DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 4
Gorica - Trst, 23. januarja 1948
Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65,—
Poit, ček. rafi, St. 0-18127
Izhaja vsak petek
Z maslom na glati ne hodi na sonce
Titova vlada si od časa
Danes 23. haja mšgr.
januarja ob* Ivan Trinko,
do časa dovoljuje diplomah pesnik beneških Slovencev, ske korake ali pa objavlja 85 letnico svojega življenja, v svojem vistosmernem ti- \ Obhaja in ne praznuje, kaj? sku stvari, katerih prozov- ti Trinko je veliko preskro? ni namen je, da bi prikazala men, da bi mu bila vsaka tistim, ki to še hočejo ver? j obletnica povod za prazno* jeti, kakšne »krivice« se g o- vanje, saj še resničnih praz? de »njenemu« ljudstvu na , nikov — zlate in biserne Svobodnem tržaškem o? maše — ni obhajal v sijaju, zemlju, odnosno da bi v marveč čisto preprosto. svetovni javnosti vzbudila In vendar Trinko zasluži, vtis, da vladajo na tem pods da bi take mejnike v njego? ročju naravnost nevzdržne vem življenju praznovali
razmere, ker nekakšni fašistični anglotameriški okupatorji na vse načine prega? njajo »demokrate«. Pri tak? snih izpadih pa se seveda prav nič ne moti, če po drugi strani in skoraj istočasno ravno pri tistih, katere na: pada in blati, prosi pomoči. Zadnje dni je izvedla dva
slovenščine (Gospod Miro* dolski) i.t.d.Vmes pa je ri? sal in komponiral. Med zad? njimi njegovimi skladbami je psalm 129 »Iz globočine..« v spomin nadškofa dr. Sedeja.
Za beneške Slovence je bil Trinko vedno nesporna avtoriteta. Njegova beseda je odločevala. Za pravice svojih rojakov se je znal postaviti proti vsakomu
pot pripeljala v Videm. Rad je pomagal vsakemu. Ko je dr. Gruden iskal virov za svojo zgodovino Slovencev, j se je v Vidmu zatekel k Trinku. Dr. Iz. Cankar j c preiskoval življenje in delo slikarja Giulia Quaglia in Trinko mu je bil za vodni? ka. Poljski slavist Baudouin de Courtenay je raziskoval slovanska narečja ter se je večkrat mudil tudi v Reziji in med beneškimi Slovenci. Kadar je prišel, vedno se je ustavil pri Trinku. To so samo tri znamenita imena izmed mnogih. Kdor je bil enkrat pri Trinku, se je rad
vsi Slovenci. Dvajset let mu je bilo, ko je objavil prvo razpravo o beneških Slo? vencih, in od takrat ni več odložil peresa. Napisal je knjigo pesmi (1897), zbir?! ko črtic » Naši paglavci « j (1929), temeljito slovensko j slovnico za svoje dijake
postaviti proti vsakomur. -i r> ^	, m
Vedno pa je vodil nepod? vrnil Prijetno je bilo. v nje?
. -- * • govi delovni sobi v videm?
kupljiv čut za krščansko pravičnost v razmerju med posamezniki in narodi. Ko je fašistična vlada prepove? dala slovenske pridige v beneški Sloveniji, se je te? mu odločno uprl. Bolelo ga je, da v tem tako važnem
takšna napada, na kat era 1 italijansko občinstvo pa do? pa je dobila tudi dva odgo? bro informativno delo o vora — enega od Američan politični, literarni in umet?
nostni zgodovini Jugoslavi? je (1940). Poleg tega je iz?
nov, drugega pa od Britancev. Istočasno pa je Ame: riko zaprosila tudi za po? moč, in sicer za posojilo v znesku 500 milijonov dolarjev. Diplomacija
stičnega režima v Jugosla? tinščini. Zraven
in težkem vprašanju osnov?
• i l	.w	v	ne	naravne	pravičnosti	ni
videmskem sememscu, za našd podpo/e tam kjer b|
mu jo bili morali sami po? nuditi. Ni mogel verjeti, da je na svetu takšna zloba, ki
dal veliko filozofskih, zgo? dovinskih, narodopisnih in jezikoslovnih razprav v slo?
prepoveduje človeku častiti Boga v domačem jeziku, in da se' to godi v državi, ki je vedno poudarjala svojo katoliško kulturo. Takrat
komuni- rvenščini, italijanščini ta. je presta, ^ ure
viji je vsekakor zanimiva: udariš nekoga, nato ga pa poprosiš miloščine, kar je za neprogresivne možgane težko razumljiva stvar. Zdi se, da je Titova petletka vsekakor na zelo trhlih g ah, če se morata Tito sam, ki je še nedavno trdil, da se bo Jugoslavija v najkrajšem času sama, pomoči, postavila na noge, z njim pa gospod Košano? vič zdaj potegovati za tuja posojila.
Ameriška nota
Je
njal italijansko javnost z ^ Pri 1 rinku so se od nek? deli iz slovenske književno? i daj ustavljali vsi, katere je sti in prevajal iz ruščine,! znanstvena ali umetnostna
skem semenišču. Največ? krat je pogovor nanesel na slovenske narodne reči. Trinko je lahko govoril o vsem, ker je pazljivo zašle? doval slovensko javno živ? Ijenje. Včasih je prinesel steklenico sijajne kapljice, rekoč: »To je z naše narod? ne meje«.
Sedaj živi starosta slo? venskih pesnikov, pisate? ljev in kulturnih delavcev v svoji rojstni vasi v Trč? munu na pobočju Mata? jurja. Njegova Slovenska Benečija preživlja težke, u? sodne čase. Trdno veruje? mo, da se bo našla in bo krenila po poti, katero, ji je pokazal njen veliki sin — Ivan Trinko.
