč opazoval, ko sem sedel na ■
1    lovskem trinožniku. Naenkrat sem opazil velikega gada, B
I    ki se je pripravljal, da bi me ugriznil v nogo. Zadnji čas B
I    sem jo še umaknil, gad pa je zagriznil v trinožnikovo nogo. 1
I    Od takrat je ta noga tako zatekla, da imam vso zimo 1
g    dovolj kurjave.... jj
8 ' H
1 Naelektrizirani prešič |
Na Pijavškem pri Vodopivcu so se namenili zaklati 1
1    prašiča. Povabili so strokovnjaka iz vasi, ki naj bi opravil Jj
I    to delo. Le-ta je že večkrat razmišljal, kako bi na sodob- J
1    nejši način ubil prašiča. Odločil se je, da poizkusi. Pro- a
jj    sil je, naj mu prineso nekaj metrov izolirane žice. Prisotni jj
I    so mislili, da bo z njo zvezal prašiču noge. Pa so se zmotili. jj
1    Strokovnjak je prerezal žico na dvoje. Konec ene žice a
I    je privezal prašiču za uho, konec druge pa je ovil prašiču g
1    okoli repa. Ko je imel prašič privezano žico spredaj in 1
g    drugo zadaj, je »strokovnjak« resel bližnemu, naj vtakne g
1    žici v vtično gnezdo (štekdozo), on pa bo držal prašiča. 1
g    Ni minulo nekaj sekund, ko je v hlevu strašno zatulilo. J
I    Najprej je vstal prašič, ki je ves omoten od električnih g
i    sunkov nekajkrat zaokrožil po hlevu in podrl vse, kar je g
!    stalo okoli njega, ter jo pobrisal na cesto. Mesar pa je še g
I    nekaj časa bled kot smrt nepremično čepel v kotu hleva jj
I    in gledal preplašeno, kakor da je bil on določen za zakol. g
Ta dogodek ga je tako pretresel, da se niti z nožem s I    ne upa več nad prašiča.
■
h k
B
s
§
I
Nikoli prav
Lansko jesen je neki kmet peljal voz z volovsko vprego preko krškega mostu. Takoj za njim je pripeljal na most tovornjak. Šofer nestrpen zaradi kmetove počasne vožnje, je nekajkrat močno zatrobil. Naš kmet je vedno uslužen, zato je pričel priganjati uboge voličke. Voli so bolj zaradi kmetovega biča kakor iz uvidevnosti pospešili korak. Toda, glej ga spaka! Nesreča nikjer ne počiva. Kakor polžu se tudi kmetu brzina ni kaj prida obnesla. Na krški strani je volovsko dirko opazoval mož postave. Pristopil je h kmetu in mu pomolil pod nos »mandatni« listek za 300 din. Kmet ni mogel razumeti, za kaj je kaznovan, saj je dal vse od sebe, da bi ustregel sitnemu šoferju Zaman se je kmet pridušal in preklinjal motorizacija, miličnik je ostal nepopustljiv. »Ja, oča, prehitro ste z voli vozili preko mostu!«
Kmet se je začudil: »Vas pa ne razumem. Zadnjič sem z voli na mostu stal, pa sem bil prav tako kaznovan!«
I
— France, misli na posnetek! Drži se malo bolj prijazno!
— Veste, na te današnje zavore se človek ne more zanesti ...
PIIIIIIIIIIIHlillllllllllHISIII«
PRALNICA STANOVANJSKE SKUPNOSTI V BREŽICAH:
„Dela je zdaj dovolj za tri..."
Veter je pravkar zelo neprijetno zanašal sneg v oči. Vhojena gaz z glavne ceste proti stavbi že- vnaprej opozarja, da Brežičani radi zahajajo sem. Velik, okusno izdelan napis pojasnjuje, da tu domuje Javna pralnica in kemična čistilnica stanovanjske skupnosti v Brežicah. Topel zrak, pomešan s paro in vlago, tri delavke v belih haljah in kupi perila ob pralnem stroju so pričali, da smo odprli prava vrata. Ker smo stari znanci, je pogovor s tovarišico Pavlo Sotler stekel brez zadrege.
— Perila za pranje je zdaj dovolj, tako da imamo vse tri dovolj dela, zlasti zato, ker tri četrtine opranega perila na željo strank tudi zlikamo, — tako se je tov. Pavla pohvalila že v začetku razgovora.
— Kemično čiščenje gre včasih bolj, včasih manj. S kooperacijo s čistilnico v Vid-mu-Krškem smo zadovoljni, v osmih dneh dobi vsakdo oblačilo očiščeno. Promet je dokaj   različen:   pretekli te-
den so nam prinesli v čiščenje 10 moških oblek, 4 plašče, četvero hlač in 2 ženski obleki, ta teden pa smo dobili šele 2 kosa oblek. Cene niso pretirane: kemično čiščenje moške obleke velja tisoč din, plašča prav tako, ženskega kostima 800 din, suknjiča 550, hlač pa 450 d-narjev.
S pralnim strojem in s centrifugo za ožemanje smo zadovoljne, tu in tam se sicer kaj pokvari, pa že nekako popravimo, da teče naprej. Veliko težav pa je z električnim tokom, ker je napetost premajhna. V pralnem stroju bi se morala voda segreti na 100 stopinj v 15 do 20 minutah, me pa moramo čakati 50 minut, pa tudi celo uro. Zgodaj zjutraj in zvečer je laže, dopoldne pa zaradi kuhe v gospodinjstvih napetost tako pade, da smo prisiljene čakati.
Sušilnica za perilo že obratuje, v uri in pol, največ v dveh urah je žehta suha. Zaenkrat še nabiramo izkušnje in sušilnico počasi izpopolnjujemo.
VSE JE PRIPRAVLJENO!
Kritike Brežičanov na račun neurejene javne razsvetljave in nekaterih mestnih ulic, zlasti onih v novih naseljih, so vse pogostnejše. Naj povemo, da je za preureditev javne razsvetljave na Cesti prvih borcev in za ureditev nove razsvetljave na Bizeljski cesti ter okoliških poteh in ulicah že vse pripravljeno. Jame so izkopane, kabli, žice, konzole in vse ostalo je pripravljeno, marsikaj pa bi že bilo nared, če ne bi del prekinil ali oviral mraz.
Prav tako je letos v načrtu ureditev nekaterih mestnih ulic in poti v skladu z razpoložljivimi sredstvi.
V Oreš j u bi radi vodovod telefon in trgovino
Prebivalci Orešja na Bizelj-skem se že dalj časa potegujejo za vodovod, telefon in trgovino. V okolici je približno 100 gospodarstev, naselje je v hribih, zlasti v slabem vremenu in pozimi so odtrgani od sveta. V naselju je trgovski lokal. Prebivalci že dolgo želijo, da bi katerokoli trgovsko podjetje odprlo v njem svojo prodajalno. Ker so uvideli, da bi bil iztržek premajhen, predlagajo, naj bi enkrat ali dvakrat na teden prihajala v vas potujoča trgovina, ki bi nudila potrošnikom to, kar potrebujejo v vsakodnevnem življenju. Lokalni vodovod do gradu Orešje je že speljan, tudi štirje zbiralniki so. Morda bi bilo trena cevovode tu in tam okrepiti in preračunati zmogljivost zbiralnikov. Prebivalci bi bili pripravljeni pomagati sami m
Razvoj trgovine v naši občini
»Rade bi gospodinjam in zaposlenim ženam še bolj ustregle...« pravi tov. Pavla Sotler
V občini Brežice posrechije 25 tisočem prebivalcev vse, kar potrebujejo za življenje, 46 trgovskih poslovalnic. 290
62 ljudi in 50 milijonov naložb
Obrtno servisno podjetje »Po-savje« v Brežicah opravlja kovinarske, pleskarske, gradbeniške, elektroservisne, finomehanične, ra dioteleservisne in kovaške storitve. S prostimi zmogljivostmi v svojih obrtnih obratih kooperiraju z nekaterimi proizvodnimi podjetji. Podjetje opravlja servisne storitve po pogodbah za M proizvajalcev industrijskih in gospodinjskih strojev ter za 6 proizvajalcev radijskih in televizijskih sprejemnikov. Področje, na katerem deluje, je zelo široko, saj opravlja svoje usluge na področju Dolenjske, Posavja in Spodnje Štajerske. Podjetje se ukvarja tudi s specialnimi deli, popravljajo na primer tehtnice vseh vrst.
Zaradi vse večjih potreb po obrtniških uslugah in storitvah so se posamezni obrati v sklopu podjetja hitro širili. Kolektiv, ki šteje danes 62 Ljudi, je v strojno opremo in v ureditev proizvodnih prostorov vložil že 50 milijonov dinarjev sredstev, ki jih je ustvaril sam.
Z opravljanjem servisnih stori-tev je precej težav, čeprav se v zadnjem času stanje izboljšuje. Po dosedanjih normativih za servisne storitve so proizvajalci marsikak račun zavrnili ali pa zaračunane stroške skušali zmanjševati. Razne strojne pripomočke in sodobne električne naprave za gospodinjstvo so do pred nedavnim kupovali predvsem v mestih, kjer je bila režija servisnih del nižja. Odkar
segajo po njih tudi potrošniki na podeželju, pa mora mojster neredko prepotovati kilometre po slabih cestah, preden najde potrošnika, ki zahteva popravilo. V »Po-savju« zato resno razmišljajo o avtomobilu za opravljanje servisnih storitev, vendar želijo, da bi stroške vzdrževanja prevzela podjetja — proizvajalci, ker jih sami ne bi zmogli.
Dela sicer ne zmanjkuje, vendar pa kolektivu ni prav, ko vidi, da za opravljanje pleskarskih, pa tudi drugih storitev pri manjših gradnjah in popravilih najemajo nekatera podjetja zasebne obrtnike, domače podjetje »Posavje« pa si išče delo na drugih področjih.
Kolektiv je v sedanjih prostorih precej utesnjen. V stavbi domuje poleg njih komunama uprava s svojimi garažami, ki zavzemajo   prostor,  katerega  bi »Po-
savje« močno potrebovalo. V preureditev te stavbe — v njej so zbrane vse delavnice »Posavja« — so vložili že precej sredstev. Po* trebovali bi še okrog 10 milijonov, da bi dokupili strojno opremo in po izselitvi komunalne uprave uredili prostore tako, da bi ustrezali.
Načrti o tem, da bi kolektiv »Posavja« uredil galvanizacijsko delavnico za pohištveno okovje, so pomembni zlasti zato, ker Tovarna pohištva Brežice potrebuje veliko takšnega okovja za svoje pohištvo. S tem bi bil rešen pereč problem, s katerim se tovarna pohištva mnogokrat srečuje, saj so. njeni izdelki nemalokrat ležali v skladišču in čakali na odpremo za izvoz prav zato, ker ni bilo na razpolago kvalitetnega okovja, ka-kakršnega zahtevajo kupci v inozemstvu.
delavcev, ki so zaposleni v trgovini, je v letu 1960 ustvarilo 2 milijardi 936 milijonov dinarjev prometa, v letu 1961 tri milijarde tristo milijonov, v letu 1962 pa 3 milijarde 667 milijonov dinarjev prometa. Iz omenjenih številk lahko razberemo, da je trgovina precej povečala obseg svojih uslug. Predvidena specializacija poslovalnic v Brežicah bo vsekakor pripomogla, da bo povečevanje prometa v prihodnje še hi-
BREŽIŠKE VESTI
trejše in večje. Potrošniku pa bo seveda bolj dosegljivo tudi takšno blago, ki ga do-
.4 ■■ j-i'vf«.yv*
slej ni mogel kupiti, pa tudi izbira bo večja.
Brežice so tradicionalno trgovsko središče, promet pa je zelo velik zlasti na tržne dni. Vsak teden prodajamo na sejmu po 100 glav goved in okoli tisoč prašičev raznih vrst, pretežni del izkupička pa kmetovalci potrošijo v trgovini. Poleg ostalega zahteva tudi to dejstvo čim hitrejše prilagajanje trgovskih poslovalnic sodobnejšim zahtevam. To je nujno zlasti v poslovalnici »Prehrana« v Brežicah ter v poslovalnicah v Cerkljah, Trebežu in Piše-cah.
P-ek
prispevati del sredstev ter vsa težaška dela in prevoze za vodovod in enako za telefonsko napeljavo.
ENODNEVNI SEMINAR ZA KOMISIJE
Občinski sindikalni svet v Brežicah je pripravil enodnevni seminar za člane komisij, ki so zadolžene, da sestavijo statute gospodarskih organizacij in zavodov. Jutri, v petek, ob 8. uri bo v sindikalni dvorani podjetja »Vino« Brežice na seminarju predaval predstavnik republiškega sveta tovariš Ivan Kristan. Tovariš Kristan bo govoril zlasti o pomenu statuta in pojasnil, zakaj so potrebne razne spremembe in kakšna je razlika med sedaj veljavnimi pravili in statutom. Povedal bo, kaj mora vsebovati statut in kaj pravilniki, ki ga bodo dopolnjevali, razen tega pa bo shematično prikazal sam statut. Seminar bo od 8. do 13.30 ure.
M. A.
štiri milijarde dinarjev na račun najemnin
Odbor za družbeno nadzorstvo hrvatskega sabora je predlagal LO Zagreb, naj zaradi številnih nepravilnosti zamenja direktorja in nekaj drugih funkcionarjev mestnega zavoda za poslovne objekte. Zaradi monopolističnega položaja je zavod, ki je dajal v naiem poslovne prostore v Zagrebu, v treh letih zasluzil z najemnino štiri milijarde dinarjev.
Kam s šolskimi otroki?
LEP NAPREDEK PAPIRNICE
Poslovalnica DZS v Brežicah je doslej edina prodajalna knjig In pisarniškega materiala, ki je bila, ko sta DZS in Mladinska knjiga prevzeli knjigarno in papirnice pri nas, po donečih obljubah pred dvema letoma res preurejena. V letu 1961 je imela brežiška poslovalnica 27 milijonov dinarjev prometa, lani, po preureditvi, pa za 6 mi-
Nov odlok o obveznih agrotehničnih ukrepih
Občinski ljudski odbor v Brežicah bo na eni izmed prihodnjih sej sprejel novi odlok o obveznih agrotehničnih ukrepih na kmetijskih obdelovalnih površinah. Od prejšnjega odloka se razlikuje po tem, da zajema vse obdelovalne površine v nižinskem področju, izvzete so le katastrske občine v višinskih predelih. Odlok zajema v celoti naslednje k. o.: Rigonce, Loče, Mihalovec, Vel. Obrez, Sela, Mostec, Gabcrje, Buko-š k, Zakot, Brežice Crnc, šentlenart, Brezina, Gor. Obrez, Krška vas, Cerklje, Ar-tiče, Rakovcc, Kapele, Pod-vinje, Vrhe, Slogonsko, Zupe-levcc, Dečna sela, Sušica, in nižinske dele tistih k. o., ki leže v hribih. Odlok določa, da morajo kmetovalci uporabljati po 400 kg umetnih gnojil na hektar površin, vsaka 4 leta zamenjavati seme pšenic, pravočasno kositi travnike (do 10. junija, razen če med 25. majem in 5. junijem dežuje), zatirati plevel na posevkih ter pravočasno zatirati nevarne rastlinske škodljivce in bolezni na njivskih površinah in v sadovnjakih. Kmetijske organizacije morajo, kot predpisuje odlok, zagotoviti zadostne količine reprodukcijskega materiala in voditi evidenco o prodaji le-tega. Kmetovalci, ki določil odloka nato, ko ga bo ljudski odbor sprejel, ne bi
upoštevali, so lahko kaznovani s prisilno upravo svojih površin za dobo od enega do petih let in z denarno kaznijo do 50 tisoč dinarjev.
lijonov dinarjev več. Poslovalnica Je še vedno najsodobneje urejen tovrstni obrat v spodnjem Posavju in na Dolenjskem.
Po mnenju kolektiva, ki zaman prosi za sosedni lokal, pa je njihova poslovalnica hkrati tudi najtesnejša. V prodajalni je zdaj za blago manj prostora kot prej. Vse stavbno pohištvo, šipe, kovinski okvirji za izložbo in vsa vrata za preureditev sosednega lokala so že pripravljeni ln leže v drvarnici ali v kleti. Ker so bili prisiljeni po sodobnih policah razmestitl razen knjig tudi vse ostalo, kar prodajajo, močno primanjkuje prostora za knjige, zlasti v začetku leta za šolske; kupcem pa nudijo le četrtino tega, kar bi lahko sicer. Po lepih načrtih, ki so pripravljeni, bi v sosednem lokalu po preureditvi odprli prodajalno časnikov,
revij, muzikalij, gramofonskih plošč, šolskih knjig in strokovne literature. Za sedanjo knjigarno imajo že pripravljeni dve klubski garnituri, v katerih bi kupec lahko sede mirno pregledal knjigo in se odločil za nakup. Take kulturne prodajalne knjig doslej pri nas ne poznamo.
Vse kaže, da v Brežicah ni dovolj razumevanja za potrebe knjigarne. Vprašujemo se, kaj bo, če letos ne bo rešeno vprašanje sosednega lokala, ker bo DZS sredstva, ki so namenjena za preureditev, namenila drugam, v prihodnje pa bo urejala samo še prodajalne knjig v Ljubljani. Tam bodo uredili dve veliki, sodobni prodajalni knjig, ki bosta potrebovali toliko sredstev, da podeželje ne bo kmalu prišlo na vrsto. Mar bomo res zavrnili ponujeno roko in zamudili lepo priložnost?
sola v Dobovi je premajhna, le stežka sprejme vse šolarje, zlasti zdaj, .odkar je ukinjena šola v Kapelah. Šolski otroci iz Kapel in iz 2u-pelevca prihajajo zjutraj z avtobusom, po pouku pa čakajo uro in pol do dve uri na prometne zveze za domov. Ker ni nikjer primernih prostorov, kjer bi se zadrževali, so ta čas prepuščeni cesti. To je toliko bolj neprijetno v tej zimi ln mrazu. Vse kaže, da bo treba šolsko stavbo čimprej povečati in v njej najti prostor, kjer bi se šolarji zadrževali, čakajoč na avtobus ali vlak. Vsi Dobovčani ocenjujejo ta problem kot najvažnejši, šola pa je razen tega tudi brez igrišča. Primerno zemljišče je sicer poleg šole, vendar pa stoji na njem naseljena stavba. Ljudi, ki v njej
Še kaj o razvijanju lovskega turizma
10. januarja 1963 je bil objavljen   v Dolenjskem listu   članek »Razvijajmo lovski turizem!«, ki nakazuje     možnosti razvoja lovskega turizma na področju občine Brežice. K temu članku bi želel nekatere  stvari   malo bolj osvetliti — z lovske plati —, pa tudi ovreči nekatere  trditve,  ki verjetno  nehote  mečejo slabo luč na lovske organizacije tega področja. Po letu 1945 so nase novoustanovljene  lovske organizacije prevzele lovišča v dokaj slabem stanju. Med voj-
no divjadi skorajda niso gojili, razne roparice pa so se razmnožile v takem številu, da je katastrofalno vplivalo na stalež naše plemenite divjadi. Število lovcev se je v primerjavi s predvojnim stanjem gotovo več kot petkrat pomnožilo, kajti lov je popularen šport, ki je v naši družbeni ureditvi dostopen vsakemu državljanu, če izpolnjuje določene pogoje.