DEŽELNE AVTONOMIJE IN PRAVICE NARODNIH MANJŠIN
_ je
zavrnila očitke Titove vla? de, da namenoma in neopravičeno zadržuje jugoslo? vansko imovino v Združen nih državah, Velika Brit at ni ja pa je poslala enako c? stro noto v Beograd (istočasno pa tudi Varnostnemu svetu, da jo pošlje v prepisu državam članicam ZN), v kateri najodločnejše ugovarja jugoslovanskim pod? tikanjem proti upravi an: g/o * ameriškega področja v Trstu. Nota zavrača tudi predlog, naj bi ustanovili v Trstu skupno upravo., Tito: vo vlado obtožuje, da je na svojem področju oropala prebivalstvo njegovih o? snovnih pravic in onemo? gočila pravilno izvajanje statuta. Nota navaja med drugim tudi primere, ko so Titove oblasti izdale odred* be o razdelitvi zemlje, in sU cer ne z namenom, da bi izboljšale poljedelsko prot’ izvod n jo, ampak da bi se maščevale nad tistimi, ki so drugačnega političnega pre: pričanja kot sedanja oblast. Na ozemlju pod jugoslo? vanskim nadzorstvom ni bilo dovoljeno niti eno zbot rovanje, ki bi bilo nekomut nistično, Anglo t Američani pa so na svojem dovolili 191 komunističnih zborot vanj. Na področju pod ant glo * ameriško upravo se tu ska vse časopisje, na jugo? slovanskem pa samo komu? nistično.	#
Britanska nota pa omenja še neko drugo stvar. Titovo vlado obtožuje, da skuša razširiti svoj vpliv z brez:
Odločni glasovi iz zbo-brez tuje j rovanja ,.Zveze alpskega ljudstva"
Prof. Gianfranco d’Aron? co je napisal v »II Mattino ostro del Popolo« iz Benetk od 18. t. m. članek o pomenu »Zveze alpskega ljudstva«. Kakor smo že omenili v »Demokraciji« od 4. julija 1947, so v tej zvezi včlanje? na udruženja avtonomistič? nih gibanj iz Poadižja, Tri? dentina, doline Aosta, Fui< lanije, Sicilije, Sardinije, in? temelske Ligurije in Valtel? line. V začetku tega meseca so zastopniki zveze zopet zborovali v Tridentu in sklenili pripraviti vsa naj? učinkovitejša sredstva za borbo, & katero naj se dose? že in praktično ostvari ob? ljubljena in ustavno zago?
tovljena avtonomija s po? sebnim statutom. Zboro? valci so med drugim slo? vesno izjavili, »da bo vsak poizkus nastopiti proti volji njihovih dežel odbit z vse? mi sredstvi, kot poizkus vr? nitve v preteklost. Intemel? ska Ligurija in Valtellina nista dosegle avtonomije in posebnega statuta, njiju za? stopniki so pa kljub temu podpisali izjavo, »ker zah? tevajo boljšo upravno ure? ditev njihovih dežel z ozi? rom na njihova posebna krajevna vprašanja geo? grafskega in gospodarskega značaja«.
Prinašamo poročilo o zbo? rovanju zastopnikov »Zve? ze alpskega ljudstva« ker menimo, da sta utrditev te zveze in ostvaritev njenih avtonomističnih stremeljenj zelo važni tudi za učinko?
obzirnimi sredstvi tudi na anglo t ameriško upravno področje. Hotela je vreči svoje čete v Trst tisti dan. ko je stopila v veljavo it at lijanska mirovna pogodba, poleg tega pa je ugrabila številne ljudi, med njimi 31. avgusta 1947 tudi našega urednika Andreja Uršiča.
S tem je v diplomatski noti britanske vlade spet oživljen spomin na enega izmed številnih zločinov, ki jih je zakrivil komunistič: ni režim s svojo policijsko in nobenega zločina se ne? izogibajočo OZNO. O na* šem uredniku še danes ne vemo ničesar. Ne vemo, ali je živ ali mrtev, vemo samo to, da je moral pre: stati vse muke nasilja, ki so običajne za vse one, ki ne delijo komunističnega pre: pričanja. Vemo, da Titova vlada na opombo britanske
vlade ne bo odgovorila, ker zločina ne bo hotela prU znati. Toda mi ugrabitve Andreja Uršiča ne bomo pozabili kljub molku »Pri: merskega dnevnika«, ki bi verjetno utegnil dati kak: šna pojasnila, kljub molku gospoda Babiča, ki je v Tr: stu glavni govornik tistega
režima, ki je ta• zločin za: _______ „	_	______________
krivil; prišel bo čas,	ko	bo: i	gotovljen pouk v materi
do vsi za to dajali	odgovor	nem jezjku Posebne zahte?
no novem mrnbertkem; kraiin kjer prebivajo procesu, ki bo od prvega j 4 ’	1	.
različen samo toliko, da na bistva različnega jetika njem kot obtoženci ne bo-- ;in navade, bodo zajamčene do sedeli nacisti...	v Prostem poslovanju po?
i	sebnega krajevnega avto?
nomnega režima. «
—     1 —  .................
vito jamstvo in uveljavlje? nje manjšinskega vpraša? nja, saj so zastopniki te zveze že na sestanku v De? senzanu ob gardskem jeze? ru 22. junija 1947 poudarili, da je treba manjšinam za? jamčiti njihove pravice.
Sklep ministrskega sveta v Rimu od 11. julija 1945.
Pri tej priliki seznanja? mo javnost s sklepom, ki ga je ministrski svet v Ri? mu sprejel dne 11. julija 1945 z ozirom ravno na jamstvo manjšinskih pra? vic. Sklep se glasi : » Itali? janska vlada poudarja, da mora demokratična obnovi? tev države nujno prinesti število posebnih jamstev državljanom neitalijanske? ga jezika. Dovoljena in za? jamčena bo prosta raba je? zika, ne samo v zasebnih trgovskih odnošajih, na jav* nih zborovanjih, v izvaja? nju verskega obreda in v tisku, ampak tudi v občeva? nju s političnimi, upravni? mi in sodnimi oblastmi. V krajih, kjer bivajo v znat? nem številu državljani čijih jezik je različen od italijan* skega, bo v javnih šolah za?
Nota britanske vlade je odločen in edino primeren odgovor tistim, ki si v me: galomanski utvari nekega svojega »prav« s pred vsem svetom umazanimi rokami še upajo na sonce, a se pri tem ne zavedajo, kako ne: varno je to za maslo, ki ga imajo na glavi.
.Sole so nam goriškim Slovencem sedaj že zago? tovljene. Upamo, da dobi?: mo v kratkem še vse druge pravice, kakor jih sklep mi? nistrskega sveta navaja. In tako tudi Slovenci v Bene? čiji in v Kanalski dolini.
Dijaki
in narod
Ako odpremo katero koli knjigo zgodovine, vidimo, kako se časovno menjavajo dvigi in padci poedinih na? rodov ali skupin narodov. Toda na žalost nam knjige o zgodovini ne govorijo, za? kaj in kako se to dogaja. Ne pojasnjujejo nam, za: kaj in kako je prišlo do dvi: ga rimskega cesarstva in kulture, ter zakaj in kako do naglega in globokega padca. Prav tako z Bizan: cem, še pred tem pa s Ki? tajsko, Egiptom, Perzijo in ostalimi.
Toda kljub temu, da nam tega ne pojasnjujejo niti šolske knjige niti profesorji, to vendar ni nobena skriv: nost.
Kakor je organizem sestavljen iz celic, iz skupin celic in poedinih organov, prav tako je narod sestav: Ijen iz posameznikov, dru: žin, ter raznih družabnih, političnih, kulturnih, ver? s ki h in drugih ustanov in organizacij. Vsaka celica, vsak posameznik je pove: zan z življenjem in usodo skupnosti, živi z njo in od nje točno določenim delom.
Organizem, v katerem so celice vzajemno povezane in v katerem vrši vsaka svo? je določeno delo, kipi od življenja, se krepi in raste. Kjer pa hoče vsaka celica delati za lastni interes, in grabiti življenjske sokove sama zase, nastane vojna celic ter skorajšnje razpa: dan je in smrt organizma.
Tako je tudi z narodi. V točno določeni lestvici dru; žabnih delovanj, najde-na: rodna inteligenca svoje toč: no določeno mesto z isto tako določenim delot vanjem.
Inteligenca so možgani naroda, njegov kompas, njegov voditelj. Od pravilnega delovanja tega narod: nega kompasa je odvisna tudi narodna usoda. Kadar vrši inteligenca nekega naroda delo po zgodovinskem pozivu in prevzame odg o? vornost pred narodom in pred Bogom, postane kvas narodnega življenja, nosilec kulturnega ustvarjanja ter vseh družabnih moči in do: brin. To je doba narodnega dviga, ki more trajati dolgo, a se more tudi naglo preki: niti in se nikdar več ne vrne.
Padec in propast naroda se pojavita, kadar oni, ki bi ga morali voditi, pozabijo na svoje dolžnosti in bre: mena ter mislijo samo na svoja osebna uživanja in izživljanja, se davijo v izo: bilju in propadajo ter po: tegnejo za seboj ves narod v pogin.
Naš narod ima vse pogo? je za veliko in lepo bodoč* nost. T o nam dokazuje zad: njih dvesto let našega so* cialnega dviga in kulturnega ustvarjanja.
Na Primorskem smo ime: li to nesrečo, da je fias prav v največjem razmahu u? | stvarjanja na brutalen na: \ čin ustavil fašizem. Naša 'inteligenca je bila prisil je: na, da zapusti narod in be: ži, kar pa je ostalo, je bilo razseljeno in preganjano po ječah in koncentracijskih taboriščih.
Pod tem tujim in nena:
rodnim sistemom niso imeli slovenski dijaki možnosti, da bi se pripravili za vršet nje vodilne vloge v svojem narodu. Po drugi strani pa se je narod zaprl v sebe. za: ostal in životaril. Dogodki so ga iznenadili, dohiteli so ga na brezpotju. Bil je pri: pravljen, da gre za vsakim, ki bi mu pokazal katero kot li smer in — šel je.
V današnjem nastopu streznjenja, po grenkem razočaran ju nad lažnimi vo-. ditelji pričakuje narod prat ve smeri in pravih vodile? ljev. Narod hoče živeti, da bi se razvijal, ustvarjal in napredoval. Toda brez vod? stva bo taval brez moči v slepem krogu.
Ustvariti moramo nov podmladek narodne intelU gence, ki bo nadaljeval, kjer je fašizem prekinil. Imamo prilično število dit jakov, navdušenih in ognjet vitih, ki so našli svojo živ? Ijenjsko pot in prevzeli met sto v narodovi usodi: Ima* mo pa tudi mlačneže, za ka-, tere je Kristus rekel, da jih bo izpljuval. Ti so še vedno pod vplivom fašizma, to so suženjske duše. Take mora--mo zdraviti, voditi in napra--viti vse, da se prebudijo in najdejo smisel življenja. A: ko se nam to pri posamez? niku ne posreči, pustimo ga, pojdimo dalje vztrajno nat prej. Čas in narod zahtevata osebnosti močnega duha, pobude in ustvarjanja, no* silce boljšega življenja,
Vsled tega se mora naša mlada, inteligenca vrniti k svojemunarodu in se z njim ponovno tesno pove? zati, da, se bodo po deblu naroda pretakali novi živt Ijenjski sokovi. V dom kmeta in delavca naj znova vstopi nosilec prosvete. Dijak naj prinese z mladim obrazom mnogo sončne to? plot s in veselja. V sveti in odgovorni službi narodu bodo našli tudi svojo lastno srečo.	G.
Od srede
do srede-
I5< januarjai Predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva so objaviti nove podatke za Marshallov načrt ter izjavili, da določili brezplačno pomoč Grčiji in Avstriji. — Ameriško zunanje ministrstvo je poslalo kongresu posebno poročilo, v katerem potrjuje, da predstavlja 16 evropskih držav, ki so pristale na Marshallov načrt, „frontno linijo" v svetovni borbi za ohranitev demokratskih, moralnih in političnih tradicij zahoda proti mednarodnemu komunizmu. — Predsednik Truman je predložil kongresu svojo letno poslanico o finančnem položaju Združenih držav, v kateri je naznačil tri cilje, ki bodo prispevali k ohranitvi gospodarske ustaljenosti države. — Namestnik ameriškega zunanjega ministra Robert Lovett je izjavil, da nimajo Združene države nobenega namena umakniti se iz Berlina. — Britanske oblasti v Nemčiji so odkrile tajni načrt „ Kominforme ki je znan pod imenom „M“; v njem so komunisti pripravili vrsto sabotažnih dejanj v zahodni Nemčiji. — Združene države so zavrnile jugosld-vansko noto glede deblokadi e jugoslovanske Tmovine v Ameriki. — Bevln je podpisal zavezniško pogodbo med Veliko Britanijo in Irakom. — Ameriški upravni minister James Forrestal je pred poslanskim odborom za zunanje zadeve izjavil, da je namen Marshallovega načrta preprečiti novo vojno. — Pred Varnostnim svetom so začeli razpravljati o Kašmirju.