Lovci in lovske organizacije so sprevidele kritično povojno stanje naših lovišč in takoj pričele delati. Veliko truda in svojega denarja so lovci vložili v napre-
SPODNJE
dek lovišč oziroma za povečanje števila plemenite divjadi. Skoraj celo desetletje so se morali lovoi odreči marsikateremu lovskemu užitku na račun izboljšanja lovišč. Običajno vidi nelo-vec lovca le, kadar nese domov uplenjenega zajca ali fazana. Nepoznavalcu lovskih razmer morda ni znano, da ima povprečno vsak lovec letno najmanj 15 tisoč dinarjev izdatkov. Koliko svojega prostega časa vloži vsak lovec pri pokončevanju ropa-ric, zimskega krmljenja div. jadi, kontroli lovišč itd., pa tudi na samem lovu! Povečana obraba obleke in obutve pri lovskemu udejstvo-vanju povečuje vsakemu lovcu osebne izdatke. Za 2 do tri zajce in kakega fazana, kolikor jih lovec letno odnese za lastno uporabo domov,  se  lov  finančno ver-
jetno nikomur ne Izplača. Nihče_ kdor vse to pozna, torej ne more trditi, da je lov dobičkonosna zadeva. — Lov je drag Sport — to dejstvo je vsakemu lovcu znano.
Za družbo pa lov ni le športna dejavnost, ampak prvenstveno panoga narodnega gospodarstva. Na tako mesto postavlja lovstvo tudi 1. člen našega zakona o lovu. Družba je izročila lovišča in divjad lovcem, ki po svojih lovskih družinah gospodarijo z lovišči. Razumljivo je, da družba zato pričakuje od lovstva določene koristi. Vnovčenje divjadi pri lastnih lovcih ali na domačem tržišču vrže bore malo dohodka - Nekai več dobimo, če uplenjeno divjad prodajamo v inozemstvo. Veliko več dohodkov - neposredno in posredno — pa je možno   ustvariti   z lovskim
stanujejo, ni moč postaviti na cesto, stanovanj, kamor bi jih preselili, pa ni. M.
Delovni nadzorni odbor SZDL
Nadzorni odbor ObO SZDL » Brežicah je na nedavni seji sklenil, da bo vneto uresničeval sklep, ki Je bil sprejet lani, in nadaljeval s pregledi finaučno-matcrialncga po* slovanja krajevnih organizacij SZDL. Člani nadzornega odbora bodo najprej obiskali organizacije, ki lani niso prišle na vrsto, nato pa še vse ostale. Preglede bo nadzorni odbor osvojil kot stalno obliko dela in ne le kot kampanjo pred občinsko konferenco. Člani nadzornega odbora pa bodo hkrati kot aktivisti SZDL sodelovali pri delu krajevnih organizacij in i'1' opozarjali na razne napake, svetovali in pomagali, kjerkoli '>" potrebno. O tem bodo poročali tudi občinskemu odbora Socialistične zveze.
turizmom. Zadnja leta je vedno več zanimanja i tali* janskih, švicarskih in fran-co.skih lovskih turistov z* nas,, divjad.
Inozemski lovski turist želi priti v takšno naše lo* vlsče, kjer je obilo razne divjadi. Takih lovišč Je na primer v spodnjem Posavju zelo malo, prav na področju občine Brežice pa je le nekaj relativno bogatejših lovišč. Razen ugodnih kll-matičnih, talnih in drugih razmer tega področja so prvenstveno lovske organizacije oziroma lovci tega področja tisti, ki so zadnja leta z veliko truda in denarja največ pripomogli k sedanjemu dokaj dobremu staležu divjadi.
Bonitiranje lovišč je pokazalo, da stalež divjadi sicer še ni na Idealni višini, je pa, če ga primerjamo z drugimi lovišči na tem področju, dober. Zato za lovišča na področju občine Brežice ne moremo trdili, da so osiromašena, kot to trdi pisec v Dolenjskem li-
Priporočilo krajevnim organizacijam
Občinsa konferenca SZDL v Vidmu-Krškem je razpravljala tudi o prihodnjih nalogah krajevnih organizacij. Ugotovila je, da bo v bodoče potrebno vsestransko izpopolniti delo krajevnih organizacij; le te bodo morale postati središče družbeno-političnih dogajanj na terenu. Ustanavljati je treba sekcije, ki bodo uspešno delovale. Delo organizacije naj bi potekalo prek sekcij. Pri sestavljanju programov za delo naj bi sodelovalo čim več občanov. Organizacija, ki ima samo delovni odbor, ne more doseči večjih uspehov. Zato je sodelovanje s članstvom nujno. Izkušnje so pokazale, da članstvo rado
sodeluje z organizacijo, če ga znamo pritegniti. Letos se organizacijam odpira nova oblika dela prek podružnic. Odbori krajevnih organizacij bodo morali tesno sodelovati s podružnicami in jim tudi vsestransko pomagati. Predvsem pa bo naloga krajevnih organizacij obravnavati vprašanje porasta produktivnosti dela in krepitve socialističnega sektorja kmetijstva. Sleherni član   organizacije   SZDL se
Manjši stroški, kljub temu pa
Konfekcija papirja v Vidmu-Krškem je lani ustvarila 343 milijonov dinarjev vrednosti po fakturirani realizaciji (plačana je znesla 309 milijonov) ali za 14 odstotkov več kot leta 1961. Znižali so tudi materialne stroške, saj se je proizvodnja povečala za 13 odstotkov, stroški pa le za 8 odstotkov. V letu 1961 je bilo podjetje še na pavšalnem obračunu dajatev. Lani so prešli na reclni obračun in so družbi odvedli za 20 milijonov dinarjev več
mora zavedati, da samo z večjo proizvodnjo, na osnovi večje produktivnosti dela in ob znižanju režijskih stroškov lahko izboljšujemo življensko raven. Kmetijstvo predstavlja za občino še vedno važno gospodarsko panogo. Ker zasebni kmetovalci niso sposobni oskrbovati niti mestna industrijska središča s poljskimi pridelki, bo treba tudi z bodoče uspešno krepiti in širiti družbeno kmetijstvo.
večje dajatve, močni skladi
dajatev, kljub temu pa so planirane sklade podjetja celo malce presegli. Da je kolektiv gospodarno uresničeval delitev dohodka, priča tudi podatek o sredstvih, porabljenih za osebne dohodKe: v ta namen so planirali 22 milijonov 600 tisoč, porabili pa le 17 milijonov 700 tisoč dinarjev- Iz naštetega lahko razberemo, da dobro gospodarijo, zato jim lahko samo čestitamo!
ŠE VEDNO NAJVEČ PREKRŠKOV NA CESTI
Sodnik za prekrške pri občinskem ljudskem odboru v y?clmu"Krškem Vlado Vogrinc je imel v preteklem letu ie vi đela- Moral Je kaznovati kar 1140 oseb. Od tega krsv 15 mladoletnikov. Do 1000 dinarjev je zaradi pre-0,7 moralo plačati 285 oseb, od 3000 do 5000 celo 352 dina'- 6 je bUo kaznovanih na plačilo 10.000 do 20.000 romrjev.284 oseb in do 100.000 dinarjev 114 oseb. Z zapo-551 ^a ie bilo kaznovanih 47 oseb, ki so prebile v zaporu
na cett £a uS°tavljamo, da je še vedno največ prekrškov Je bil Sa;1 Jin Je Dil° kar 577. Tudi prometnih nesreč vini°nn ?recej- Vzrok je v glavnem prevelika hitrost in odvz t Samo zaradi vinjenosti so bila 20 mopedistom amat 3- potrdila o znanju prometnih predpisov ter 11 voli . em in dvema poklicnima voznikoma vozniška do-snv   J3' Proti takim kršiteljem cestnoprometnih predpi-
i? sodnik za prekrške strogo postopal.
Tudi zaradi kršenja javnega reda in miru je bilo Kaznovanih veliko oseb. Zamisliti se moramo nad podat-Kom, da je zaradi pretepov, neredov in nespodobnega vedenja na javnih mestih bilo kaznovanih kar 213 oseb. obrv 0 toIiko pa še 23 druge prekrške. Na območju peine je še vedno nekaj znanih razgrajačev in pretepačev, d ^e večkrat zagovarjajo pred sodnikom za prekrške, ventil T611 nan->e ne vpliva. Proti takim osebam bo posebno kazni poostriti.
gosrjnrikaJ nad 100 "-udi pa -e bil° kaznovanih s področja kršk       Va' 10 zaradi delovnega razmerja, 19 zaradi pre-
ov na področju zdravstva in socialne politike itd. H40 me^lili smo ze, da je sodnik za prekrške kaznoval V ne^f . ' Pred'ogov za kaznovanje pa je prejel okoli 2000. man it primerin so bili postopki ustavljeni zaradi poganja dokazov in zastarelosti, dela m0, da bi imel sodnik za prekrške letos manj Sani' vef-dar se želja verjetno ne bo uresničila, saj je ° v Januarju prejel okoli 140 prijav ...
osirr.m^fC "javlja, da so
d^rs°su iovišč na p°-
'^esarskthT BreŽiCe polog deževi ov<< krivi tudi
miad in popIave- Pozna po-^"»i« zima. Na
masen« i ; Je za osiro' sko n* l0vlšča <ki pa dejan-da n ' 0 osiromašena) Kriv-te w »mesarskih lovih«, kaske rilVa]ajo tl-kajšnje lov-nega Ic^e- Pis«- omenje-
Čeia n 11150 znana na' nja   pametnega gospodarje-
aPtirnain1VJadjo' deJanski in ljivi s* ",l gospodarsko znosne Prirastek in na-p!anirarfi8Ube d^Jadi. r^cin dlvjari\i, letneKa odstrela divjad' , vl-enJski pogoji za vise Dnrt splon stanje loče. -l"a-'°c:a občine Brezinih« Je o »mesarskih Prej _ lPri nepoznavanju merno e.denega) je nena-Javno ' . Slcer pa namerno nih lov , rekovanJe prizadev-vskih družin. btanje t, °menJen'B     ga Je po Piscu
tak»JSnii a ć,ankn treba 8 segi y J       razumnimi- po-
šati, ,'ovlSca takoj Izbolj-
°vske družine že vsa
povojna leta postopoma izboljšujejo.
Inozemski lovski turizem vsekakor zahteva večji stalež divjadi v naših loviščih, kot je sedaj. Predvsem več fazanov ln poljskih jerebic! Uplenitev zajca pomeni za inozemskega lovskega turista le drugorazredni lovski užitek. Po sedanjem načinu gospodarjenja s temi lovišči in s sedanjim odstrelom fazanov bi stalež fazanov in sploh vse divjadi sicer iz leta v leto počasi ra-stel. Za uspešen inozemski lovski turizem pa je treba stalež pernate divjadi v teh loviščih hitreje dvigniti.
Za obstoj in razmnoževanje pernate divjadi so ravninska področja v občini Brežice zelo primerna. Pogoj pa je obstoj remiz, to je večjih ali manjših površin, obraslih z raznim grmovjem ln drevjem, živih mej itd, kjer ta divjad gnezdi, se občasno zadržuje in najde varno zaklonišče pred pernatimi roparicami. Krčenje gozdov, manjših skupin
Novi člani sveta zavoda za zaposovanje delavcev
Ker je potekla mandatna doba predsedniku in članom sveta Zavoda za zaposlovanje delavcev za območje ObLO Videm-Krško, so bili na zadnji seji imenovani novi člani
POROČEVALEC
KOMUNE
VIDEM-KRŠKO
sveta: za predsednika je bil imenovan Stane Kaplan, sekretar gradbenega podjetja »Sava«, za člane pa Nuša šoba, Alojz Cerjak, Lojze Gomil-šek, Štefan Mlinaric, Rafko Orožen, Franc Petrič, Vera Kovačič in Lojze Colarič. V svet so bili delegirani Stane Kukovičič, Andrej Petan in Stane Drobnič.
DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele krajine, Spod. Posavja in Dolenjske!
NAS OBISK
Nove gradnje v Krškem
Po vsej verjetnosti bodo že letos spomladi pričeli graditi sodobno bencinsko črpalko v Krškem nasproti tržnice. Zgrajena bo tako, da bo lahko služila za ves tranzitni promet, ker je predvidena gradnja tranzitne ceste ob Savi. Zraven bo tudi avtobusna postaja. Sedanjo tržnico pa bo kmetijska zadruga prestavila v bližino bodoče trgovine z zelenjavo, ki bo zgrajena v bližini sedanjega upravnega poslopja kmetijske zadruge.
In še ena novost: Zraven nove  stanovanjske  hiše na
Dalmatinovi 6 bosta zgrajeni avto trgovina in trgovina za elektrotehnični material in gospodinjske aparate. Gradili bodo postopno v sklopu predvidenih stanovanjskih hiš. Ker transportno podjetje že gradi garaže v Zadovinku, je predvidena preureditev sedanjih garaž v servisne delavnice s kompletno opremo za »Fiat — Zastava«
Krško bo kmalu dobilo novo podobo. Prav bi bilo, da pri tem ne bi pozabili na vzdrževanje in zaščito kulturnih spomenikov v mestu.
Končala se je šola za starše v Leskovcu
Ko se je pred dobrim mesecem v Leskovcu začela šola. za starše, se ni dalo reči, kako bo z obiskom in kako z uspehom te šole, ki jo je ob pomoči Delavske univerze v Vidmu-Krškem organiziralo Društvo prijateljev mladine v Leskovcu. Zdaj je šola za nami in z zadovoljstvom smo ugotovili, da je bila uspešna in zanimiva.
Ob zaključku šole je bilo organizirano srečanje slušateljev in vseh predavateljev. Posebej so bili povabljeni na razgovor še upravnik DU Slavko Smerdel, predsednica občinske zveze DPM Rezi Pire, predsednik šolskega odbora
Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih!
grmovja in drevja ter živih mej so v občini Brežice zavzela velik obseg. Kmetijske in gozdarske organizacije imajo v svojih načrtih ustanavljanje velikih kmetijskih pa tudi gozdnih (topolovih) monokultur. S tem bodo izginjala prirodna zaklonišča za pernato divjad, ki se bo selila od tod in si iskala drugod primernejši življenjski prostor. Da to preprečimo, se morajo lovske družine sporazumeti s kmetijskimi in gozdarskimi organizacijami ln se dogovoriti za načrtno osnavljanje novih in za razmestitev oziroma zavarovanje že obstoječih remiz. Brez tega je vsak nadaljnji ukrep za dvig staleža divjadi brezploden, vsako vlaganje sredstev v določene lovno gojitvene investicijske objekte pa neopravičljivo. Pri reševanju vprašanja remiz za divjad jo občinski ljudski odbor Brežice pokazal mnogo razumevanja in dal določene pobude.
Ko bo vprašanje remiz za
Vsaj otroci ne bi smeli uživati alkohola!
Dr. Vekoslav Frlan službuje v Kostanjevici od 1. julija 1960. Od takrat pa do danes je iskalo pomoči pri njem okolii 20.000 bolnikov. Sam ordinira v kostanjeviški zdravstveni postaji in ni zato nikoli prost. Samo v januarju je bilo pregledanih skupno okoli 900 bolnikov. Zanimalo nas je, za katerimi boleznimi so   ljudje bolehali. Tovariš
zdravnik nam je odgovoril: »Letošnja zima je dolga in huda. Ker ljudje ne znajo pravilno dihati, jih je veliko zbolelo na gornjih dihalnih organih. Sledijo pljučnice, influence, revmatična in kronična srčna obolenja. Vzrokov za te bolezni je več: predvsem velika fizična izčrpanost ljudi, ker kmetijski proizvajalci delajo na hribovitem področju, in pa vitaminsko pomanjkljiva prehrana. To pa povzroča bolezni srca in sklepov.«
— Kako naj bi se ljudje po vašem mišljenju hranili, da bi bili zdravi?
»Ugotovil sem, da ljudje uživajo preveč močnatih jedi, kruha, svinjskega mesa, pa žal tudi — alkohola. Boleča je tudi resnica, da nekateri starši dajejo otrokom vino.
Pri tem pozabljajo, da s tem zastrupljajo organizem svojih otrok. Ljudje pa uživajo premalo telečjega ffiesa, govedine, jajc, zelenjave, limon, itd.«
— Zvedeli smo, da ste lani ugotovili več srčnih obolenj pri otrocih. Ali bi nam povedali kaj več o tem?