16. januarja « Velika Britanija, Francija in Združene države so se sporazumele, da trenutno ne bodo sklicale konference 16
Od srede
do srede
(NadaU«vanie s prve strani)
držav pariške konference za Marshallov načrt. — Vlada Velike Britanije je poslala Titovi vladi v Beograd ostro noto, v kateri najodločnejše zavrača vsa nedavna podtikanja s strani Jugoslavije proti zavezniški upravi anglo-ameriškega področja v Trstu. — Britanski finančni minister Cripps in francoski finančni minister Mayer sta začela pogajanja
o	finančnih in gospodarskih od-nošajih med obema državama. — Britansko zunanje ministrstvo je opozorilo madžarsko vlado, da ni nikake potrebe, da hi priznala vlado komunističnega generala Markosa. <
>7. januarja s V batavijskem pristanišču so podpisali premirje med Nizozemci in Indonezijci. — Ameriški visoki komisar za Avstrijo general Keyes je v zavezniškem nadzorstvenem svetu izjavil, da so trditve sovjetskega komisarja za Avstrijo generala Kurasova, kateri je obtožil zaveznike, da nasprotujejo demilitarizaciji Avstrije, podobne kakemu romanu Jules Verna ali Wellesa. — V poročilu preiskovalne komisije za Balkan so opazovalci prišli do zaključkov, da je Albanija dobavljala vojaško pomoč grškim gveriljcem.
18. januarja: Admiral ameriške mornarice v Sredozemlju je izjavil, da je naloga ameriške mornarice na tem področju zdaj tako velika kakor med vojno. — Gandhi je zaključil svoj post, ker so člani indijske vlade ter voditelji vseh strank sprejeli njegove pogoje za vzpostavitev splošnega miru v Indiji. — Komisija ZN za Balkan je v svojem drugem poročilu obtožila Albanijo, da je dobavljala pomoč grškim gveriljcem.
19. januarja 8 Winston Churchill se je dobrega zdravja vrnil v London. — Združene države so pristale ha deblokacijo grškega zlata, ki je spravljeno pri ameriški Zvezni rezervni banki. — Bodoči naslednik generala Brad-leya je izjavil, da bo obstojala nevarnost vojne in nemirov, dokler bodo obstojale vlade, ki tlačijo ljudstva. — Na zasedanju komisije ZN za atomsko silo je sovjetski delegat odklonil povabilo kanadskega delegata, da pošlje v Lake Success svoje strokovnjake, da bi prisostvovali u-stanovitvi atomskega nadzorstvenega odbora.
20. januarja i Osrednji odbor Icmetske internacionale je javil, da se je predstavnikom jugoslovanske, bolgarske, romunske in madžarske kmetske stranke, pridružil tudi voditelj poljske kmetske stranke v begunstvu Stanislav Mikolajczyk. — Sovjetska zveza je podvojila ceno zisterdorfskega petroleja, ki ga dobavlja Avstriji.
— V severno Grčijo je odpotovala skupina 20 ameriških častnikov, ki so dodeljeni grški vojski kot svetovalci; v Atene je prispela še druga skupina 23 častnikov in v kratkem jih bo prišlo še 30. — Varnostni svet je sprejel sklep za ustanovitev razsodiščne komisije med Indijo in Pakistanom glede kašmirskega vprašanja.
21. januarja a Sovjetski maršal Sokolovski je na zasedanju zavezniškega nadzorstvenega sveta v Berlinu ostro napadel frankfurtske sklepe, vendar njegova dolga izvajanja niso prišla preko običajnih napadov na tako imenovani anglo-ameriški imperializem; Sokolovskemu je odgovoril ameriški general Clay z besedami: .Če bi sovjetski maršal videl zadevne dokumente, bi imel svoje izjave za daleč od resnice".
— Češkoslovaški zunanji minister Masaryk je izjavil, da Češkoslovaška ne more živeti popolnoma odrezana od zahodne Evrope ter da ima država potrebo po najpopolnejši osebni svobodi na področjih znanosti, umetnosti, verstva in kulture v splošnem. — Razdelitev Svete dežele v dve državi bodo izvršili ob podpori mednarodnega vojaškega oddelka. — Združene države so obvestile Varnostni svet o svojem odgovoru na jugoslovanske obtožbe glede angloameriškega področja v Trstu.
V	Združenih državah so uvedli poljedelske izobraževalne tečaje .za povratnike. Letos se je udele* žilo po uradu za povratnike orga* niziranih teorično*praktičnih po* učnih tečajev za poljska dela 180.000 povratnikov. Popolcn te* čaj obsega 200 ur teoričnega po* uka in določeno delovno dobo v poljedelskem obratu. Za povratni* ke, ki upravljajo lastno poljedel« ske obrate, je prevideno 100 ur teoričnega pouka na leto, od ka* terih 50 v obratu samem.
Zemlja - kmet - narod
Kakor daleč nam je dano pogledati v preteklost, ved* no vidimo človeka v borbi za vsakdanji kruh. Od vse* ga početka se je človek trudil, da bi si na tej božji zemlji ustvaril udobje, toda zdi se, da ga ni še nikoli na* šel in ga verjetno tudi ni* koli ne bo. Človek je misle* če bitje in stremi vedno za napredkom; njegove želje se stalno spreminjajo, pred njim vstajajo vedno nova vprašanja in se gradijo no* vi načrti. To doživlja pre* prost človek * kmet prav ta* ko kot razumnik * intelek* tualec.
Ako pogledamo danes po širokem svetu, vidimo, da j se v vseh državah bije boj za rešitev socialnega vpra* šanja vseh stanov in tudi kmečkega. Ali primorski Slovenci pripadamo po svo* jem poreklu v pretežni ve* čini kmečkemu stanu. Mi nimamo tradicionalnega meščanstva. Vse naše izo* braženstvo in vsi naši obrt* niki in trgovci so sinovi kmetov * deželanov. Naš kmet je tisti živi studenec, ki daje življenjske sokove vsemu našemu javnemu de* lu. Zato je prav in pravično, da ravno njemu posvetimo vso našo skrb in pomoč ter se o rešitvi kmečkega vpra* šanja pomenimo.
Zemljo - kmetu
Zemlja naj se porazdeli med tiste, ki jo obdelujejo. Zato naj se pri nas na Pri* morskem odpravi kolonstvo in latifundstvo. Tako osa* mosvojeni kmet pa mora postati lastnik zemlje in ne preiti iz veleposestniškega kolonstva v državno ali ka* ko drugo, več ali manj pri* krito obliko kolonstva, pa čeprav bi se to imenovalo kolhoz. Temelj vsake agrar* ne reforme mora biti zas jamčena vsaka zasebna lastnina. Brez zajamčene zasebne lastnine, in sicer dejansko, ne samo na pa* pirju, ni svobode! Vsa v ta namen razlaščena zemlja naj se sorazmerno odško* duje. Ta sorazmernost naj se porazdeli, po obsežnosti razlaščene zemlje, tako, da bi odškodnina na enoti bi* la sorazmerno manjša, čim večji je obseg razlaščene zemlje. Brez odkupnine ni socialne pravičnosti.
Razlaščena zemlja se mo* ra izročiti v last kmetom in ne samo »dodeliti« v obde* lavo. Način, kako naj se zemlja izroči v last kmetu, pa ni enostavna zadeva. Poznam mnogo prijateljev kmetov, ki pravijo, da bi si zemljo radi plačali, da pa hočejo biti absolutni gospo* darji. Zopet so koloni, ki trdijo, da so že -toliko in toliko let dajali lastniku* gospodarju po % pridelka, kot najemnino, potem 2/;„ po prvi svetovni vojni Va-med sedanjo borbo pa % od glavnega pridelka. Zato da so zemljo že davno pla* čali. To pojmovanje izvira po mojem osebnem mišlje* n ju več ali manj iz dema* goške propagande. More pa veljati v oceni razlašče* nega posestva in seveda tu* di pri oceni kmetu — dosedanjemu kolonu — odmer* jene zemlje.
Kmet pa mora imeti tudi stanovanje, in po vsej pra* vici spodobno stanovanje in gospodarska poslopja. Mora imeti potrebno orodje in živino. — Le ako sam že* li, naj sporazumno s sose* dom skupno obdelujeta zemljo. Izključen pa mora biti vsak odkriti ali prikriti
kolektivizem. Ker to vodi iz lastništva — kmetove sa* mostojnosti — v odvisnost, kar zopet ni prava svoboda!
Skratka kmečkemu stanu naj se posveti ono skrb, ki je je vreden in tudi potre* ben. Kmet je po svoji na* ravi pravičen in pošten, je pa tudi skromen in konser* vativen: je stan reda!
Potrebno je, da ga družba v njegovih težnjah in tego* bah podpre, in to kar naj* bolj izdatno, v dobrobit iste družbe — skupnosti. Le če bo kmet zadovoljen in ne* odvisen, bo rad delal in pri* deloval, in s tem uravnove* šal vsako razburkano sta* nje.
Kako naj se reforma izvede
Po moji zamisli bi izvedba te reforme mogla biti sle* deča :
a) država naj ustanovi po* sebe n zavod, ki naj vodi vse denarne operacije te reforme;
b) zavod naj izvrši izplači* lo določene odškodnine razlaščenim lastnikom;
c) kmetje, ki si pridobijo lastnino po tej reformi, naj določeno ceno pla* čaj o v letnih obrokih na amortizacijo v 20 *30 le* tih. Kmetje naj bi pla* čali zemljo po dejanski
vrednosti; j č) ker bi se dosedanjim go* spodarjem manj izplača* lo kakor bi novi lastniki vplačali, bi se prebitek uporabil za ureditev sta* novanj in gospodarskih poslopij;
j d) potrebne začetne fonde naj bi predujmila drža* va, ki naj bi tudi krila morebitni primanjkljaj. | Napisal sem te svoje mi* sli iz ljubezni, do kmečkega i stanu, kateremu pripadam, po svojih izkušnjah in vsa* kodnevnem opazovanju. Želim, da*bi se o mojih mi* 1 slih razpredel razgovor. Za* to naj se oglasijo vsi, ki kmeta ljubijo in vprašanje poznajo.
| Predvsem pa naj se ogla* i sijo kmetje sami; naj jih ne plaši okorna žuljeva rdka!
Prepričan sem, da bodo narodi srečnejši in da bodo | bolj v miru in pravici živeli,
' če bomo imeli kmetje bese* i do, ki nam po naši važnosti in številu pripada.
In konečno še to. Ta čla* ; nek sem spisal že tam v po* letju, a sem počakal, z ob* javo, da bom videl, kaj bo iz našimi prijatelji kmeti v Jugoslaviji. Zal, nič dobre* ga, zato naj bodo te moje [vrstice njim v spodbudo.
Kmet
Odbor za javni red
Nova odkritja komunističnih priprav
Pod vodstvom podpred* sednika vlade Pacciardi*ja je v sredo 21. t. m„ zasedal
v	Rimu odbor za javni red. Zasedanja so se udeležili stalni člani tega odbora : minister za notranje zade* ve, minister za delo, glavni ravnatelj policije, glavni po* veljnik kar^binerjev in vo* dje štaba vojske, mornarice in zračnih sil. Preučevali so notranji položaj države z ozirom na javni red in na grožnje, ki prihajajo od le* vičarskih strank ter tudi z ozirom na nemire, ki bi mo* rali v kratkem izbruhniti zaporedoma v severni Ita* liji s središčem v’ Milanu.