»Pri sistematičnih pregledih šolskih otrok na območju Kostanjevice in Podbočja sem zares ugotovil pri 60 o-trocih razna srčna obolenja. Ta ugotovitev me je zelo presenetila. Veliko otrok sem poslal na operacijo madelj-nov v celjsko, ljubljansko ln zagrebško bolnišnico ter na pregled srca. Imamo tudi točno evidenco o teh otrocih in nam je že pri marsikaterem uspelo izboljšati zdravstveno stanje. Na roditeljskih sestankih in šolskih odborih sem predlagal izboljšanja zdravstvene prosvete in svetoval, kako naj bi se hranili otroci. Otroci hodijo iz črneče vasi v višje razrede v ko-stanjeviško šolo. Ta problem pa bi se z malo dobre volje lahko rešil. Avtobus iz Novega mesta odpelje iz Kostanjevice vsak dan ob 6. uri v Krško, še preden bi odpeljal v Krško, bi lahko iz črneče Vasi pripeljal otroke v šolo v Kostanjevico. Prav tako bi jih lahko odpeljal nazaj ob 13. uri, ko drugi avtobus odpelje iz Kostanjevice v Krško. Urediti bi bilo treba tudi prevoz otrok v vasi Kočarija,-Male in Velike Vodenice ter Grič. O tem bi bilo potrebno razmišljati.«
— In kakšna je vaša želja? Da   bi   čimprej prenovili
zdravstveno postajo in da bi vsi ljudje prispevali svoj delež k razvoju zdravstvene službe v Kostanjevici.«
D. K.
Vinko Arh ter šolski upravitelj Levko Riedl.
Slavko Smerdel je izrazil priznanje DPM iz Leskovca za uspešno sodelovanje. V imenu občinske zveze DPM je goste in slušatelje pozdravila predsednica tov. Pir-čeva.
Razgovor je bil zelo živahen. Zelja vsakega slušatelja je bila, da bi taki ali podobni tečaji ne šli v pozabo. Povprečen obisk (štirideset slušateljev na predavanje) je bil primeren. Vseh predavanj je bilo dvanajst. Rado se seveda zgodi tako, da ni vse popolno; to pot bi omenili prešibko opremo nazornih sredstev, ki jih največkrat ni bilo. Toda izkušnje nas uče! To naj bo le pripomba, ki naj ne kazi sicer lenega uspeha šole za starše. Veliko smo se naučili ln še bi se radi! Mš.
divjad odstranjeno z dnevnega reda naših razprav o lovskem gospodarjenju oziroma o dvigu staleža divjadi, je na področju občine Brežice takoj na vrsti osnovanje večje voljere za razara iz katere bi prva leta letno vlagali v naša lovišča vsaj po pet tisoč mladih fa-zančkov, kasneje pa še več. Ob razumevanju vseh prizadetih bi morda vprašanje osnovanja remiz in voljere za fazane lahko reševali hkrati.
Osnovanje voljere in vzgoja mladih fazančkov je zelo delikaten posel, združen s precejšnjim rizikom. Vendar je za takojšen, hiter in občuten dvig staleža fazanov razen remiz izpuščanje v lastni voljeri vzgojenih fazančkov v lovišča naj uspeš-
TEHNIKI »NA TLAKI«
Na travniku kostanjeviške kmetijske zadruge so kosili kmetijski tehniki. Ves čas košnje so godrnjali, ker so menili, da košnja ni primerno delo za njihovo stfokov-nost.
Mimo je prišel kmet in vprašal, zakaj ne kosijo na balin.
Oni pa so se odrezali: »če bi kosili, kot smo se v šoli učili, bi nas še večkrat gnali na prakso.«
nejši ukrep za razvoj inozemskega lovskega turizma. Nekatere lovske družine na področju občine Brežice proučujejo' možnosti za osnovanje omenjenega voljere ob vsestranski moralni, pa tudi materialni podpori občinskega ljudskega odbora Brežice. Po vsestranski proučitvi tehnološkega procesa in rentabilnosti predvidene voljere ter nato ureditvi odnosov z lovskimi družinami, ki bodo vlagale v svoja lovišča umetno vzgojene fazančke, se je treba čim prej lotiti postavitve voljere.
Predvsem z remizaml in nato z vlaganjem v lastni voljeri vzgojenih fazančkov v lovišča bomo ta lovišča usposobili za povečani inozemski lovski turizem.
Inž. Vlado Jenko
POSAVJE
2. februarja 1963. leta se spominjamo velikega snega in žensk iz Brega, Mrtvic in Viher, ki so se na svečni dan predolgo zadržale v »bogov-skem« hramu v Leskovcu. Niso izbirale pijače, pač pa so jo pridno »žlampale«. Ko so se valjale proti domu, jih je dohitela ekipa, ki je plu-žila ceste. Hotela jim je nuditi prvo pomoč. Ko pa so ugotovili, da sta jim prvo pomoč že nudila doktorja Alko in Brinjevec, so zadovoljni nadaljevali delo.
Ko je pred tremi leti član uredništva prinesel prvi izvod Pustnih novic na cesto, je srečal Žižka. Vesel, da so prvič v življenju v Vidmu-Krškem Pustne novice zagledale beli dan, je vzkliknil: »Evo jih!«
Žižek je nekaj časa gledal Novice, nato pa dejal: »Na ta časopis sem pa že več let naročen.«
(Iz PUSTNIH NOVIC, Videm-Krško, 1963)
Slabo obiskana knjižnica
V Leskovcu je ljudska knjižnica odprta vsak petek od 17. do 19. ure. Ima 717 knjig, vendar je slabo obiskana; v letu 1962 jo je obiskalo samo 57 bralcev, izposojenih pa je bilo le 306 knjig. Prav bi bilo, da bi letos Leskov-čani več brali, saj dobra knjiga izobražuje človeka
ObLO imenoval dva člana
ObLO je imenoval v upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš Marjana špana in Gvida Grabarja. Sedanjemu upravnemu odboru je potekla mandatna doba.
Zaključek šole za življenje
13. februarja je bila Vidmu-Krškem končana šola za življenje, *> je trajala od 17. decembra do 13. februarja. Solo je skupno z občinskim mladinskim komitejem organizirala delavska univerza. Predavanja je obiskovalo 1" mladincev in 17 mladink. Ob koncu so'e so slušatelji postavili 31 pismenih vprašanj. Zanimali so se za odnose med moškimi in ženskami, *a vedenje mladega človeka, zdravstveno higieno, razvedrilo mladega človeka in za nekatere mednarodne dogodke.

OD TRŽIŠČA DO ŠENTJANŽA
SZDL je organizirala predavanje o kmetijstvu, razen tega pa so predvajali tudi film o potovanju predsednika Tita po Afriki in Aziji. Udeležba je bila kar lepa, obiskovalce pa je privabil predvsem film!
Lovska družina v Tržišču si je vso zimo prizadevala za prehrano divjačine. Kupila je več kot tono koruze in jo polagala fazanom v krmilni-ce. Kljub dolgi zimi se bodo srne obdrža.e, ker so se str-
Občinska gasilska zveza v Sevnici
Na zadnji seji pred občnim zborom so govorili o delu v letu 1962. Nabavljenih je bilo več B in C cevi, ki jih bodo razdelili med najpotrebnejša gasilska društva. Sklenili so, da bodo čim bolj usposobili društva, ki delujejo v industrijskih centrih, na podeželju pa naj se društva opremijo z brentačami ali ber-glovkami, ker so zelo pripravne. Občni zbor gasilske zveze je določen za 24. marec.
• Prea kratkim je bil na Bregu občni zbor PGD Breg. V preteklem obdobju je to društvo pridno delalo, saj so člani večinoma s prostovoljnim delom in prispevki začeli graditi lasten gasilski dom. Razen tega so irrieli tri suhe vaje in eno mokro vajo. Ob koncu so bila podeljena odlikovanja najzaslužnejšim gasilcem: Hermanu Gričarju, Antonu Knezu in Francu Zupančiču za dolgoletno delovanje v društvu, več tovarišev pa je bilo odlikovanih za 10-letno delo.
nile v skupine, pri fazanih pa bomo najbrže kljub polaganju hrane izgubili okoli 50 odstotkov.
Kulturno društvo v Tržišču pripravlja za nedeljo, 3. marca, komedijo v treh dejanjih »Naši ljubi otroci«. Vaščani se igre že močno vesele, saj pri nas že dve leti nismo videli nobenega odrskega dela.
Kljub mrzli zimi in ledu se je morala neka mati odločiti, da pe.je hčerko, ki še ne hodi v šolo, v ambulanto v Krmelj. Na poti pa jo je dohitel šofer, ki je peljal tovor v Krmelj, in obe vzel s seboj. Ta tovariš je res lepo ravnal in zasluži pohvalo!
SEVNIŠKI VESTNI K
RK v Tržišču je imel občni zbor. V tej sezoni je RK organiziral predavanje o očesnih boleznih, pripravil krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 30 .judi, ter 15.000 din razdelil najpotrebnejšim in bolnikom TBC. Organizacija ima težave zaradi oddaljenosti vasi, saj so nekatere oddaljene tudi po dve uri hoje. Organizacija RK je izgubila precej svojih članov. Bilo jih je okoli 200, zdaj pa jih je le še 70. Pred leti,, ko je RK delil hrano, mleko v prahu in drugo, je bil marsikdo član, zdaj pa, ko tega ni več, so prenekateri prenehali plačevati članarino.
Mladinci in mladinke v Kr-melju so s prostovoljnim delom očistili prostor pri kul-
turnem domu, kjer je bilo precej snega. Pomagali so tudi pri organizaciji maškara-de, ki jo je priredilo kulturno društvo. Mladina se z velikim veseljem pripravlja tudi na dan žena, saj bo na akademiji sodelovala s kulturnim sporedom.
V Tržišču, Krmelju in Šentjanžu so bile seje šolskih odborov, kjer so izvolili nove predsednike. V Tržišču je bil izvoljen Alojz Udovč, v Krmelju Franc Resnik ln v Šentjanžu Ivan Bate. V Tržišču so na seji ugotovili, da je bil uspeh v prvem polletju zadovoljiv, v Krmelju je glavni problem slabo šolsko poslopje, v Šentjanžu pa imajo težave zaradi odda.je-nosti otrok.
V Šentjanžu je prosvetni odsek gasilskega društva u-prizoril »Burko o jezičnem dohtarju«. Igra bi lahko mnogo bolje uspela, če bi igralci znali vloge. Vseeno gre hvala vsem nastopajočim, saj so vložili nemalo truda v to uprizoritev.
M.
Otroci na železniških tirih
V Sevnici kar sredi trga cele gruče otrok lezejo pod zaprtimi zapornicami čez železniški tir. Vsa otročad preko zelo promet-- nega železniškega tira prihaja in odhaja v šolo, ki je le nekaj metrov oddaljena. Kaj pravi na to ravnateljica šole?
— Osnovna šola v Sevnici ima 850 učencev m 27 oddelkov. Ker je šolska stavba še iz predvojnih časov in je bila grajena za takratne potrebe, že dolgo ne ustreza več, ker je premajhna. Osem razredov naše šole ima pouk še v dveh stavbah v trgu, trinajst razredov pa imamo na Radni. Takole se stiskamo že več let.
Otroci, ki ste jih videli lesti pod zapornicami, so dobro poučeni o prometu in varnosti na cestah, saj posvečamo pouku prometne vzgoje prav zaradi tega kar največ pozornosti. Doslej še ni bilo na tem mestu nobene nesreče!
Večje težave imamo z otroki, ki so oddaljeni. Sicer imamo šolski avtobus, ki vozi v Lončarjev dol in v Zabukovje, vseeno pa morajo nekateri še od tam do doma pešačiti uro ali več. Za vlakarje in ostale dijake, ki se vozijo z rednimi avtobusi, imamo v vseh šolskih stavbah na razpolago prostor, kjer se do odhoda uče ali igrajo pod nadzorstvom. Med prosvetnimi delavci imamo uvedeno dežurno službo
POTREBUJEMO NOVO ŠOLO,
drugega izhoda ni iz vseh teh težav. Na tem že delamo. Nekaj sredstev je na razpolago iz medobčinskega šolskega sklada in bomo verjetno že letos pričeli z gradnjo. Računamo, da se bomo leta 1965 izkopali iz teh nemogočih razmer in se vselili v novo šolsko stavbo. Dokončno pa naš problem še ne bo rešen. V Sevnici opažamo, da se otroci malo uče; veliko je zaposlenih žena, otroci pa so večinoma brez nadzorstva na cestah. Tudi varstveno ustanovo za šolarje nujno potrebujemo! Na seji šolskđga odbora smo o tem razpravljali in sklenili, da bomo na sestankih in zborih volivcev javno govorili o tem in postavili zahtevo po varstvu šoloobveznih otrok.
Tako je povedala ravnateljica šole MARIJA SIMONCIC, ki se s šolskim kolektivom vred trudi da bi mladi rod iz Sevnice in okolice nsnosobili za nadalinii študij, za uk v obrti ali industriji jn za življenje.
+ IN - ZA SEVNICO
B Splošno trgovsko podjetje je pretekli teden prodajalo v svoji poslovalnici »Konfekcija 1 a« moško, žensko in otroško zimsko konfekcijo z 20 do 30-odstotnim popustom. Razen tega nudi potrošnikom res lepe in dobre moške srajce, izdelek podjetja »Sava« iz Zagor ja, po zelo znižanih cenah Moško srajco, ki bi je bil vesel tudi zahtevnejši kupec, dobite že za 1050 din!
» Tudi v prodajalni »Borovo« na Glavnem trgu prodajajo čevlje s popustom. To je vse lepo in prav, toda napis v izložbi: »Koristite sniženje doprodajne obuče«, ne sodi v Sevnico, kjer prebivajo Slovenci. Domačini verjetno vedo, za kaj gre, prebivalci iz oddaljenih vasi, ki radi kupujejo robo s popustom, pa tega napisa prav gotovo ne bodo razumeli...
V moreu občni zbori sindikalnih podružnic
Predsednik občinskega sin dikalnega sveta v Sevnici Drago Lupšina nam je pove dal, da bodo občni zbori sin dikalnih podružnic v gospo darskih organizacijah v mar cu. V ta namen je občinski sindikalni svet pozval vse podružnice, naj se na občnih zborih razpravlja predvsem o realizaciji plana za leto 1962 in o novem planu za leto 1963. Na zborih naj bi razpravljali še o statutih gospo, darskih organizacij o kadrov-sko-socialni službi, o zdrav-stveno-socialnem zavarova nju, skrbi za zaposlene itd Posebej naj bi občni zbori obravnavali možnosti vklju-čitve gospodarskih organizacij v mednarodno delitev dela in povečanje proizvodnje Gospodarske organizacije, ki
• Predzadnjo soboto je bilo v Loki zobozdravstveno preda vanje. Dr Humar, zobozdrav nik iz Sevnice, je številnim poslušalcem in mladini govoril o negi zobovja, njegova izvajanja pa so bila spremljana s poučnim filmom. Takih predavanj si Ločani še želimo!
imajo ekonomske enote, naj bi razpravljale tudi o delu in vlogi ekonomskih enot Vsi sindikalni občni zbori bodo izvedeni najkasneje do 31. marca.
Prvi reaktorji trebanjske »KEMO OPREME«
Kovinsko podjetje »Kemo oprema v Trebnjem bo še ta mesec izdelalo šest reaktorjev za potrebe kemične industrije Prvi reaktor bodo poslali v tem tednu inštitutu »Boris Kidrič«, tri iz črne pločevine pa bodo odpremili podjetju »Iplas« v Koper O stale naprave bodo izročili drugim naročnikom Bazen reaktorjev izdeluje »Kemo oprema« tudi cisterne z zmogljivostjo 14.000 litrov in razne konstrukcije Trenutno gradijo konstrukcijo za halo koprskega podjetja »Iplas« V letošnjem letu ima trebanjsko podjetje večje število naročil v skupni vrednosti izdelkov nad 70 milijonov dinarjev.
Razširjajte Dolenjski list!
NAPREJ Z VEČJO ODGOVORNOSTJO!
Pretekli četrtek je občinski odbor Socialistične zveze v Trebnjem razpravljal o lanskoletnih gospodarskih dosežkih v občini in o osnutku družbenega plana za leto 1963. Opozoril je predvsem na nekatere hibe, ki so se pojavljale skozi vse lanskoletno obdobje, katerih pa se moramo letos izogibati, oziroma jim napovedati neizprosen boj, krivce, ki se imajo pri najrazličnejših spodrsljajih za neodgovorne, pa klicati na odgovor in jih kaznovati. Naprej, toda s čutom večje odgovornosti, je' bila poglavitna zahteva občinskega odbora SZDL.
O lanskoletni realizaciji družbenega plana občine Trebnje je na seji poročal tovariš Janez Oven. Dejal je, da so bili v glavnem doseženi pričakovani rezultati. Občuten izpad je bil edinole v industriji, ker zaradi objektiv nih in drugih vzrokov največja tovarna v občini, tovarna šivalnih strojev »Mirna« ni izpolnila plana. Pod planskimi nalogami je ostalo tudi gozdarstvo, to pa zato, ker so šele lani uredili vprašanje sečnje (prej so posekah več, kot je bilo naravnega prirastka), vtem ko so ostale panoge zadovoljile. Lani se je zlasti razcvetelo gradbeništvo, saj je bilo narejenega kar za 211,9 odst. več kot leto dni prej.
Poročevalec je nato v skopih obrisih obrazložil tudi letošnji plan občinskega gospodarstva. Omenil je, da so osnutek planskih nalog sestavih na podlagi sporočil gospodarskih organizacij. Ugotovil pa je, da ta poročila niso odraz dejanskih sposob-
Uporabniki cest niso zadovoljni
Cesto, ki je speljana po dolini Temenice od Sentlovren-ca do Radohove vasi, oskrbuje občina oziroma komunalno podjetje, ki je v letošnji zimi razočaralo vse uporabnike
Že v začetku zime je bila slabo plužena, sedaj pa je še slabše. Na cesti je do 40 cm debela plast snega in ledu, v katerem so sledi traktorjev, ki edini še lahko vozijo po njej. Ce tja slučajno zaide šofer, je prava muka spraviti vozilo iz brozge. Osebni avtomobili sploh ne morejo nikamor.
Zat) s* vozniki uprav;čeno je:'3 n*<i tako slabo tehnično službo komunalnega podjetja W S
nosti podjetij v najrazličnejših gospodarskih panogah 2al o planu podjetja ponekod še vedno ne razpravlja delovni kolektiv. Pač pa ga na hit ro roko sestavijo dva ali trije »zadolženi« člani uprave in ga pošljejo občini. Kako naj bo tak plan dober, so se v razpravi spraševali ostali člani občinskega odbora SZDL.