V	zvezi s tem piše »Gior* nale d’ Italia«, da je policija zasegla nove dokaze o pol* vojaški pripravljenosti ko* munistične stranke. List tr*
di, da je policiji padel baje v roke načrt za komunistič* no oboroženo vstajo. Vod* stvo tega oboroženega gi* banja naj bi bilo popolnoma ločeno bd vodstva stranke kot take. To vodstvo, ki nosi ime »integralna sekci* ja«, je bilo ustanovljeno i menda meseca julija leta 1947. Izgredi bi se morali | začeti v severni in v srednji | Italiji.
Menimo in upamo, da je odbor za javni red gotovo sprejel vse ukrepe za ener* gični nastop vseh sil, ki naj zadušijo v kali vsak poiz* kus komunistične revoluci* je. Vemo, da nasprotniki komunizma v Italiji ne spi jo in da bodo najučinkovi* tejše nastopili skupno z dr* žavnimi silami v slučaju po* trebe. Izkušnje iz preteklo* sti so izučile marsikatero vlado, pa tudi stranke in posamezne miroljubne a pogumne državljane.
ODMEVI EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA V RDEČEM TABORU
POLITIČNI OBZOR NI K :
ZASEDANJE BRITANSKEGA PARLAMENTA
Dne 20. t. m. se je pričelo prvo zasedanje britanskega parlamenta v letošnjem Je* tu. Izvedenec za parlamen* tarna vprašanja pri agenciji »London Press Service« Er* nest Atkinson piše v zvezi s temi zasedanjem: Najvaž*| nejši dogodek tega tedna j bo zunanjepolitična debata v spodnji zbornici. Pričela j se bo v četrtek ali pa v pe* i tek. Zunanji minister Er*; nest Bevin je pripravil dalj* šo izjavo o britanski zuna* njii politiki, ki bo služila kot osnova za debato. Izvedelo se je, da je britanski kabi* net veliko in obširno raz* mišljal o tej izjavi. Pravijo, da se bo britanska zunanja politika prilagodila položa* ju, ki je nastal v Evropi ter na svetu sploh po decem* berskem neuspehu sveta zu* nanijih ministrov.
Debata bo zlasti poka* zala, da je pri vseh stran* kah nastala močna ideja za tesnejše sodelovanje in za večjo strnjenost med za* hodnoevropskimi državami. Minister Bevin še ni popol* noma opustil upanja, da bo končno le mogoče prepre* čiti razdelitev Evrope, ki teče preko nemškega telesa. V svojem zunanjepolitič* nem pregledu pa bo moral praktično upoštevati položaj, v katerem Evropa zdaj živi. Verjetno bo posvetil pažnje tesnejši gospodar* ski strnitvi zahoda v luči evropskega obnovitvenega načrta. Važni nedavni pari* ški in londonski razgovori med zastopniki Britanije in Francije ter zastopniki dru* gih držav so verjetno žc znatno pripomogli k napre* dovanju samopomoči in medsebojne pomoči.
V	zunanjepolitični debati britanskega parlamenta bo* mo vsekakor slišali poziv, naj Britanija prevzame vodstvo pri prizadevanju za politično in’ gospodarsko
obnovo v Evropi. Konser* vativna opozicija bo zlasti pritiskala na vlado, naj u* pošteva gibanje za evrop* sko gospodarsko federacijo. Glavni konservativni zuna* njepolitični govornik za Churchillom, bivši zunanji minister Anthony Eden, je pred kratkim izjavil, da je to misel sprožil že pred šestnajstimi leti. V nekem govoru, ki ga je imel de* cembra, je rekel, da bi po uspešnem obravnavanju str* miftve zahodne Evrope po* stala Združena Evropa »ne le oddaljena vizija bodoč* nosti, temveč neposredni in praktični cilj, ki ga more* mo vsaj v neki meri uresni* čiti v splošno korist«.
Nova britanska politika močnejšega odpora proti Sovjetski zvezi se bo odra* žala tudi iz govorov drugih voditeljev laburistične vla* de. Značilno je, da je novi Bevinov osebni tajnik bivšii britanski poslaniški svetnik v Moskvi in glavni britanski izvedenec za sovjetsko za* devo Frank Robert.
V	zvezi s tem je zanimiv tudi članek, ki ga je objavil list »Sundav Star« o angle* škem delovanju v Sredo* zemlju. List namreč pravi, da anglo^ameriško delova* nje v Sredozemlju ni nekaj zgolj slučajnega. Ponovna zgraditev ameriškega letal* skega oporišča v Mellahi in britansko sporočilo, da bo* do premestili večje število britanskih čet iz Palestine na Ciper, sta v vidni zvezi s skupnimi britansko * ame* riškimi diplomatskimi ukre* pi za odpor proti sovjetske* mu pritisku v tem delu sve* ta. To delovanje je nujna posledica vzporedne »kri* stalizacije« anglo*ameriške zunanje politike, do katere je prišlo zadnje tedne v Londonu in VVashingtonu.
Ameriški politični tednik »Ne\vsweek« piše : Evrop* ski obnovitveni načrt je pričel prinašati prve divi* dende. Povzročil je zaskrb* ljenost med voditelji sov* jetskega tabora. Satelit Sov* jetske zveze štv. 1 maršal Tito je že pred’ kongresno debato o evropskem obno* vitvenem načrtu prevzel po* budo za razčiščenje vpraša* n ja, kakšni so izgledi za iz* boljšanje gospodarskih od* nošajev med Združenimi državami in Jugoslavijo.
Na beograjskem novolet* nem sprejemu je zunanji minister Stanoje Simič po* vabil na prijateljsko kram* ljanje severnoameriškega veleposlanika Cavendicha Cannona, ki je običajno priljubljena tarča uradnih jugoslovanskih napadov. Minister Simič je obvestil Cannona, da bi maršal Tito sam rad govoril z njim o jugoslovansko * ameriških odnošajih.