Tov. Slavko Kržan je potem ugotavljal, da letošnji plan premalo zahteva od kmetijstva. Ta pomislek je podpri s podatkom, po katerem bi se z letošnjim pla nom kmetijstvo družbenega sektorja povečalo le za 23 od stotkov, kar je občutno manj kot lani, ko je socialistično kmetijstvo dalo več kot 66 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje. Letošnja predvi devanja pa so tudi pod re publiškim povprečjem. Predvsem bi morali letos poostriti ukrepe za izvajanje agro-minimuma. Agrominimum naj bi zajel zlasti tista področja, kjer bi ga bilo možno 100-odstotno izvajati.
Tone Zibcrt je razpravljal o pogodbenih odnosih med zadrugo in zasebnimi proiz vajalci. Opozoril je na prob lem, ki lahko nastane zaradi nedoslednosti pri Izvajanju kooperacijskih planov. Po godbeno sodelovanje Jemlje jo vsi činitelji na čelu z za drugo premalo resno. Od tod tudi najnovejši rezultat tega sodelovanja: od planiranih 3000 ha je pogodbeni plan za jel le 1900 ha površin zaseb nikov. torej niti dve tretjini
Tone KoSčak je menil, du bi se morali kmetijstvu bolj posvetiti, zlasti pa povečati ustrezno proizvodnjo. Ce na penjamo plane v gospoda-skih organizacijah, ne bi sm H tudi v kmetijstvu prezre vseh možnosti za še boljše J? koriščanje   vseli razpolovi' vili kapacitet
France Praznik se je v raz pravi razgovoril o pogodbe nem sodelovanju. Dejal je. da pogodbeniki močno pogre šajo kmetijskih nasvetov. Po trebni bi bili trdnejši stiki med partnerjema, ki skleneta proizvodno pogodbo. Zlasti v rimskih mesecih ne bi kazale zamuditi izredne priložnosti za pogovore s kmeti, ki se žele pogovoriti o delih v tem letu.
Marijan Hočevar je načel vprašanje podružbljanja zem Ijišč s strani kmetijske zadruge. Čudno je, da je šet proizvodnega okoliša KZ na Mirni odklonil nekaj parcel, ki so mu jih ponudili iz splo snega ljudskega premoženja Ali KZ res ni zainteresirana za jačanje družbenega sektor ja zemljišč, saj na drugi stra ni kar začudi dejstvo, da je odrejenemu številu zasebnikov ponudila košnjo na svo jih lastnih parcelah!
Za njim je razpravljal Stane Hribar, ki je podčrtal, da je stanje, ki ga ugotavljamo na področju kmetijstva, zato tako, ker kmetijska zadruga nima čvrstih programov za planiranje in izvajanje del Pristojni občinski organi bi morali imeti s strokovnjaki iz KZ več posvetov, ker vse kaže na to, da inženirji in tehniki na terenu preveč pa zijo na strogo strokovnost, premalo pa na to, da bi ustregli resničnim potrebam družbe. Preveč so prepuščeni sami sebi, nihče jih ne kliče na odgovor, zato pride večkrat do tega, da niti dva ne najdeta skupnega jezika.
Ciril Pevec je v svojem prispevku k razpravi pojasnil nekatera vprašanja s področ-■a zdravstva. Dejal je, da ima občina v ta namen pripravljena minimalna sredstva, zato jih moramo toliko bolj smotrno izkoristiti Med osnovnimi nalogami, ki jih bomo morali skoraj rešiti, pa je vsekakor ureditev razmer v zdravstvenem domu. Ne sme se dogajati, da bi ta v oodoče ukrepal po svoje in valil krivdo na druge organe
Ponovno se je oglasil Tone Koščak in opozoril občinski odbor SZDL, naj sprejme ustrezne sklepe, kako bomo ukrepali za pospešen razvoj v gospodarstvu, kmetijstvu in zdravstvu. Ugotav Ijanj je dovolj, preidimo na delo, je podčrtal.
Tej pobudi so pritrdili tudi ostali člani občinskega odbora in sklenili:
■ — da v najkrajšem času skllcejo posvet s predstavniki kmetijske zadruge in ostalimi gospodarstveniki in
■ - da se mora kar najhi-trejc sestati svet zdravstvenega doma Trebnje ter razpravljati o najbolj perečih zdravstvenih vprašanjih.
Seja je dobro ugotovila« da bomo uspehe dosegli le tedaj, če bomo budni in če bomo preprečevali vse sla; bosti, ki se porajajo zaradi nedoslednosti in malomarnosti. Zato bomo uspeli le tedaj, če bomo mobilizirali vse družbene in politične Činitelje. Posebne naloge bo morala opraviti tudi Socialistična zveza.
Novice iz Velike Loke
Na Veliki Loki Je bil več let klubski prostor velik problem. Množične organizacije niso imele prostora za sestanke. Zdaj pa bodo sobo, ki so Jo dobili od ObLO Trebnje, preuredili v klubski prostor. Pri nakupu opreme bodo sodelovale vse množične organizacije.
Na sestanku SZDL in ZMS so razpravljali o ponovni poživitvi dela taborniškega or-ke.srnt, ki ima vse možnosti da začne ponovno z delom
V Veliki Loki močno pogrešajo gostinski lokal Zavedajo se   <te  brez dnhr"-»!'
TREBANJSKE NOVICE
gostinskega obrata ni mogoče razvijati turizma. Mnenja so, naj se gostinski lokal odkupi ali vzame v zakup in odpre bife, ki naj obratuj« v sklopu gostinskega podjetja v Trebnjem M. S-
OBVESTILO
Komunalno podjetje v Trebnjem obvešča, da je pi-sko-kop na Čatežu odprt. Na zalogi so zadostne količine petka no ugodni ceni.
Izdelujemo tudi strešno cementno   opeko. Interesenti lahko   dobijo   informacije v Visarni Komunalnega podjet-■i v Trebnjem ali pa v ob-ini pisan i nu Čatežu. Podjetje opravlja vsa »od*-1 »dno  inštalaterska  dela '" ";u«ii'OČn svoje uslugo.

Frontovske metode dela so se preživele
(Nadaljevanje s 1. str.)
borov in krajevnih skupnosti ter o tem, kaj naj zagotovijo osnutki statutov občine in krajevnih skupnosti. Ko govorimo o vlogi SZDL v kolektivih, se nehote vsiljuje vprašanje: kako to, da je kar 20 odst. zaposlenih, ki niso člani Socialistične zveze?
s pripravami statutov delovnih organizacij ni kaj odisati; v vseh kolektivih naj ^oj pričao s temeljitim de-iom. Pot za razvoj kmetijstva Je začrtana. Družbena kmetijska proizvodnja se je uveljavila in se bo razvijala po interesnih področjih, hkrati
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
s tem pa je treba odločno načenjati razprave o polpro-letarcih. Tudi zasebni kmet je sestavni del kmetijske proizvodnje in plana, ki ga kot takšnega upošteva. Dosedanji način kmetovanja pa bo moral prilagajati novim potrebam. Zlasti o kmetijstvu bo na vasi še veliko razprav in Pojasnjevanja, saj so naloge določene in" nimamo kaj prikrivati.
Marsikje so krajevne organizacije SZDL zaradi frontov-skih metod dela omrtvile krajevne odbore, ker so, namesto da bi dajale zgolj pobude, sarne uresničevale akcije- V občini Črnomelj je v 29 krajevnih organizacijah de-tovalo le u sekcij, ki so jih ustanovile samo 4 organiza-ei'e. Oba zadnja kongresa SZDL sta nakazala mnogo novih rte'ovn'h metod, ki jih zahteva razvo; socialistična zveza postaj javna tribuna aeiovnih ljudi njihov usmerjevalec ter vseljudski parla-"^nt prav aa^p mora., biti Pri delu zelo konkretna in ne sme razpravljati samo na splošno.
Veliko je odvisno od tega, kako bomo v statutih zasta-vili pravice in dolžnosti. Do-
sedanji recept, da občina predpiše nove dajatve in tako zbrana sredstva nakaže krajevnim skupnostim, se ne bo obnesel. Vsi občani se bodo morali združevati v skupnem hotenju: odpravljati skupne težave. Razvoj pod-
ročij in življenjska raven tamkajšnjih občanov bosta v bodoče odvisna od tega, kako se bodo uveljavljali v samoupravnih organih, kako se bodo politično spopadali s problemi in kolikanj vztrajno   bodo    opravljali svoje
Izredna mladinska konferenca občin Črnomelj in Metlika, ki se je je udeležilo nad 80 delegatov in gostov (med njimi tudi predsednik okrajnega komiteja ZMS Ljubljana Tone Florjančič), je obravnavala vlogo mladih proizvajalcev v gospodarstvu. V poročilu je bilo navedeno, da so se vodstva mladinskih aktivov preveč oklepala togih delovnih metod in vsebino dela premalo prilagajala nalogam gospodarske organizacije. Celotna dejavnost je bila večkrat usmerjena v občasne agitacije, plese, izlete in podobno, pozabljali pa so, da se v hitrem razvoju proizvajalnih sil spreminja vloga subjektivnih činitelje v. Vlogo mladih so zanikovali tudi nekateri vodilni v podjetjih, ki se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da je tudi mladina sposobna razpravljati o gospodarjenju in upravljanju.
V razpravi so precej govorili o slabih življenjskih pogojih mladih in navedli nekaj primerov iz Metlike, kjer mladinci živijo v neprimernih stanovanjih, ki pa jih morajo drago plačati. Rekli so tudi, da se mladi komunisti v podjetju premalo zanimajo za dejavnost, medtem ko mladi izobraženci zapuščajo Belo krajino ln iščejo drugod boljše pogoje, šolska mladina se premalo uči, do družbe, ki jim pomaga do izobrazbe, pa ima preslab odnos. Konferenca je sprejela sklep, na podlagi katerega bomo v prihodnje bolj pazili, komu in zakaj bo dodeljena štipendija. Mladi se morajo izobraževati, kajti vedno bolj
dolžnosti in se potegovali za pravice. En sam odbor ali občina (takšna, kakršno smo poznali doslej) pa prav zato ne bosta pomenila toliko kot doslej in ne bosta zmogla vseh- nalog.
M. J.
MLADIM VEČ PRISTOJNOSTI!
jih bomo vključevali v samoupravne organe gospodarskih organizacij, vaške mladince pa moramo usposobiti, da bodo nosilci naprednih socialističnih idej na podeželju. Vsem najboljšim mladincem pa je treba odpreti vrata v vrste članov ZK. Svoje mesto
naj dobi mladina tudi z občinskim statutom in v statutih gospodarskih organizacij. Na tem področju bodo morali družbeni in politični forumi in mladi še veliko narediti in uvesti načrtno delo.
SLOBODAN DRAKULIČ
Najstarejši prebivalec na območju krajevnega urada Vinica je najbrže Sučeva mama iz Hrasta pri Vinici. Ro--dila se je 4. junija 1867 v Podklancu. Januarja sem jo obiskal na domu. čeprav je že v 96. letu, je še kar čvrsta korenina. Zelo vesela je bila, da sem se zanimal za njeno življenje. Ležala je sicer v postelji, ker jo boli noga, katero si je pred leti iz-pahnila.
Z življenjem je zadovoljna kljub veliki starosti. Tudi sliši še prav dobro. Ko je imela 19. let, se je poročila. Po dvajsetih letih zakonskega življenja ji je mož umrl. Rodila je pet otrok. Grozote prve in druge svetovne vojne je bridko občutila, o čemer rada pripoveduje. Povedala je, da ji je bilo najteže, ko
kako tekmujemo na vinici
2e od začetka tekmovanja krajevnih organizacij SZDL v okviru bivšega okrajnega odbora SZDL Novo mesto se upravni odbor KO SZDL Vinica skupno s člani trudi doseči čim boljše rezultate. Zato seznanja Člane ter ostale občane z načrti o družbenem gospodarstvu v komuni, tolmači ustavo in statut občine, pridobiva nove člane, usposablja vodstva krajevnega odbora, sproti zasleduje domače in svetovne politične dogodke, razširja med člani domače glasilo SZDL Dolenjski list, poživlja delo pododborov in sekcij ter po možnosti rešuje tekoče krajevne probleme.
Novi odbor organizacije je na nedavni seji razpravljal o gornjih stvareh. Ker se precej razpravlja o razvoju turizma in gostinstva na Vinici, je bil na sejo povabljen tudi načelnik oddelka za gospodarstvo in finance občine Črnomelj upravnik gostinskega podjetja Črnomelj in tajnik občinskega odbora SZDL. živahna razprava je pokazala, da se člani zelo zanimajo za razvoj gostinske panoge na Vinici, ki ima zato zelo ugodne naravne pogoje. Vendar bo potrebno še nekaj nujnih ukrepov in investicij, da bo do poletne sezone gostinstvo lahko nudilo turistu udobno bivanje ob topli Kol-
ZADNJE SLOVO OD JANEZA RADOVIČA
pi. Sklenili so ustanoviti domače turistično društvo, katero bi lahko veliko pomagalo pri estetskem urejevanju Župančičevega rojstnega kraja.
Dalje so ugotovili, da se je organizacija nad tekmovanjem povečala za 90 članov, za kar gre zahvala predvsem blagajniku tov. Radmeliču. Članarina za I. polletje 1963 je že pobrana in odvedena. Družbene prostore za politične organizacije urejujejo in bodo konec meseca že urejeni, člani odbora so sklenili, da do konca tekmovanja vsak pridobi vsaj še 5 novih članov, če se bo tekmovanje odvijalo še naprej tako ugodno do konca, ni izključeno, da bo tudi naša organizacija deležna zaslužene nagrade ali vsaj pohvale. P. F.
je umiral mož. Med drugim je Sučeva mama povedala, da ji življenje ni bilo nikoli rožnato. Vedno pa je rada segala po vsem. kar je prišlo na mizo; kapljico dobrega vina je vedno rada popila in tudi zdaj na starost ga ima rada.
Želimo ji še mnogo zdravja in da bi v krogu svoje ~dru-žinice dočakala tudi 100-letnico življenja. . F. F.
Novo vodstvo SZDL
v Črnomlju
Na občinski konferenci SZDL so bili v nov, skupni občinski odbor Socialistične zveze izvoljeni: Matija Božič, Lojze Cvitkovič, Minka Črnu-gelj, Slobodan Drakulič, inž. Janez Gačnik, Alojz Hutar, Jože Ilenič, Zvone Jerman, Jože Jankovič, Marija Koče-var, Marko Kobe, Franc Kure, Rado Kordič, Ivanka Klobčar, inž. Anton Matjašič, Franc Moravec, Tine Molek, Janez Plut, Fanika Svetič, Vinko šprajcer, Jože škof, Franc štajdohar, Alojz štefa-nič, Vladka Vanovič, Franc Vrviščar, inž. Lado Zore in Stane Zula. V izvršni odbor so bij izvoljeni: Slobodan Drakulič, inž. Janez Gačnik, Alojz Hutar, Rado Kodrič, Tine Molek, Jože Škof, Franc štajdohar, Vladka Vanovič in Stane Zula. Izvršni odbor je na prvi seji izvolil za predsednika ObO SZDL Franca štajdoharja, za sekretarja pa Jožeta škofa. V tričlanski nadzorni odbor so bili izvoljeni: Franc Jakljevič kot predsednik in Metod Plut ter Martin Tome kot člana.
18. februarja je v Črnomlju po dolgotrajni neozdravljivi bolezni v 54. letu starosti umrl znani aktivist osvobodilnega gibanja v Beli krajini tovariš Janez Radovič iz Obrha. Politično se je začel udejstvovati že leta 1933, ko se je pridružil naprednemu društvu kmečkih fantov in deklet v Dragalušu. To društvo je med delavci in kmeti razširjalo napredne ideje, zato si je v tem času tuđi Janez izoblikoval napredne politične nazore in poglede na družbeno ureditev. Nastopil e proti Jevtičevi vlaiajoči stranki, ki si je 1935 hotela oridobiti oblast s potvarja-i.jem rezultatov na volitvah. J. maja tega leta so ga sku-vaj z drugimi orožniki zaprli, zaradi česar je prišlo do znanih demonstracij v Draga-tušu. Orožniki so tedaj ubili
kmeta Mihaela Goršeta. Množica je -zmagala, orožniki pa so morali vse zapornike izpustiti.
Med okupacijo je bil Janez Radovič borec v brigadi in aktivist med ljudstvom. Po osvoboditvi je bil na odgovornih položajih pri ljudskem odboru in v upravnem aparatu. Medtem ko si je ustvaril družino in dom, ga je zlomila bolezen, proti kateri ni bilo moči. Ob številni udeležbi ljudi je bil tovariš Radovič 19. februarja pokopan na pokopališču v Vojni vasi. Od njega so se poslovili in se mu zahvalili za njegovo vsestransko požrtvovalnost predsednik ObLO Janez Zunič, Jože Macele in Peter Kuzma. Niegovo gomilo so zasuli številni venci, s čimer je ljudstvo izrazilo veliko spoštovanje do pokojnika.
Sprememba v sporedu politične šole v Črnomlju
Aktiv slušateljev politične šole v Črnomlju je imel pred nedavnim sestanek, kateremu sta prisostvovala tudi član občinskega komiteja ZKS Tone Fabjan in predsednik ideološke komisije inž. Stane Pečavar.
Na sestanku so se predvsem pogovorili o organizacijskih problemih šole. Sprejet je bil predlog občinskega komiteja ZKS, da se iz objektivnih razlogov spremeni program šole v naslednjem:
Predavanja naj bi se nadaljevala brez vmesnega presledka, kot je bilo prvotno predvideno. S tem bi bilo omogočeno, da bi šola končala s programom prej, kot je bilo predvideno, najkasneje pa v prvih dneh marca. Slušatelji ne bi bili obvezni izdelati seminarskih nalog iz določenih dejavnosti, pač pa naj bi bilo njihovo znanje preizkušeno z anketiranjem. Anketa ne bo anonimna in bo zajemala predvsem vprašanja iz področja predavanih tvarin. S tem bo
"omogočen pregled znanja vseh slušateljev Komisija predavateljev naj bi izpolnjene anketne liste pregledala ter jih ocenila. Vsem slušateljem, katerih ankete bodo pozitivno ocenjene, bo vodstvo šole izstavilo potrdilo o uspešni dovr-šitvi politične šole.
Na pobudo občinskega komiteja ZKS je vodstvo šole domenjeno z zveznim ljudskim poslancem in predsednikom gospodarske zbornice okraja Maribor tovarišem Tine-tom Lahom, da bi konec februarja vodil razgovor o aktualni gospodarski problematiki FLRJ in o možnostih za uspešen razvoj izvoza. Dr. Nemec, profesor v Mariboru, bo verjetno predaval slušateljem o statutih delovnih organizacij. Z omenjenimi predavanji naj bi izpopolnili učni program šole, hkrati pa naj bi omogočili obisk teh predavanj tudi drugim druž-beno-političnim delavcem ter vodstvenemu kadru občine Črnomelj.
•ko
PISMO IZ DRAŠIČEV
Pred nekaj dnevi so imeli odbori vseh krajevnih organizacij sestanek, na katerem se preštudirali statut Krajevne skupnosti Metlika. Obenem so razpravljali o šolskem pouku v Drašičih. Ob začetku leta je bilo dosti govora o tem, da bi tam ukinili pouk v višjih razredih in ga preusmerili na metliško šolo, vendar je zaradi prevoza, ki ni oskrbljen, ostalo pri starem. Sola ima le eno učno moč, druga pa Je bila obljubljena ob polletnih počitnicah.
Ker še zdaj ni nikogar, se starši sprašujejo, zakaj so v Radovici tri učne moči, učencev pa Je samo 5 več kot v Drašičih, in zakaj občini, ki štipendira precej tega kadra, ne uspe dobiti učitelja za Drašiče?
Zgodnja in Huda zima je močno prizadela prebivalce, posebno nekatere posestnike, ki nimajo več stelje za živino. Kmetovalci so prisiljeni živino prodajati, kar se je pokazalo   tudi   na zadnjem
sejmu v Metliki. Kupci so bili predvsem s Primorskega, cene pa so bile kar čvrste.
Ker imajo vasi Božakovo, Rakovec in Zelebej slabo luč, bodo zdaj potegnili še dve fazi toka; eno jim bo dalo
podjetje Elektro, eno pa bodo morali plačati sami. Potem bodo prebivalci teh vasi lahko uporabljali elektromotor za žaganje drv ali druga kmečka opravila.
Vaščan
Kaj delajo gasilci v Dobravicah
Tretjega februarja so gasilci PGD Dobravice, katerega člani so iz Krivoglavic, Geršič, Zgornjih in Dolnjih Dobravic, imeli občni zbor. Njihovo društvo je bilo ustanovljeno 1928 in je imelo prvotno IG aktivnih in 8 podpornih članov. 1932 so se priključili še gasilci Gornjih Dobravic ln število je naraslo na 32. Društvo Je imelo svoj dom in gasilsko orodje.
Med NOB Je bilo vse porušeno, orodje razneseno ali neuporabno. Se hujši udarec pa Je utrpelo, ko je 24 članov padlo v NOB. Njihov spomin je občni zbor počastil z enominutnim molkom.
1946 so ponovno ustanovili gasilsko društvo, ki ima danes 28 članov. Veliko si prizadevajo, da bi ustanovili še pionirsko desetino, ki bo dostojno zamenjala zaslužne starejše gasilce. Društvo stoji pred veliko nalogo: zgraditi gasilsko-kul-turni dom. To pa je brez zunanje pomoči nemogoče.
Po vojni zbrano orodje se Je tri leta potikalo po cerkvi. Ko je ta začela propadati, so inventar prenesli v zidanice in na pode. Zato so pričeli leta 1960 zidati nov dom, Nad 1500 ur in 350 voženj so opravili s prostovoljnim delom. Poleg pomoči, ki so Jo dobili v denarju, so se morali še zadolžiti. Zavedajo se, kaj bi pridobili z novimi prostori, ki bi služili za gasilsko četo, sestanke organizacijam, kulturne prireditve in drugo, vendar so morali prenehati, ker ni več sredstev.
Na koncu občnega zbora so izvolili nov upravni odbor; predsednik je ponovno Jože Simonič, tajnik Ludvik Zunič, poveljnik Alojz Ste-fanlč, blagajnik Anton Panjan, gospodar Janez Tome, namestnik poveljnika Martin Matkovič, člani pa: Jože Matkovič (odgovoren za vzgojo pionirjev) in Stanko Matkovič. V nadzornem odboru so Anton Zunič, Anton Zugelj ln Lojze Kralj. U
Lani so za 13 odst. presegli plan
Proizvodnja v zavodu za zaposlovanje invalidov in drugih za delo nezmožnih oseb v Metliki skokovito narašča. V letu 1961 je fakturirana realizacija znesla 2 milijona 558 tisoč, v letu 1962 je dosegla 5 milijonov 57 tisoč dinarjev, letos pa bodo naredili za 80 odst. več kot lani ali 14 milijonov 254 tisoč dinarjev. Pretežni del svojih izdelkov sproti prodajo. Izdelujejo lahko konfekcijo (delovne halje, delovne obleke), otroško oblačilno konfekcijo in galanterijo. V kolektivu je zaposlenih samo okoli 10 odst. kvalificiranih moči, vsi ostali se priuču-Jejo. Med zaposlenimi je o-koll 20 invalidov in poškodovancev i
METLIŠKI TEDNIK
mM
"e* i^nt..iif.eij pj.rui ti-.e.nega janl-, ki pomaga Po hišah pri žaganju div. Vsi: v gostilni .n na cesti cedo povedati, da je brez službe, ker ima na vesti "eč kaznivih dejanj. Vedo .povedati tudi to, da je fant že ou malega doma nezaželen. Oče delavec in noti šivilja sta ga, ker se v šoli ni učil (kako naj °* se, ko je imel vso bunkasto glavo!), privezala 2<* roke in noge k postelji in ga pustila po več dni
brez hrane. Ker je bil tudi ta »vzgojni ukrep« po mišljenju matere premil, pa je začela obešati pod strop. Skoro do mrtvega je bil pretepen vsak dan... Dan za dnem, dokler *' prvič poizkusil. S trinajstimi leti je skušal pobegniti čez mejo... Tako se je začelo. Bil je v vzgojnih zavodih, se s/>ef vrnil, začel krasti in sapa-del v kriminal.
Mar .-e vam ne sn.ili fant, ki je okušal v življenju namesto ljubezni in skrbi samo zlo in dobrega doslej ni poznal? Mu zamerite, da se je tehtn.ca med dobrim ln zam, ki je v vsakem človeku, nagnila na fQpačno stran? Zakaj s prstom ne pokažete na ma-ffr> ki je tako nečloveško ravnala z lastnim otrokom? Tudi drugi otrok te ženske gre po stopinjah starefšega brata. Boste dovolili, da bo uničila oba?
Lani sta brata pobegnila od doma in si na prostem, uredila »bunker«. Vanj sta znosila nekaj hra-jje in obleke. Tu sta nameravala živeti. Ko so ju od-^tti, sta izjavila, da doma ne moreta vzdržati. Nečloveško ju tepejo ...
Skrbstveni organi na občini so skuZa'.i storiti, "car je bilo mogoče. Zdaj teče proti brezvestni mate-J» sodni jx>stopek zaradi grdega ravnanja z mladostnimi otroki.
Fant pa je na cesti. Kmalu bo polnoleten, in če 00 s takim živliemem nadaljeval, se bo selil iz za-P°ra v zapor. Izgubili bomo človeka!
če bi z razumevanjem stopili k niemu, mu podali roko in ga usmerili na pravo pot, bi morda v njem 'lobro zmagalo nad zlim. Se ie čas, da mu ponudite 'oko
D. L.
PODAJTE MU
ROKO!
Vsak dan od petih do ene...
Prav taka peč, v kakrš-no sta Janko in Metka porinila čarovnico, je bila V sredo zjutraj sredi Novega mesta na moč segreta. Iz nje se je slišalo sumljivo cvrčanje ■.. Poleg je na štedilniku v ogromni skledi pokalo, kot da bi se topilo železo ... Pa se ni!
Mož v beli halji, v čepici Z zavihanimi rokavi je obdeloval velik kup testa. Nasproti je tovarišica Majda odvijala kup čokolad iz papirja,
Stanka pa si je nekaj zapisovala. Iz sosedne sobe so Skozi priprta vrata kukala Tedra, polna nadeva iz masla. — Kako lepo diši!
— Res? Nam pa ne! Tega duha se najemo, da smo ves dan siti. Raje imam v oblicah krompir kot torte ... — je povedal mož v belem.
Majda pa:
— Jaz pa meso. Zrezke imama rada, sladkarij pa ne. Pa pravijo, kako lepo delo imamo in kako nam je dobro, ko lahko pokušamo take dobrote. Saj ni res! Ves dan od petih do enih smo na nogah, letamo sem in tja, poskusimo pa nikdar nič. Ne moremo ...
— Kaj pa doma? Verjetno vsi občudujejo vaše sladkarije?
— Doma pečejo največ mame, — se odrežeta obe to-varlšici hkrati.
Pogovarjali smo se še to in ono. Povedali so, da so te dni dobili novo, moderno peč, prebelili so prostore in se v splošnem »modernizirah«, če bo podjetje »Pekari ja in slaščičarna« dobilo še en lokal na Cesti herojev in mlečno restavracijo v prostorih bivše gostinske zbornice, bodo tudi njihovi prostori postali pretesni za delo. Vsi trije in tudi ostali dve tovarišici, ki jim pomagata pri delu, so v poklicu zadovoljni. V zvezi s poklicem nimajo želja. Sicer pa:
Majda: »Več izbire v novomeških trgovinah! Posebno za otroka težko dobim, kar iščem...«
Stanka: »Da bi v okviru stanovanjske skupnosti Kan-dija, ki ima že več servisov, deloval tudi servis za gospodinjske pomočnice...«
Fani si želi stanovanja ali vsaj sobe. Zdaj stanuje v »luknji« na Bregu, v kateri stoji odrezana postelja ... Ima moža in otroka.
Tako žive in delajo ljudje, ki imajo po mnenju najmlajših najbolj zavidljiv poklic. Pečejo torte, piškote in ostale dobrote. V »Slaščičarni« na Glavnem trgu, kamor nas otroci najraje zvabijo, pa lahko vidimo, kaj vsak dan delajo od petih do ene ...
Gasilci v Dol. Toplicah
Novomcfe kronijka
■ »Matija Je Sel med komunste«, 00 te dni govorili po mestu, kajti Stari pregovor: Svet Matija led razbija, če ga nI, ga pa nardi, letos ni obveljal. Mraz in led sta bila pred Matijem in sta se obdržala tudi v dneh po njegovem prazniku. Vsi, stari ln mladi, že težko čakajo, da bi sneg skopnel ...
■ Na maškara di za najmlajše, ki je bila preteklo nedeljo v telovadnici osnovne Sole, je bilo veliko moSkar, nekatere pa so bile izredno lepe in originalne. Otro-čad, ki se je tu zbrala, se je prav lepo zabavala ob zvokih jazza, zanimivo pa je bilo videti nekatere Cicibane, ki so se že poskušali s tWistom.
■ Očiščevalne skupine v mestu Se vedno pridno delajo. Vsak dan odvažajo sneg na kamionih in vozovih. Na Glavnem trgu so ga ze počistili, tako da je le tu in tam
OBVESTILO
Kadar želite vedeti, kakšne prireditve so v dvorani Doma ljudske presvete Novo mesto ...
Kadar želite vedeti, kakšni filmi so na programu ...
Kadar želite rezervacijo dvorane ...
Kadar že.ite predrezer-vacijo vstopnic za vse prireditve ... —
tedaj kličite telefon številka 21-210!
ostalo ob robu ceste kos ledene površine.
■ Otroške »hola hop« nogavice
so prodajali po 300 din pri »Modi«, je bilo slišati po vsem mestu. Razen tega je bilo naprodaj še nekaj drugih stvari po znižanih cenah. Kdor je imel srečo, da je v soboto zašel v to trgovino, Je lahko kupil, drugi pa ne, kajti v ponedeljek nogavic ni bilo več. V navadi je, da trgovine v izložbo obesijo lepak, kadar imajo kaj naprodaj po znižanih cenah, zakaj tudi tu niso napravili tega?
■ Pretekli ponedeljek so bila jajca na novomeškem trgu še vedno po 40 din. Bilo jih je dovolj in mnoge prodajalke so jih odnesle spet domov, ker ni bilo kupcev. Morda drugič, če bo ceneje! — Dobiti je bilo kislo repo po 120 din, smetano v skodelicah po 100 din, slrčke po 10 din, fižol po 180 din, jabolka po 100—120 din, radič na merice po 80 do 100 din, zeljnate glave po 80 do 200 din, pletenino, otroško konfekcijo in lončene izdelke. Tudi po semenih za zgodnjo setev so začeli kupci že kar pridno segati.
■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Alojzija Korenčan z Zagrebške ceste — Borisa, Tončka Bratkovlč iz Košti&love 28 — Iztoka, Milena Srlbar iz Kettejevega drevoreda — Vladimiro. — Poročili so se: Slavko Orahek, trgovski pomočnik lz Lokov, ln Alojzija Merlin lz Novega trga 2: Franc Bojane, nvto-mthanlk. In Jožefa Kolegar, delavka, oba s Prešernovega trga 3: Alojz Zidar, ključavničar iz Kolodvorske 10, in FrončiSka Koče-var, šivilja lz Novega mesto, internat; Milan Pergar, Šofer s Trške gore, in Marija Kosec, otroška negovalka lz Partizanske 14. — Umrla je: Marija Franko, delavka s Ceste herojev 40, stara 50 let.
V nedeljo, 3. februarja, je bil v Dol. Toplicah občni zbor gasilskega društva. Udeležba' je bila prav zadovoljiva. Iz poročil odbornikov Je bilo razvidno delo in poslovanje društva v preteklem letu. PGD v Dol. Toplicah šteje 37 aktivnih in 32 podpornih članov. Delovni načrt, ki so si ga napravili gasilci v lanskem letu, je bil v celoti izpolnjen. Prek gasilskega sklada iz Novega mesta so dobili 45 m B cevi, dva ročna gasilska aparata, 3 gasilske pasove, dve reševalni vrvi, kar je vredno 127 tisoč dinarjev.
V lanskem letu se je izpolnila tudi dolgoletna želja topliških gasilcev: kupili so avtomobil za potrebe društva. Avto je sicer že rabljen, je pa povsem primeren in so z njim zadovoljni, še bolj pa bodo, ko bo popravljen.
Preteklo leto je Imelo društvo
■ Letos bo Crna gora izvozila za 2 milijardi 217 milijonov dinarjev raznega blaga, kar je za milijardo več kot lani. Izvoz iz industrije bo za 88 odstotkov večji od lanskega.
■ Zagrebška tekstilna tovarna TVORPAM namerava letos proizvesti blizu 16 milijonov metrov različnih tkanin, kar je za 20 odstotkov več kot lani. Izvozili bodo okrog 22 odstotkov vseh svojih izdelkov.
■ Za rekonstrukcijo mariborskih opekarn so odobrili 70 milijonov dinarjev kredita.
nekaj praktičnih vaj, na katerih pa bi želeli večjo udeležbo. Ko se je topliško gasilsko društvo združilo z društvom v Podturnu, so poslali mlajšega člana na enotedenski strojniški tečaj v Novo mesto, letos pa nameravajo poslati vsaj enega Člana v podčastniško šolo v Medvode.
Na občnem zboru so se pogovarjali še to in ono ter na podlagi predlogov sprejeli sklepe za delo v bodoče. D. G.
POZIV DRŽAVLJANOM
Komisija za volilne imenike občine NOVO MESTO poziva
vse državljane, ki prebivajo na območju občine Novo mesto in so spremenili stanovanje', in vse tiste državljane, ki so se odselili iz območja občine/ pa niso spremembe prebivališča javili matičnim uradom oziroma krajevnim uradom, da se do 7. marca 1963 javijo na krajevnem uradu oziroma matičnem uradu, na katerega območju prebivajo, oziroma so prebivali. Državljane pozivamo zato, ker se na podlagi prijav oziroma odjav pri prijavno-odjavni službi vpisuje tudi v volilne imenike. Hkrati pozivamo tudi vse ostale državljane, da se prepričajo, ali so vpisani v volilne imenike.
Zoper državljane, ki ne bodo do 7. marca 1963 javili sprememb prebivališča, bo uveden upravno kazenski postopek, in sicer na podlagi 33. člena Pravilnika o prijavljanju in odjavljanju stalnega in začasnega prebivališča (Uradni list FLRJ, št. 9-148/59).
Važen strokovni tečaj za gasilce
Ob koncu januarja je priredila občinska gasilska zveza v Novem mestu pomemben tečaj za gasilske strojnike. Vsa gasilska društva na področju te zveze — in teh je kar 46 — imajo že svoje motorne brizgalne. Brizgalne pa so različnih znamk in tipov. Zato mora strojnik, ki z brizgamo rokuje, poznati nje sestav in posebnosti, da ne pride v kritičnem trenutku v zadrego.
Ker pa so v gasilskih društvih nastopili marsikje mladi
Solata in strupi iz ene trgovine
Kmetijska zadruga Dolenjske Toplice ima v Straži prodajalno, v kateri Je med drugim možno kupiti sadje, zelenjavo, umetna gnojila, gradbeni material in razne strupe za uničevanje sadnih in drugih rastlinskih škodljivcev. Samo z ožjega področja (Straža, Vavta vos) se iz te prodajalne stalno oskrbuje približno 250 družin, medtem ko je občasnih potrošnikov, ki tam nakupujejo, občutno več. V času, ko vedno bolj govorimo o modernizaciji in specializaciji trgovin, se zdi zadeva precej pereča, kajti kdo more jamčiti, da je solata, ki jo prodajajo na istem pultu kot strupe, res čista. V trgovinici, kjer je vse na kupu, se kaj lahko pripeti, da se zelenjava okuži s prahom, ki se dvigne pri premetavanju najrazlič-
nejšega blaga. Spričo dejstva, da ta prodajalna v Straži nI od včeraj, se upravičeno sprašujemo, ali se je zanjo že pozanimal sanitarni inšpektor.