Ko je dva dni pozneje Cannon obiskal maršala Ti* ta na njegovem dvoru, ga je našel v zelo prijateljskem razpoloženju. Poudaril je potrebo Jugoslavije po go* spodarskem sodelovanju z Združenimi državami in je prosil Cannona, riaj ga pod* pre pri zahtevi za izplačilo jugoslovanskega zlata in druge imovine v vrednosti šestdeset milijonov dolar* jev, ki so ga Združene dr* žave blokirale leta 1941. Cannon je odgovoril, da bo* do Združene države pri* pravljene pomagati Jugosla*
vi	ji pri gospodarski obnovi takoj, kakor hitro bo opu* stila svojo pustolovsko zu* nanjo politiko in se odločila za miroljubno sodelovanje. Tito je odločno zanikal, da bi njegova vlada vodila pu* stolovsko politiko. Rekel je: Edina naša pustolovšči* na je obnova Jugoslavije. Za obnovo države potrebu* jemo mir.
Skoro istočasno je jugoslovanska vlada prisrčno povabila Združene države k udeležbi na zagrebškem | velesejmu, čeprav je lansko leto namenoma prezrla ; Združene države.
Diplomatska poročila pri* pisujejo to prizadevanje za obnovitev gospodarskih sti* kov z Združenimi država* mi spoznanju maršala Tita. | da njegova petletka brez zunanje pomoči ne,bo uspe* la. Ena stvar je kopati pre* dore za mladinsko železnico s prisilno nabranimi delov* i nimi močmi, druga stvar pa | je preskrba težkih strojev ; ter industrijske opreme, ki
je krvavo potrebna za ob* novo, a je ni mogoče dobiti brez dolarjev ali brez ame* riškega posojila. Jugoslo* vansko prizadevanje za na* kup teh strojev in opreme pri sovjetih je propadlo. Režim maršala Tita je oči* vidno začel razmišljati o ugodnih izgledih nesatelit* skih jugoslovanskih sosedov: Italije, Avstrije in Grčije, ki z ameriško pomočjo po*. stopoma izboljšujejo svoje gospodarstvo, medtem; ko je razvoj prav obraten v Ju* goslaviji, ki je navezana na Sovjetsko zvezo.
Ljudje,- ki vse te stvari preučujejo, doslej nočejo napovedati, da bi izgled Ju* goslavije na gospodarsko osamelost pripravil njeno vlado do tega, da bi klonila pred ameriškimi opomini, naj se ne vmešava več v Grčijo. Prepričani pa so, da bo vendar le razmišljala o koristi, ki bi jo utegnila i* meti od tega, preden se bo dokončno odločila.
*
Komisija za atomsko energijo
Delegati pri konferenci za atomsko energijo v or=
| ganizaciji Združenih naro* dov so bili 15. t. m, priče si* lovitega napada na Sovjet*
I sko zvezo. Govoril je ame* riški delegat Ffederik Os* born, ki je doslej veljal za i izredno zmernega in pre*
I vidnega politika.
Osborn je dejal :
» Svobodni svet mora sto* riti vse, da odvrne nesrečo, ki nam preti s strani nazad* njaških mogotcev, ki sedijo za krmilom Sovjetske zve* ze. Ta velika država jfe pad* la pod oblast mračnih fana* tikov, ki jim ne najdemo primera niti v srednjem ve* ku in ki v svoji omejenosti in brezobzirnosti skušajo zavladati vsej Evropi in vsemu svetu.
Vzhodni svet je izginil za železno zaveso, ki onemo* goča ljudstvu, da bi se se* znanilo' s pravimi razmera* mi v svetu. Podobno je tudi s sovjetsko vlado, ki s svo* jim nepoznavanjem dejan* skega položaja v svetu one* mogoča sodelovanje in mir med narodi in noče pristati na učinkovito kontrolo a* tomske energije, ki bi one* mogočila izbruh vojne med narodi željnih miru.
•Naša naloga, naloga tiska in radia mora biti, prodreti za železno zaveso in odstra* niti nevednost in zaostalost, ki stoji na poti mirnemu sožitju med narodi.
ALI STE ZE OBNOVILI NAROČNINO ZA L. 1948?
Iz ozemlja priključenega k Jugoslaviji
Čez noč odpeljejo posamez« nike in tudi skupine ljudi, o katerih ni več ne duha ne sluha.
VOJNA ŠKODA
Izplačevanje dragega obroka na račun vojne odškodnine
Vlada v Rimu je na seji
v četrtek 15. t. m. razprav«
v zadevi vojne
odškodnine. Ministra za za«>
\r ,	•	,	klad in za finance sta na seji
Vemo da je nekad,jakmjai čai d	dala	,	,
zapustila solo m zavod, ker *	 __
Tolminske srednje šole vsako toliko izgubijo kake,, fjJa^tudi
0‘A fniiiKn Kri n p 7mnrp	.
ga dijaka, ki ne zmore take vzgoje v šoli ali v zavodu.
Iz raznih krajev Jugosla« vije, zlasti iz onih, ki so bili priključeni po mirovni po« godbi, smo prejeli več zani« mivih poročil. Vino sme prodajati kmet na Vipav« skemi in v Brdih največ po 20 dinarjev liter. Gostilni« čar plača nato 20 dinarjev carine in toči vino tako, da ima 3 «4 dinarje zaslužka pri litru. Ker imajo prema«
10 zaslužka, so se v Brdih nekateri gostilničarji sami odpovedali obrtnici. Slad* kor j a dobi na državni črni borzi kolikor kdo hoče po 100 din. kg, t. j. 660 lir, ker ima dinar uradni kurz lir 6,60. Sladkor na živilske karte stane mnogo manj in ga delijo po 15 dkg na ose« bo. Mesa delijo 10 dkg na teden. Pšenične moke ni dobiti in jo hodijo ljudje kupovat v Ljubljano na čr« no borzo po 120 din. kg, kar znese prilično 760 lir. Olja delijo na živilske karte po 2 decilitra na osebo; na črni borzi v Ljubljani stane pa 220«250 dinarjev. Ker so Ljubljančanom prepovedan
11 hoditi na Primorsko, ho« dijo pa Primorci tja. Blago za obleke prodajajo le če ga kdo nujno rabi. Toda blago je slabe vrste in tudi zelo drago. Naj dražja pa je obutev; čevlji srednje vr« ste stanejo od 4.800 din. na« prej, kar znese v lirah okoli 30.000 lir. In Jugoslavija je bila dežela usnja!