Ko načenjamo to vprašanje, nikakor nočemo zmanjšati ugled KZ Dolenjske Toplice, saj si ta socialistična kmetijska proizvodna enota resnično prizadeva odstraniti pomanjkljivosti in izpopolniti proizvodnjo in poslovanje. Potrošniki v Straži, Vavta vasi ln v okoliških krajih pričakujejo, da bo ta problem kmalu rešen, sicer pa je nova trgovina potrebna tudi zaradi hitrega razvoja straškega industrijskega bazena.
ljudje — kar je edino pravilno — je bilo nujno potrebno dati tem ljudem dober strokovni pouk v ravnanju z mo-torkami. In to se je zgodilo na predmetnem tečaju. Tečaj je bil v učilnicah kmetijske šole na Grmu, kjer so imeli tečajniki celotno internatsko oskrbo, kajti tečaj je trajal šest dni, udeležilo pa se ga je 41 gasilcev. Tečaj je vodil komandir odreda obč. gas. zveze tov. Stane Zupančič, ki je zbral okrog sebe štab predavateljev. Predavanja o mo-torkah, črpalkah, ustroju motorjev raznih znamk, o upravljanju mehanizma, konzerviranju itd. so se vrstila drugo za drugim. Medtem pa so bile tudi praktične vaje z motorkami. Tečajniki so z zanimanjem poslušali predavanja, v odmorih pa so potekale živahne razprave. Ob koncu tečaja so bili tudi izpiti, pri katerih se je pokazalo, kako resno so tečajniki študirali, saj je bilo kar 9 odličnih, 18. prav dobrih, 12 dobrih in le dve zadostni oce-
Tečaj je zaključil predsednik občinske gasilske zveze tov. Martin Cvelbar, ki je tudi razglasil rezultate in tečajnikom prisrčno čestital..
Zaloga prejšnji teden: 3 vagone lesa..•
V gozdovih straškega gozdnega obrata je približno 70 do 80 cm snega. Letošnja zima, kakršno tudi na tem področju ne pomnijo že več deset let, je povzročila' občuten zastoj pri sečnji lesa. Proizvodnja je močno upadla že v novembru in so v treh oziroma štirih mesecih nasekal« toliko kot običajno v eneffl ugodnem mesecu. Tedaj s°_ lahko vsak mesec odpremih po 70 vagonov drv, oglja, hlodovine in ostalih vrst lesne mase, prejšnji teden pa je znašala vsa zaloga dobre tri vagone lesa. Zaradi nezadostne dobave lesa trpi največje pomanjkanje domača lestns industrija, ki črpa surovine iz gozdov med Rogom, Sro-botnikom in Ljubnom.
Čez tri leta — domač terilen
KINO »KRKA« prikazuje:
samo danes. 28. februarja, slovenski mladinski film »K E K E C« Predstave ob 15., 18. in 20. uri. Posebne predstave bodo za šolsko mladino, razpored so prejele matične šole.
1. do 4. marca italijanski barvni clnemaskop-ski film »DRAKUT MAŠČEVALEC« Režija: Luigl Capuano. Igrajo: Burt Nelson, Wandlsa Gulda, Alberto Lupo. Filmske novosti št. 7 Predstave: petek ob 15., 18. ln 20. uri sobota ob 18. ln 20. url nedelja ob 10., 16., 18. in 20. uri
ponedeljek ob 18. ln 20. uri
Samo 5. marca jugoslovanski film
»SIGNALI NAD MESTOM«
Režija: 2ika Mitrovič. Igrata: Aleksander Gavrič, Marija To-cinoski.  Kratki  film: Povest Usta.
Predstave: ob 15., 18. in 20. uri
6. marca ob 15., 18., 20. url. film
»SLEPI MUZIKANT«
Režija: Tatjana Lukačevič. Igrajo: Boris in Vasilij Livanov, Marija Striženova. Kratki film: Moj dom. Predstave:
6. marca ob 165., 18., 20. url
7. marca ob 18. uri.
Predstave ob 10., in 15. url so po enotnih, znižanih cenah 60 din
V zadnjih letih so se tudi pri nas uveljavile tkanine iz nvlona, perlona, orlona in dralona zaradi trdnosti, raz-teznosti in odpornosti, v zadnjem času pa posebno terilen, terital in tergal blago.
Vse industrijsko razvite države v čedalje večji meri uporabljajo sintetična vlakna, pri nas pa moramo vsa ta blaga ali surovine uvažati. Cez tri leta (tako je predvideno) bomo tudi pri nas imeli tovarno sintetičnih vlaken, in sicer v Kopru.
Tovarna IPLAS v Kopru bo proizvajala na leto 600 ton terilena, kar povsem u-streza potrebam domačega tržišča. Naša volnarska industrija bo potrebovala okoli
6 milijonov za dovozno pot v šmarješke Toplice
Cesta od Kronovega do Šmarjeških Toplic je bila asfaltirana že v letu 1959. Takrat je ostal neurejen samo dovozni del ceste od križišča do zdraviliških objektov. Prav tu dvigajo avtomobili obiskovalcev poleti mnogo odvečnega prahu, ki se usede po okolici. Tako gostje kot zdraviliški kolektiv želijo, da bi asfaltirali tudi ta del ceste. Ker Je v ta namen zagotovljenih 6 milijonov dinarjev, lahko upamo, da se bomo še letos pripeljali po asfaltu vse do zdraviliških stavb.
1400 ton in bombažna industrija 4600 ton poliestrskih vlaken iz te nove tovarne.
Ce domači terilen ne bo dražji in slabši od inozemskega, bodo potrošniki prav gotovo radi segali po njem, saj se že zdaj javnost močno zanima zanj.
Lepo darilo za šolarje je mladinska povest
T. SELIŠKARJA
• JADRA NA ROBU SVETA
790 din
Izdala
DOLENJSKA ZALOŽBA
LJUDJE MED SEBOJ
Hvala lepa, stric iz Šmalčje vasi!
Pretekli teden, ko so šli otroci iz šole domov, je bila pot zelo slaba; pa tudi, če ne bi bila, kdo ne prisede rad na voz in se popelje proti domu. Otroci imajo že navado, da se radi obešajo zadaj na soro, toda to pot .jim je voznik celo dovolil, da lahko posedejo po praznem vozu. Se pridržal je konje, da se jc nabrala cela kopica okoli njega.
Človek bi mislil: dobrosrčnost pač še nI povsem ugasnila. Toda stric so imeli drugačno nakano, pa ne tisti, ki je vozil, marveč »prisednik«, ki jc čemerno sedel poleg njega.
Otroci so lepo posedli po vozu drug poleg drugega in veselja ni bilo ne konca ne kraja. Toda ne dolgo. Nenadoma je »prisednika« nekaj prešinilo. Vzel je vozniku bič in začel mlatiti po živi kopici, da bi se človeku vol v zelniku smilil, če bi ga tako tepli!
Izvedeli smo, da so bili »stric« doma iz šinalčjc vasi pri Šentjerneju. Prihodnjič pa bomo take »dobrotnike« navedli :. imenom, priimkom in hišno številko njihovega bivališča. Bi bilo vendar škoda, če bi šla imena tako »plemenitih ljudi« v pozabo!
Za zdaj pa: hvala lepa, stric iz šmalčje vasi!
»Posadka« najslajše novomeške kuhinje
Tu nastajajo torte na tekočem traku...
MEDOBČINSKE TEKME V SMUČARSIKH SKOKIH
umno v ovinek in dolino! Prizorček s sankaških tekem .*Von>eških   tabornikov:   tekmovalne   sani   je tabornik zdelal sam; prvi del lahko posebej krmari — nekakšen »domači bob« skoraj ...
Preteklo nedeljo je občinska zveza za telesno kulturo v Novem mestu organizirala medobčinske tekme v smučarskih skokih, ki se jih je proti pričakovanju udeležilo okoli 100 tekmovalcev iz Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega in Krškega. Kljub temu da vreme ni bilo primerno za tekmovanje, so lahko organizatorji v celoti zadovoljni, zakaj tekmovalci so prikazali veliko hrabrosti, tako da je tekmovanje v vseh pogledih uspelo.
Rezultati tekmovanja: ČLANI — 25-metrska skakalnica: 1.   Janez   Globevnik   (N. mesto) (22,5, 23) — 207,7 točke, 2. Bruno Koprivnik  (N.  m.)   (22,  22) —
200.1, 3. Marjan Slak (Trebnje) (19,5 , 20,5) — 189,0, 4. Dervin Oplotnik (Krško) (17, 18) — 168,0, 5. Janko Cečelič (N. m.) (19,5, 20,5) — 163,5 , 6. Zlatko Jurnjevčič (Črnomelj) (22,5, 22) — 160,5. 7. Jože Vide (Šentjernej) (17,5, 18) —
133.2, 8. Ljubo Lužar (Mima peč) (15,5, 19,5) — 103,5.
Odlično razpoloženi Globevnik je premagal konkurenta Koprivnika, ki na tem tekmovanju ni bil v običajni formi. Od ostalih tekmovalcev moramo zlasti omeniti Slaka iz Trebnjega, ki je z doseženim 3. mestom prekosil samega sebe. Po naši oceni bi zaslužil nekoliko višjo uvrstitev Jurnjevčič iz Črnomlja.
MLADINO — 25-metrska skakalnica: 1 Miro Bencina (N. m.) (21, 21) — 202,8 točke, 2. Tone Vesel (N. m.) (21, 21) — 196,5, 3. Martin Brudar (N. m.) (19,5, 20,5) — 195,0, 4. Franc Bračun (Krško) (20, 20,5) — 193,5, 5. Marjan Boh (N. m.) (18, 19,5) — 183,9, fi. Vanjo Berger (N. m.) (20, 19,5) — 177,9, 7. Božo Kravcar (Trebnje) (16, 18) — 166,2, 8. Mojmir
Bravo, kanižarski strelci!
Kaniiarski  strelci,   ki uspešno
DPn 1° fe Trsto let v skIopu dat i Sv°bode, so imeli pred ne-cev* občni zbor Sekcija strelah., steJe 32 članov, članic in pio-p J^v. simpatizerjev tega športa Ski,» ■ ** veliko več, zato naj bi vejf3" članstvo še povečati. To jJ.Ja Predvsem za pionirski kroči«,; 6a °o vodil eden starejših Sv™°»- Pionirji pa naj bi imeli ■£»>• ^topnika tudi v sekcij--™> upravnem odboru.
leti J« bil edini rekvizit ena s n«LPuSka, kasneje pa so Jih t^^spevkl članov nabavili 12. S skemusJ'11' kanižarskemu strel-pogojj sBortu zagotovljeni osnovni črtna množičen razvoj. Na-Ban -« S*' 12 'eta v leto številih' "a5opi m tekmovanja- so Slir blli Kanizarcane, da so po-,Jr" pravi mojstri v streljanju z JJčno puško. Uspehi so vplivali na '•'novo nadaljnje delo: kupili so ^'"talibrske puške in malokali-.J5"M specialno pištolo ter tako
Pline" tUdi drU£e stre!ske discl" 1?
mT Poročila predsednika JOžeta bih eta 1° bll° razvidno, da so y^ organizatorji številnih občin-jjj" tekmovanj, kjer so redno na ekir> z ve* ekipami. 10-člansku tudi lz Kanlžarice Je tekmovala C v okrajni strelski ligi, naj-Prvi stre'ci pa so nastopali na "em tvln Posameznikov v okraj-žen'. ln republiškem merilu. Tudi la 5** ekipa je uspešno tekmova-o&ina! 80 dek'cta nastopila na tet ^*ern in okrajnem prvenstvu
l**riborurePUbllškem prvenstvu v
v^32*" tega kanižarski strelci že trohr, sodelujejo na strelskem ^iea K»r-lc-vac-Varaždin-Kani-druo"' To tekmovanje je vedno v
'žrain   krnJu' vsak0 let0 pa od" trobi?. Po tri tekme. Vrednost tega ]a Je še toliko  večja, ker
zbližuje strelce naših krajev s sosedi na hrvaški strani.
Na občinskih tekmovanjih so bili vedno najboljši, zmagali pa so tudi na zadnjem troboju v Varaždinu. Lani osvojenih osem pokalov (od teh so jih pet prejeli v trajno lasti in številne diplome zgovorno dokazujejo, da so Kani-žarčani res mojstri v streljanju.
Kljub vsem uspehom pa imajo tudi težave. Slab in netovariški odnos nekaterih strelcev do vodstva
fc-kcije, nedisciplina posameznikov na tekmovanjih in še nekaj drugih napak bo treba odpraviti, če bodo hoteli še kaj več doseči. Z matičnim društvom naj bi še bcij sodelovali in skušali dobiti več sredstev, ki jih spričo doseženih uspehov tudi zaslužijo.
Novo vodstvo sekcije, ki ga sestavljajo Filipaš, Sterk, Suštarlč, Jankovič in Breznikar, si bo prizadevalo za še uspešnejše delo. Želimo mu, da bi uspelo! —ko
Letos enotna ženska republiška odbojkarska liga
Pisali smo že, da bo letos zvezna Ženska odbojkarska liga razformi-rana, kar bo verjetno tudi držalo. Hkrati smo omenili predlog o ustanovitvi nove slovensko-hrvatske lige, v kateri naj bi igralo deset ekip iz obeh republik. Danes že vemo, da bo zvezna odbojkarska liga ukinjena, namesto predlagane slovensko-hrvatske lige pa bi ustanovili enotne republiške lige, v katerih naj bi Igrali tudi prejšnji zvezni ligaši. Za žensko odbojkarsko ekipo novomeškega Partizana je to pomembno, ker zadeva novi predlog dekleta, ki so v preteklem letu osvojile drugo mesto v republiki in bi v vsakem primeru sodelovale v kvalifikacijah za vstop oa višje tekmovanje.
Tako bodo letos dekleta verjetno igrale v okrepljeni republiški ligi in se poleg Maribora, Ljubljane, Branika, Triglava, Kamnika ln Jesenic potegovale za prvo oziroma drugo mesto, ki vodi na zaključni turnir. Leta bo določil prvaka Jugoslavije.'Tako bi na zaključnem turnirju sodelovalo iz Srbije 5 ekip, iz Slovenije In Hrvatske po 2, iz Makedonije, Bosne
in Hercegovine ter črne gore po ena.
Se nekoliko o ženski ekipi, ki bo letos zastopala naše barve: trenutni položaj je zelo slab; dekleta nimajo rednih treningov, zato letos ne moremo pričakovati kakšnih večjih uspehov. Glavni krivec za to je pomanjkanje prostora za treninge. Tako morajo dekleta čakati, da bodo trenirale na prostem, kar bo verjetno možno šele pred tekmovanjem. Sd
Belavič (N. m.) (18, 18,5) — 164,1. 9. Jože Srovin (Mirna peč) (19,5, 18,5) — 163,2, 10. Ivan Strle (Krško) (16,5, 17) — 161,4, 11. Nace Bratkovič  (Šentjernej)   (15, 17,5)
- 160,5, 12. Slavko Kos (N. m.) (15, 17) — 159,3, 13. Ivan Stan-gelj (N m.) (18,5, 18,5) — 155,8, 14. Rudi Ahlin (N  m.) (18, 17,5)
— 154,2, 15. Jože Gladek (Črnomelj) (20,5 , 20) — 152,7 itd.
Konkurenca je bila pri mladincih izredno velika. Favoriti so v celoti potrdili svoj renome. Predvidena borba med Benčino in Veselom je izostala, ker je Bencina nesporno dokazal, da je najboljši. Za drugo mesto sta se potegovala tudi Brudar in Bračun, ki sta še z ostalima dvema tvorila posebno skupino.
MLAJŠI PIONIRJI — 15-metrska skakalnica: 1. Miha Legan (N. m.) (12,5, 12,5) — 184,1, 2. Boštjan Spiler (N. m.) (11, 12) — 168,7, 3. Slavko Pajič (N. m.) (9, 9) — 154,4, 4. Igor Bostič (Krško (12,
12) — 149,5, 5. Alojz Vojščak (Vel. Gaber) (12, 11,5) — 143,6, 6. Drago Lampe (N. m.) (12,5, 11) — 131,5, 7. Bogdan Zaje (Mirna peč) (14,5,
13) — 124.0, 8. Jože Levičar (N. m.) (13,5, 13) — 120,3, 9. Stanko Gazvoda (N. m.) (10,5, 10,5) — 116,1, 10. Janez Slivnik (N. m.) (6,5, 5) — 60,0 itd.
Pri mlajših pionirjih je prijetno presenetil MIha Legan, ki je premagal telesno krepkejše tovariše. Njegova zmaga je povsem zaslužena, saj je pokazal odličen slog, k. ga na tem tekmovanju lahko štejemo med najlepše. Tudi Pajič je dosegel visoko oceno predvsem na račun dobrega sloga, špiler je ponovno potrdil zmago s prejšnjega tekmovanja.
STAREJŠI PIONIRJI — 15-mctr-ska skakalnica: 1. Janez Doljak (N. m.) (13, 12) — 192,7 točke, 2 Jure Legan (N. m.) (13, 12,5) — 184,0, 3. Dušan Jerlah (Vel. Gaber) (13, 14,5) — 181,0, 4. Stane Gabrijel (Trebnje) <11,5, 12) — 173,6, 5. Drago Sila (Trebnje) (11, 12) — 177,7, 6. Peter Bregar (Vel. Gaber) (12, 11) — 170,2, 7. Stane Fink (N. m.) (11, 12) — 167,2, 8. Branko Praznik (šentlovrenc) (10,5,
15 novih rokometnih sodnikov
16. in 17. februarja je bil v Novem mestu rokometni sodniški tečaj. Udeležili so se ga tovariši in tovarišice iz Novega mesta, Črnomlja, Dragatuša In Mirne peči.
Tečaj je organiziral zbor sodnikov pri Občinskem rokometnem odboru Črnomelj in je uspel, saj so vsi tečajniki uspešno opravili izpit. Med tečajniki je bilo več rokometnih igralcev, ki so opustili tekmovanja in hočejo sedaj vzgajati mladi rokometni rod.
Izpite so opravili: Vlado Vrlinič, Peter Stefanič, Božo Nahtigal, Drago črnič, Jožica Furlan, Ivica Kaj-gelj, Štefan Goric, Alojz Novak, Franc Kralj, Alojz Košir, Ivan Si-inoiiič. Karel Degen, Franc Kazina, Roman Kralj in Franc Pa-cek.
Novim rokometnim sodnikom čestitamo! , Mk.
11) — 163,8, 9. Andrej Mohorič (N. m.) (11, 10) — 162,7, 10. Jože Slajkovec (N. m.) (10,5, 10) — 160,8, 11. Peter Turk (N. m.) (10,5, 10,5) — 160,8, 12. Lojze Košir (Mirna peč) (12.5, 15) — 158,5, 13. Anton Ojsteršek (Krško) (15,
12) — 156,7, 14. Darko Naraglav (Krško) (9,5, 9) — 156,3, 15. Marinko Platiša (N. m.) (11, 9) — 149,8, 16. Silvo Potočar (Šentjernej) (12,5, 10) — 147,3, 17. Iridij Belavič (N. m.) (11, 11) — 139,4, 18. Marjan Pire (N. m.) (11, 9,5) — 136,8, 19. Mitja Berger (N. m. (11,5, 11) — 136,8, 20. Jože Kočar (Vel. Gaber) (15, 16) — 135,7 itd.
Pri starejših pionirjih je zanimivo zlasti to, da je absolutni rekorder v daljinah Kočar zasedel komaj 20. mesto. To kaže, da so bili najboljši zlasti tisti, ki so Imeli dober slog in vsaj povprečne daljine Druga zanimivost v tej skupini je, da je Doljak dokaj lahko zmagal in da je drugo mesto zasedel Jure Legan, tako da sta na tem tekmovanju dosegla ve-lih uspeh brata Legan. In še tretja zanimivost: tekmovalci iz trebanjske občine so se odlično uvrstili, kar kaže, da tam posvečajo pionirjem precej pozornosti.
Tekmovanje je v celoti uspelo
Okrajno prvenstvo posameznikov v kegljanju
V Kanižarici se je pričelo okrajno prvenstvo posameznikov v kegljanju, in sicer prva dva nastopa dvakrat po 200 lučajev. Nastopila je prva tretjina tekmovalcev. Nastopajo tekmovalci iz Novega mesta, Črnomlja, Metlike ln Šentjerneja. Manjkajo samo tekmovalci Dolenjskih Toplic, ki so na prvenstvu posameznikov vedno Imeli vidno vlogo.
V prvih nastopih je bil dvakrat dosežen rezultat nad 800 kegljev. Zaenkrat vodi član Pionirja (Novo mesto) Marjan Venta, ki Je tudi dosegel najboljši rezultat 816 kegljev. NJemu sta bila najbolj blizu As;.ni iz Kanižarice in Klobučar (Novoteks). Razočaral pa je član
Pionirja Hrovat, ki je edini dosegel manj kot 700 kegljev.
Dosedanji rezultati: Venta 1574, Asanl 1552, Klobučar 1548, Polvvič 1538, Dunišič 1511, Plut 1507, Ba-dovinac 1493, Volf 1488, Gričar 1485, Hrovat 1443.
Tekmovalci so se prvi dan pritoževali nad slabim sojenjem, kar pa se bo v noslodnjih nastopih gotovo popravilo. V soboto in nedeljo nastopi v Kanižarici naslednjih 14 tekmovalcev, med tudi večkratni dolenjski prvak Jože Mrzlak iz Novega mesta. 9. in 10. marca pa nastopi poslednjih 14 tekmovalcev, nato pa bo Imelo najboljših dvajset še en nastop na Plonirjevem kegljišču. (en)
Pohvaliti moramo izredno hrabrost tekmovalcev, ki so kljub izredno težkima skakalnicama skakali brez strahu. Organizatorji so se bali, da bo več poškodb. Bilo pa je precej manjših prask, le ena bolj resna.
Ob koncu tekmovanja so prejeli najboljši diplome občinske zveze za telesno kulturo. Sd
šolsko športno društvo Žužemberk je tekmovalo
V okviru športnega dne je šolsko športno društvo Žužemberk priredilo smučarske tekme v smuku in skokih.
Rezultati: mlajši pionirji (IV., V. in VI. razred): 1. Nine Kustrln 15,9, 2. Lado Pelko 18,8, 3. Dušan Ožbolt 18,9.
Starejši pionirji: 1. Jure Mohor-čič 24,1, 2. Zvone Boldan 26,3, 3. Jože Ban 27,9.
Mlajši pionirji (II. — III. razred): 1. do 3. mesto si dele: Franci Jernejčič, Darko Pucelj, Lojzek Kozole.
Skoki: 1. Jure Mohorčič 10 m, 10,5, 11, 2. Ivan Orel 5,5, 6, 6,5, 3. Stane Košiček 6,5, 7,5, 7,5.
M. J.
OSMI  TELOVADNI DVOBOJ KARLOVAC : NOVO MESTO
Prijateljstvo in sodelovanje med karlovškimi in novomeškimi telovadci se je pričelo že pred vojno. Takrat so karlov-ški Sokol spadal pod novomeško župo, kot nam je povedal karlovši telovadni veteran »Ciča« in omenil, da je imel takrat tesne stike s tovarišem Papežem, vodjo novomeškega Sokola.
Ponovna srečanja so se pričela pred 8 leti, in to izmenično v Karlovcu in Novem mestu. Letos je bUo tekmovanje v Karlovcu. Naj omenim, da naša dekleta in tudi fantje z nekaj izjemami letos niso bili dovolj pripravljeni. Dekleta, in to samo tri, so šla na tekmovanje brez treninga, dve pa sta bili poškodovani.
Tekmovanje se je pričelo v soboto popoldne. Fantje so začeli s preskokom čez konja. Z minimalno razliko, 15 stotink, so zmagali Karlovčani. Najboljšo oeeno, (9,85), sta prejela Ivanovič (Novo mesto) in Cvetkovič (Karlovac). Takoj za njimi so skakala dekleta. Najbolje je izvedla preskok Ivanka Hrastov iz Karlovca ($,40), takoj za njo pa se je uvrstila naša Sitarjeva (9,35). Druga disciplina je bila za fante drog, za dekleta pa gred. Na drogu so bUi bojši naši tekmovalci, in to za 76 desetink točke, tako da so po dveh orodjih vodili. Najboljši posameznik Je bil Ivanovič (9,45). Naša dekleta so imela na gredi smolo. Pohvalim naj komaj štirinajstletno Cvetko Urbas, ki je svojo vajo lepo izvedla, na žalost pa je imela premalo težkih prvin, je zato ocena bila prenizka. Karlovčan-ke so bile na gredi precej zanesljive. Najtežjo vajo je izvedla Dimovičeva; prejela je tudi najvišjo oceno (9,55). Po tretji disciplini, konju z ročaji, so Karlovčani spet prehiteli Novo-meščane. RazUka po treh orodjih je bila 0,57 točke. Najboljši je bil ponovno Ivanovič (9,75).
Drugi del tekmovanja je bil zvečer. Karlovško občinstvo je toplo pozdravilo vse tekmovalce. Po Izmenjavi spominskih daril in po razvitju prapora karlovskega telovadnega društva, so tekmovali fantje na krogih. .Najboijsi muiuvm« je uu Karlovčan Prezelj (9.78), takoj za njim pa naš Ivanovič (9,60). Karlovčani so po tej disciplini vodili za več kot 5 točk. Dekleta so na bradlji pokazala svoje stare vaje, najboljša je bila Dimovičeva (9,78). Naša dekleta, posebno Cvetko, je ovirala previsoka lest vina. Na bradlji so naši fantje z 0.18 točke prehiteli Karlovčane. Najlepšo in najtežjo vajo je izvedel naš Ivanovič in zanjo prejel oceno 9,93. V parterju za dekleta je imela najlepše sestavljeno vajo Ivanka Hrastov, najvišjo oceno pa je prejela Dimovičeva. Najmlajša tekmovalka Urbasova je vajo lepo izvedla, le škoda, da je vaja vsebovala premalo težkih prvin, enako kot na gredi. V moškem parterju je ponovno zmagal Ivanovič (9,70), vrsta Karlovcanov pa je razliko povečala in zmagala s 7,23 točke razlike.
Najboljša posameznika sta bila tako kot lani Dimovičeva in Ivanovič.
V tekmovanju sta nastopila tudi dva mladinska republiška reprezentanta, in to Cvetkovič, ki je letos' zastopal Hrvat-^ sko, in Pavlin, ki je bil v slovenski reprezentanci lani, letos-pa je bil prva rezerva.
Medtem ko je Cvetkovič od lanskega leta Izredno napredoval, pa je naš Tine ostal skoraj na istem nivoju, tako da. ga je Cvetkovič prehitel za 1,35 točke.
Z moškimi sodniki letos nismo bili preveč zadovoljni, ker. so preveč ocenjevali le lepoto izvedbe. Zaradi tega je bil najbolj oškodovan naš tekmovalec Ivanovič, ki je za svoje veliko težje vaje prejel le malenkost boljše ocene kot ostali. Ženske sodnice, med njimi je bila tudi Ančka Majdič iz Ljubljane, so ocenjevale odlično ln so bili z njihovimi ocenami zadovoljni tako gledalci kot tekmovalke. Tovarišica Maj-dičeva je zelo pohvalila Ivanoviča in dejala, da bi se s svojimi vajami, posebno na bradlji in v parterju, lahko uvrstil v slovensko reprezentanco. ,
S tem srečanjem so karlovški in novomeški telovadci še bolj utrdili prijateljske vezi.
REZULTATI: MOŠKI: 1. Ivanovič (N. m.) 58,23 ; 2. Prezelj (K) 57,34; 3. Cvetkovič (K) 56.Ž3; 4. Magdič (K) 55,50; 5. Pavlin (N. m.) 54,88; 6. Petelin (N. m.) 53,15 itd.
DEKLETA: 1. Dimovi.- (K) 37,78; 2. Hrastov 1 (K) 36,85; 3. Gavrič (K) 35,25. MARJETA POTRČ
ŠE 0 TELESNI VZGOJI V VIDMU-KRŠKEM
Občni zbor TVD Partizan-Celu-lozar In delovanje tega društva je našlo v zadnjih številkah Dolenjskega lista precej prostora (menda več kot skupaj v vseh letih do sedaj). Vanj so se obregnili različni ljudje, največ pa je bilo seveda takih, ki nimajo dovolj jasnih pogledov na šport in telesno vzgojo ali pa sploh ne poznajo bi stva problema (čeprav bi ga morali). To je napotilo tudi mene, da bi skušal opozoriti na nekatera dejstva, ki so za telesnovzgojno dejavnost v Vldmu-Krškem bistvena. Za vsak industrijski kraj, posebno za mlad, je značilno, da vidimo mladino na vseh koncih In krajih. Tudi v Vidmu-Krškem je je dovolj, če od te kopice mladih ljudi odštejemo tiste, ki hodijo v Krško samo v šolo, tiste, ki Jih te vrste svobodna aktivnost ne zanima, ln tiste, katerih starši niso preveč naklonjeni telesno-vzgojnl dejavnosti, se bo ta kopica zelo zmanjšala.
Vldem-Krško Je premajhno mesto, da bi lahko svoje športne moči delilo  na deset strani. Zato Je
boljše in nujno, da gojimo samo tisto, kar mladino zanima ln kjer imamo uspehe. Samo široka osnova nam da s selekcijo kvaliteten vrh (sitem piramide v športu). Da pa plavanje in rokomet privlačujeta otroke, ni težko opaziti. Zainteresiranost so pokazali tudi starši s prijavljanjem otrok v plavalno šolo, ki je, žal, zaradi objektivnih vzrokov nismo imeli. Ostalih te-lesnovzgojnlh dejavnosti: smučanje, namizni tenis, svobodna telovadba ne bom omenjal, čeprav je tudi tu pieetklo veliko znoja, kar je kritiku »izjalovljenega občnega zbora« ostalo neznano.
Naslednji problem, ki bi ga rad navedel, so pogoji za telesnovzgojno delo. Poglejmo športne objekte v našem mestu, ln videli bomo, kaj Ima mladina ln koliko zelene površine bi prišlo na posameznike (oprostite, pri tem ne mislim na Žvlko ali na travnik pred mestnim blokom). In če od tega odštejemo še stadion Matije Gobca, ki služi samo tistim, ki imajo denar (mladina ga nima), nam ostaneta samo srednjeveška telovadnica ln bazen, če si kdo upa
trditi, da ta dva »osamelca« nista dovolj zasedena, mu, oprostite, moram reči, da res nima pojma, kaj se godi pn nas. S tem seveda nočem reči, da so ljudje popolnoma brez razumevanja, saj so nekateri gledali sto let nazaj (Hočevar), nekatere pa so »odžagali« (samo prej smo dobili bazen). In če bo sreča, bomo morda čez pet ali deset let svečano odprli novo igrišče. Upam, da ne bodo na njem zrastle med tem časom kakšne delavnice ali skladišča.
V članku, ki je bil objavljen 7. februarja, sem zasledil, da pisec članka tov. Kastellc trdi. da je bila večina sestankov upravnega odbora nesklepčnih. Tu bi pripomnil, da bi bila sklepčnost samo takrat, če bi bil upravni odbor sestavljen samo lz štirih aH petih članov, ki so najbolj »čez les«, da trosijo svoje sile ln čas zastonj, ker jih več, na žalost, ni doblU.
Po navadi pravimo, da se vsa stvar začne ln konča prt dinarju. Tudi mi se moramo vrteti okoH naših »sedemnajstih dinarjev«, ki so v primerjavi s prejšnjimi leti
rekordni. Oprostite, nam telesno-vzgojnim delavcem je dovolj, da se kdaj pa kdaj kdo spomni in bodrilno reče: »Več sredstev za šport in telesno vzgojo!« Noben »žakelj« še ni stal sam pokonci in tudi naš noče. Ce bi pobrskal po spominu, bi v zadnjih petih letih težko našel športno prireditev ali konferenco, kjer bi bil prisoten kdo izmed vodilnih iz podjetja, katerega polovico imena nosimo. Zakaj? Mi smo se velikokrat vprašali ln dobili smo precej točen odgovor. Prav zato je bilo na letošnjem občnem zboru Partizan-Celulozar (na prejšnjih tudi) največ govora o financah in društveni cekli — kinu.
Za konec še-tole: pisec je naredil telesni vzgoji in športu v Vidmu-Krškem medvedjo uslugo. Sedaj je še tista peščica entuziastov, ki smo jih imeli, začela izpregati. In verjemite, ne zato ker se čuti kriva, ampak zato, ker se Ji zdi neumno požirati kisle kumarice za tisto, kar so delali z veseljem in v svojem prostem času.
Niko Zibret
V SLOVO NEPOZABNEMU TOVARIŠU
tsdn.? kratkim smo spremili na Van«' pou našega sodelavca to-kot ..Alb'na Danka. Albin je živel saj 5tudent v težkih razmerah, zvijati 'e moral skoraj sam prerani!,; kar jc za nas danes težko «a i«, Jlvo TakoJ PO okupaciji so žeie^f/ll kot talca ob miniranju praškega nadvoza pri Krškem. Ceiu.^pJni se je zaposlil v tovarni ^tivn* kot vodJa laboratorija. taa.V?0 Je delal v raznih organima '71 "i društvih. Bil Je eden ta Jvay,un ustanoviteljev športne-"ope! " v tovarni, ki je dosegel k . UsPehe. Organiziral in vodil le k-T1? delovne akcije, od katerih ko,!"161 aktlv glavne vlre dohod-
sloni? M ustanovil pod okriljem PousT""6 podružnice Jazz oktet. ln^M Je skoraj same začetnike stee« tcm žrtvoval ogromno pro-In'9 časa. Kot odličen pianist Sr-Ji 'J J° 2 oktetom sodeloval "Hvi , 750,1 prireditvah in tako 'JtBi Pogoje za družabno »iv-tej,Je v našem kraju. Na podlagi tiie-^Pehov Je sindikalno podruž-lavftr enlla razširiti glasbeno de-tbji ?"t ln Je nabavila garnituro ^"bentov za godbo na pihala. Sla?* 1955 Je bil Albin eden od "'eliti Pobudnikov za gradnjo M ,., <*■ Pozneje Je kot dolgolet-\™«ionnr raznih strelskih fo-K"ru,V ""P81 skupno z drugimi or-Je t?rati gradnjo strelišča. Vodil "i*« ne trenlngo ter organiziral tekmovanj.  Kot odličen
Etrelec ter republiški vaditelj ln sodnik Je prejel številna odlikovanja ln priznanja. Kot vztrajen organizator je veliko pripomogel k razvoju strelstva v Posavju.
ALBIN DANKO
Zaradi vsestranske prizadevnosti Je bil v podjetju na različnih delovnih mestih vodilnega značaja in Je povsod dosegel lepe rezultate.
člani kolektiva smo mu za vse to hvaležni in ga bomo kot zglednega sodelavca ln tovariša ohranili v najlepšem spominu.      M. S.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Petek, 1. marca: Albin Sobota, 2. murca: Radoš Nedelja, 3. marca: Milena Ponedeljek, 4. marca: Kazimir Torek, 5. marca: Janez Sreda, 6. marca: Danica Četrtek, 7. marca: Tomaž
ZAHVALA
Za izkazano požrtvovalno skrb in nego v dolgotrajni bolezni Her-mine Hrovat se iskreno zahvaljujemo primariju dr. Smrečniku, 'zdravnikoma dr. Zakrajškovi in dr. Trobišu ter vsemu strežnemu osebju. — Hvaležni sorodniki.


JAKOJ VSELJIVO MAJHNO POSESTVO s hišo in gospodarskim poslopjem poceni prodam v Mi-hovcu pri Podgradu. Marija Klobučar, Stranska vas 4, Novo mesto.
KOMPLETNO SPALNICO, visoko omaro, nočno omarico in knjižno omaro ugodno prodam. Poizve se v gostilni Opara, Trebnje.
JMO:iKI ŠIVALNI STROJ znamke »Nauman« proda Leopold Kramar, Zabrdje, Mirna.
SPALNICO (orehova korenina), divan, otroško posteljo in peč na žaganje prodam. Naslov v upravi lista (124-63).
COSPODINJSKO POMOČNICO — lahko začetnica — sprejmemo takoj. Ponudbe pošljite na naslov: Franc Boc, Ljubljana, Zupanova 9, Stožice.
DEKLE iščem za pomoč v gospodinjstvu in na kmetiji. Oskrba V hiši. Ivan Porenta, Zabnica 2 pri Kranju.
KVALIFICIRANO TRGOVSKO POMOČNICO sprejme trgovina »Borovo« v Trebnjem.
FLETILJSKO VAJENKO sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Trebnje 10.
KUHINJSKO OPREMO prodam. Ulica talcev 5, Novo mesto.


Brestanica: 2. in 3. marca itali-jansko-nemški film »Ne pozabi me«, 6. marca slovenski film »X— 35 javlja«.
Brežice: 1. in 2. marca angleški film »Smrt preži«, 3. In 4. marca
Srečanje z volkom ni prijetno
Pisana množica ljudi je bila pred dnevi zbrana v Veseličevi gostilni v Gribljah. Nekdo me je vprašal:
»Ali boste dali v Dolenjski list tisto o volku?«
»Katero o volku?« sem vprašal.
Veseličeva se je nasmehnila in rekla enemu izmed gostov: »Povej, kako je bilo, ko se je Franc Požek iz Adlešlčev srečal z volkom.«
»Takole je bilo,« je začel fant pripovedovati. »Požek je pravil, da je šel v torek na sejem. Med Adlešiči in Griblja-nii — bilo je nekako med tretjo in četrto uro -— je predenj nenadoma skočil volk. Ko se je Požek obračal, je skočil volk na rob ceste, da bi človeka napadel od strani. Požek je začel vpiti na pomoč, iz žepov pa je vlekel vse, kar je bilo papirnatega in prižigal. Korak za korakom se je pomikal nazaj, ves pa je mislil, da bo zdaj zdaj po njem. S tra-hom v kosteh je prišel v Grfblje.«
Nekdo v družbi je še pripomnil, da je v Gornjih Gribljah pred kratkim volk snel psa z verige. Kaže, da je zverina v tej okolici postala nevarna; divjadi v gozdu ji ne manjka, zate menda še ni prišlo do nesreče z ljudmi.
JOŽE ŠKOF
nemški barvni film »Skrivnost Ipsilon«, 6. in 7. marca francoski film »Rififi pri ženskah«.
Črnomelj: 1. in 3. marca ameriški film »Presenečenje preteklega leta«, 5. in 6. marca jugoslovansko-švedski film »Čudno dekle«.
Kostanjevica: 3. marca angleški film »Poplave strahu«.
Metlika: 2   in 3. marca angle-
ški film »Sinovi in ljubimci«, 6. marca »Mein Kampf«.
Novo inesto: niso dostavili programa.
Semič: 3. marca francoski film »Taksi in prikolica«.
Trebnje: 2. in 3. marca ameriški film »Osamljeni človek».
Žužemberk: 3. marca barvni film »Človek, ki je delal dež«.

MATIČNI  URAD KOSTANJEVICA
Januarja sta bili doma rojeni dve deklici.
Poročili so se: Mirko Jankovič, delavec iz Dovškega, in Marija Cunk, delavka iz Dob; Anton Jordan, delavec iz Dolnje Prekope, in Ivana Zupančič, uslužbenka iz Dobrave; Karel Vegelj, ključavničar iz Mrtvic, in Emilija Jordan, kme-tovalka iz Koprivnika; Alojz Kruh, mizarski pomočnik s Krke, in Marija Kerin, delavka iz Novega mesta; Franc Svalj, delavec iz Koča-rije, in Jožefa Miklavčič, kmeto-valka iz Malene.
Umrla sta: Franc Brsan, kmetovalec iz Orehovca, 78 let, in Ka-rolina Abram, delavka iz Dobrave, 58 let.
MATIČNI URAD NOVO MESTO
V času od 18. do 25. fabruarja je bilo rojenih 47 dečkov in 51 deklic.
Poročili so se: Franc Muren, posestnik, in Frančiška Pavlic, kmetovalka, oba iz Crmošnjic; Ciril Štrazberger, bolničar iz Vinice, in Marija Staniša, rentgenski tehnik z Vrha pri Ljubnu; Ivan Lukšič, kmetovalec iz Koroške vasi, in Alojzija Radovičevič, kmetovalka iz Mihovca; Adolf Pavček, vodovodni instalater, in Marija Lokar, oba iz Gor. Karteljevega; Julijan Laznik, šofer iz Ljubljane, in Alojzija Seničar, krojaška pomočnica iz Smolenje vasi; Ludvik Bobnar, delavec iz Dol. Podboršta, in Marija Doblehar,' delavka s Hudega; Jože Zeleznik, delavec iz Malnov, in Angela Butalje, delavka iz Got-ne vasi; Jože Fink, krojač iz Gor. Straže, in Alojzija Muren, delavka iz Crmošnjic.
Jože Golobic, delavec z Dolža, in Marija Berkopec, kmetovalka z Vrha pri Dolžu; Franc Gredenc, kmet, in Cecilija Vidmar, kmetovalka, oba z Dolža; Jože Gergšič, kmetijski tehnik iz Zaloga, in Marija Kump, delavka iz Potoka; Jože Sadar, delavec iz Valične vasi, in Ana Hočevar, poljedelka z Vrha.
Umrli so: Jovo Cavič, posestnik iz Mržljakov, 52 let; Marija Kirm, kmetovalka iz Brezovice, 65 let; Alojz Pirh, posestnik iz Gorenje vasi, 46 let; Janez Lužar, invalidski upokojenec iz Kamene, 83 let; Jože Debevc, mizar iz Ljubljane, 24 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Slavka Šiško iz Bršlina — Boruta, Jožefa Perko iz Regrče vasi — Jožeta, Ana Spehar iz Desinca — Mileno, Vera Zaplatar iz Okroga — Veroniko, Zdenka Selakovič iz Črnomlja — Nika, Jožefa Vide iz Grobclj — Jožico, Jožefa Zagore iz Pristave
— Zvonko, Kristina Tomažin iz Podturna — Kristino, Slavim Tome iz Brdarcev — Leopolda. Ljudmila Bukovec iz Velike Loke
— Olgo, Milena Rokavec iz Dolnjih Ponikev — Marjana, Alojzija Hrovat iz Kočevja — Leona, Polonca Pavšič iz Mokronoga — Polonco, Ana Sedlar iz Desinca — Petra, Vida Tomužin iz Podturna — Marjana, Ivanka Turk iz Semiča — Marjana, Marija Juršič iz Velikega  Cerovca — Jožeta, Marija
Tome iz Brdarcev — Romanco, Ana Fabina iz Vrhovcev — Alenko, Marija Rolih iz Starega loga — Ladislava, Katarina Turk iz Žabje vasi — Mitjo, Nada Vidmar iz Petan — Vladimira, Alojzija Ran-gus iz Orehovice — Jožeta, Terezija Bašelj iz Žužemberka — Francija, Marija Prime iz Koroške vasi- — Jožeta, Pepca Brcar iz Žabje vasi — Francija, Francka Malerič iz Črnomlja — Lidijo, Marija Cesar iz Dolnjega Globodola — Izteka, Frančiška Neškovič iz Kočevja — deklico, Ivanka Povše iz Kostanjevice — deklico, Katarina Petan iz Podturna — deklico, Tončka Sali iz Vavte vasi — deklico, Marija Gal iz Zbur — deklico, Mihaela Lahne iz Zagrada — deklico, Milka Metelko iz Soteske — deklico, Fani Knafeljc iz Birčne vasi — dečka, Albina Zbašnik iz Boriče-vega — dečka, Magdalena Hostnik iz Skovca — deklico, Marija Ga-zvoda iz Konca — deklico, Zdenka Djimič iz Zaloga — deklico, Marija Novak iz Podturna — deklico, Vika Mihalič iz Durlincev — dečka.
bolnišnici: Josipa Zakmana, kmetovalca s Kapelskega vrha, je nekdo napadel z nožem ter mu prizadejal poškodbe po obrazu in levi nogi; Aana šintič, gospodinja Iz Ključa, je padla z lestve in si poškodovala desno koleno; Božcna Polovic, učenka iz Cirnika,, je padla in si zlomila levo nogo; Stanko Zlobko, učenec iz Gazic, si je pri smučanju poškodoval levo nogo.
RAZPISI
Licitacija motornih vozil
AVTO-MOTO DRUŠTVO VIDEM-KRŠKO proda na javni ustni licitaciji dobro ohranjena motorna vozila Fiat 1100 in Fiat 1400. Licitacija bo 1. marca 1963 ob 8. uri pred garažo AMD Krško za družbeni sektor. Ce ta licitacija ne uspe, bo dražba za zasebnike naslednji dan ob istem času in na istem mestu.
Prodaja avtomobila
GASILSKO DRUŠTVO STOPICE
proda novi opremljeni gasilski voz na vzmeti. Cena ugodna. Voz je primeren tudi za prevoz pohištva ali za druge namene. Interesenti si vozilo lahko ogledajo vsak dan v gasilski orodjarni v Stopicali.
Več kot tisoč ljudi je gledalo Celjane
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ema Knez iz Zdol — Slavka, Ana Černelič iz Pisec — Ireno, Terezija Kozinc iz Osredka — Anico, Milica Artnak iz Vidma-Krškega — Cveta, Mira Brlek iz Prigorja — Jasminko, Štefica Zaje iz Stare vasi — Mar-janco, Danica Gašperin iz Brežic
— Edija, Marija Grmšek iz Pečic
— Dušana, Vladimira Petretič iz Frluge — Stanka, Jožefa Možic iz Sevnice — Janjo, Marija Križan-čič iz Stare vasi — Mileno. Marija Prah iz Krške vasi — Dušana.

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Slavka Šetina, invalidskega upokojenca iz Gradišča, je pri Straži povozila lokomotiva; Ludvik Tečjak, sin kmeta iz Dolnjega Križa, je padel s peči in si zlomil desno roko; Miroslav Ožbolt, sin delavca iz Mahovnika, je padel z zapečka na vroč štedilnik in se opekel po obrazu in rokah; Amalija Legan, gospodinja iz Gornjega Kota, si je na cirkularki poškodovala prste desne roke; Roza Florjančič, gospodinja iz Dolnje Dobrave, se je z nožem urezala v desno roko: Marija Cesar, hči upokojenca iz Golobinjeka, se je zbodla s peresom v levo roko; Ivan Butala.sin delavca iz Gornje Pake, si je na slamoreznici poškodoval prste leve roke; Albin Grubar, strojni ključavničar iz Ljubljane, se je s sekiro usekal v levo nogo; Stane Plot, delavec iz Mahovnika, si je na stroju poškodoval palec desne roke; Petru Brincu, rudarju iz Ka-nižarice je kos premoga padel na levo nogo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški
SPORED RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, 1, MARCA: 8.25 Ob zvokih nekdanjih plesov — 9.45 Pesmi naših partizanov — 11.00 Pozor, nimaš prednostil — 12.05 KN — dr. inž. France Adamič: Pravilna poševna pahneta — 13.30 S so-pranistkaml ljubljanske Opere — 14.35 Od Ljubljane do Skopja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 »V podvečer ...« — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 Klavir in godala — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 23.05 Nočni koncert.
SOBOTA, 2. MARCA: 8.05 Po-Starček v mladinski glasbeni redakciji — 9.25 Arije iz Mozartove opere »Čarobna plščal« — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 RKU — inž. Rado Linzner: Razvojna pot, težave ln naloge naših semenskih podjetij — 14.05 Iz domačega repertoarja orkestra Slovenske filharmonije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.10 Trije znameniti operni finali — 20.00 Novo v studiu 14 — 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 3. MARCA: 8.00 Mladinska radijska igra — Friedrlch
Feld: Nepotrpežljlvi Ibrahim — 9.05 Dopoldanski sestanek ob zabavni glasbi — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Matineja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, I. — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II. — 16.00 Humoreska tega tedna — Ring Lardner: Kar zadeva genije — 17.15 Radijska igra — Niko Ku-ret: Erazem iz Jame — 18.30 Športna nedelja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svojo melodijo — 22.15 Skupni program JRT, studio LJubljana.
PONEDELJEK, 4. MARCA: 8.55 Z'i mlade radovedneže — 10.15 Scena v ječi iz Boitove opere »Mefl-stofeles« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN — inž. Martin Mls: Oskrbimo si pravočasno gnojila — 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zveneče kaskade — 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 1B.45 Radijska univerza — Miran Borko: Atomske eksplozije in spremembe v visokem ozračju — 20.00 Vokoi-no-instrumenlalni koncert Slovanske filharmonije — 20.45 Novo v znanosti — 22.15 S popevkami okrog sveta.
TOREK, 5. MARCA: 8.40 Pet-najst minut z zabavnim orkestrom VVemer MUller — 10.15 Bruno Bje-
Preteklo soboto so v Kostanjevici spet gostovali člani SL.G iz Celja. To pot je bil na odru celoten ansambel tega priljubljenega slovenskega ljudskega gledališča. Izvajali so Erika Vosa glasbeno komedijo Plešoči osliček in Cal-deronovo dramo Sodnik Za-lamejski. Predstavi je videlo več kot tisoč ljudi. Med občinstvom je bilo opaziti ljudi iz bližnje in daljne okolice, mnogi pa so prišli tudi iz Novega mesta, Brežic, Krškega in Senovega, in to kljub temu, da je bilo vreme zelo neugodno.
Na odprti sceni so po Sodniku Zalamejskem Kostanje-vičani počastili tudi uglednega slovenskega gledališkega delavca in ustanovitelja celjskega gledališča mr. Fedorja Gradišnika, ki se je po več kot petdesetih letih gledališkega dela posloval od gledališča. Mr. Fedor Gradišnik ima mnogo zaslug tudi za to, da to gledališče že sedmo leto redno prihaja gostovat v Kostanjevico.
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naroČite na vaš domači naslov
linskl: Koncert za klarinet in godala — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN — Jože Kre-gar: Prve setve — 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.05 Radijska Sola za višjo stopnjo: Kozak — Kosmač — 14.35 Pesmi in plesi raznih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.10 Iz zlatih dni zborovske glasbe: Jacobus Gallus
— 20.15 Radijska igra — Alfred Andersch: Albino — 22.15 Skupni program JRT, studio Beograd.
SREDA, 6. MARCA: 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb -- 10.30 Igra vam zabavni orkester Pcrcy Fatth
— 11.00 Pozor, nimaš prednosti!
— 12.05 RKU — inž. Milan Rovan: Biološko zatiranje rastlinskih .škodljivcev — 12.30 Jurčičev roman — Poličeva opera — 14.35 Concertino in suita — 16.00 Vsak dan za vas — 18.10 Po naših do-lincah in planlncah — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Naš večerni kaleidoskop.
ČETRTEK, 7. MARCA: 8.05 Trije zbori slovenskih skladateljev — 9.25 Iz Dvofokove pravljice o revi-cl Rusalki bledi ... — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN
— inž. Dušan Terčelj: Delo v kleti spomladi — 13.30 Slovenske skladbe v treh zasedbah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasba iz Talijinega hrama — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 22,15 Po svetu jazza — 22.45 Pojo zabavni zbori.
SKLAD  ZA ZIDANJE  STANOVANJSKIH HIŠ OBČINE TREBNJE
razpisuje
I. JAVNO LICITACIJO
za prodajo stanovanj v 12-stanovanjskem bloku v Trebnjem :n na Mirni:
BLOK I.: stanovanja vseljiva do 1. VII. 1963; BLOK II.: stanovanja vseljiva do 31. XII. 1963; BLOK III.: stanovanja vseljiva do 31. XII. 1963.
Licitacije  se  lahko  udeležijo  vse pravne in
fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. Te
lahko dobe interesenti z dokumentacijo vred na ObLO Trebnje, soba št. 8-1.
Ponudbe je predložiti do 8. III. 1963 do 9. ure, ko bodo ponudbe javno komisijsko odprte v sejni sobi ObLO Trebnje.
SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ OBČINE TREBNJE
OBVESTILO
»DOLENJKA«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, v NOVEM MESTU
bo od ponedeljka, i. marca, dalje prodajalo v svojih prodajalnah
• »TEKSTIL«
• »MANUFAKTURA« in
• »OBUTEV — USNJENA GALANTERIJA — KONFEKCIJA« na Glavnem trgu ter
• »SNEGULJČICA« na Cesti komandanta Staneta
RAZNO BLAGO PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH!
Cenjene potrošnike vabimo, da izkoristijo ugodno priložnost!
Konfekcija »JUTRANJKA« -Sevnica
sprejme
TAKOJ ALI V ENEM MESECU
25 kvalificiranih šivilj
— mlajše moči
1 trgovskega pomočnika
za skladišče (starost do 25 let). PONUDBE POŠLJITE UPRAVI PODJETJA.
»METALKA«
TRGOVSKO IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE
LJUBLJANA — Titova 24
sprejme
— VAJENCE V UK
v železninarsko-tehnični stroki.
POGOJ: končana popolna osemletka s prav dobrim ali dobrim uspehom. Pismene ponudbe z zadnjim šolskim spričevalom dostavite na naslov:
»METALKA« — LJUBLJANA, TITOVA CESTA 24.
■ Na drugem mednarodnem sejmu pohištva v Parizu sodeluje polog 650 francoskih razstavljavcev še 300 razstavljavcev iz 17 držav, med katerimi Je tudi pet Jugoslovanskih podjetij: EXPORT-DRVO iz Zagreba, SLOVENIJALES iz LJubljane, JUGO-DRVO iz Beogra-
da, SIPAD Iz Sarajeva in MAKE-DONIJA-DRVO iz Skopja.
■ Z dograditvijo nove ceste Ni* kšič—Krstac se je skrajšaln zveza Nikšič—Mostar za 60 km. Nova cesta povezuje Nikšič z Mostarjeni preko Gackega.
; DOLENJSKI LIST
LASTNIKI   IN  IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice.   Črnomelj,   Metlika,   Novo   mesto. Sevnica. Trebme ln Videm-Krško
UREJUJE   UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni tn  odgovorni   urednik),   Rla   Bačer,   Miloš Jakopec. Draeo Kastellc ln Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 din -Letna naročnina 900 din. polletna 450 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1800 din - TekočI račun pr) podružnici NB v Novem mestu: 800-11-H08-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 - Pošt™ preval 33 - Telefon »1-227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno pc-dletj« »DELO* v Liubllnnl