*
Ta teden je še smel vsak« do prosto peljati v mlin ko« ruzo, če jo je imel. Sedaj pa mlini ne smejo mleti več kot 4 kg mesečno za vsako
nančnim intendancam na«
je rabila ponočno srajco. *
Sedaj kličejo na vojaški egled (nabor) vse le od 1921. do 1928., ker niso
ro zagrenila, je sedaj poniž« no odgovorila: »Saj nismo vedeli, da bo tako!« Takih primerov spoznanja je vse polno sedaj, ko je železna zavesa padla. Toda o »>ova« rišici« M.M. iz Bobrovega, ki je zakrivila mnogo gorja, bi lahko povedali še marši« kaj. saj bi ji tudi lahko tol« mačili, kako božji mlini me«
Ijejo počasi in gotovo, njej, ki so ji že dvakrat bridko domleli...
Iz Jesenic in iz Kranjske I Titov je tam'prodajal
apustil;
so jo zasramovali in zmer«	.	■	.	A , ,
- 1- j • i .j i* 11	,	vodila za	nakazilo drugega
jali, da je kapitalistka, ker nK, na
obroka na račun te odškod; nine. Vsi, ki so na račun že dobili, prejmejo sedaj še
pregled (nabor) vse letnike fj5atp to]iko ^or prvi« nri 1 r!o 1G98 lr« n^cr> S krat. Pri tej priliki opozar«
še bili redno pregledani po -*am?.	!, bc^UTlce S>'
priključitvi. Italijanski ča/.priključenega k ju«
gošlaviji, da hnancna intan«
danca v Gorici odškodnine
Zgod ooina ficoafsfcega fecatja
« f
komisi
Rim,
1948.
v januarju
Ko se je razrušila stara Jugosla* vija in je na njenih ruševinah pod
bil
zaupno
cio a
obvestilo italijanske
pokroviteljstvom osnih sil vzrasla ; tajne s]užbe, da je obsojen na Nezavisna Hrvatska s poglavni* i stnrt kakor hitro bi p0skusil urad*
sopisi pišejo, da gre za mo« bilizacijo, kar pa ne odgo« varja resnici.
gore smo prejeli vest, da so tam nekatere narodno za« vedne ljudi prisilno preše« lili v K očevje. Dvajset kg blaga na hrbet in odpravi se v dveh urah časa! Ali bo kaj podobnega veljalo tudi za naše obmejne kraje, kjer s strahom pričakujejo in u« gibajo, kako bodo izvajali odlok notranjega mini« strstva, ki je ustvaril iz po« litičnih vzrokov in name« nov obmejni pas v globini pet ali petnajst kilometrov.
Iz Dalmacije in od dru« god prihajajo vesti, da bi zaradi živeža še potrpeli, toda strah pred OZNO in njenimi vohuni je grozen.
ne izplačuje tistim, ki ne prinesejo novega potrdila,
Goriški trgovec	Janko	^SO	državljani.
Kozman, ki se	je	preselil	v	,.? PaJf.a °’ 'cr m™a navo«
dil iz Rima glede izvajanja
mirovne pogodbe v zvezi z
določili o državljanstvu.
razno blago. Zgodilo pa se je, da so kupci začeli godr« njati, češ da prodaja po vi« šokih cenah in da je špeku« lant. Da se je rešil »sitno« sti« je kratkomalo sprevi« del in razumel prav gotovo »naročeno« svojo dolžnost in velikodušno »oddal« dr« žavi vse, kar je imel.
»Prim. dnevnik« od 16. t. m. o stvari tako«le poroča:
»Tov. Kozman se prav dobro počuti in resnici na ljubo naj javnost ve, da je milijonsko premoženje v blagu, ki ga je pripeljal .iz Gorice, dal na razpolago nabavno«prodajnim zadru« gam in se sam ne bavi več s trgovino...«
kom Paveličem na čelu, je bila ista proglašena za kraljevino: Mussolini je ponudil kraljevsko krono savojski dinastiji, da bi tako bolj utrdil italijanski vpliv v novi državi in kolikor mogoče omejil nemškega. Princ Aimone Savojski je bil proglašen za hrvats skega kralja pod imenom Tomi«; slav II. Vsi italijanski listi so pri* našali bogato ilustracijo hrvatske j delegacije, ki je pod Paveličevim predsedstvom prišla v Rim, da formalno povabi na prestol nove« ga kralja. V filmih smo gledali 1 tozadevno ceremonijo, ki se je!
no zasesti kraljevski prestol. Oblasti so ga rotile, naj bo do ’ j skrajnosti previden in oprezen in naj se ne kaže v javnosti, da se ne izpostavi tako resni smrtni ne« varnosti. Zato sta on in bodoča •' j kraljica odložila odhod v novo kraljestvo.	e
Da bi sc pag, vendar prepričal osebno kakšne s o razmere na lir« vatskerrt, se je odločil, da jo obi* šče skrivaj. Da je bil mož prc« pričan, da bo vladal tudi Sloven« cem, dokazuje dejstvo, da je vzel s seboj tudi slovenskega tolm’ača. Pred odhodom pa je še prosil po* glavnika, naj ta obisk smatra
naj o
vršila na Kvirinalu v vsem blesku
in sijaju. Po teh naravnost pom« za strogo privatnega in poznih slovesnostih so pa glasovi „jem uradno nič ne pove. o Tomislavu nenadoma utihnili.
Te dni je priobčil rimski »Tem«
Na italijanski podmornici se je pripeljal v Zadar, od koder je
Na pismo iz Rablja od« \ nem kraljevanju. Da mož govarjamo sledeče:	Itall
janski državljani lahko pri javijo vojno škodo, ki je
: po« osebne spomine Tomislava II. preko Knina obiskal Mostar, Sara« j — Aimone Savojskega, kjer po« j jevo, Banjo Luko, Brod in Zagreb, pisuje zgodbo o svojem enodnev* Oglasil se je pri raznih hrvatskih
j več globok v poznanju zgodovine j dežele, ki bi jo moral vladati, se razvidi že iz naslova, o katerem
ni pre* j veljakih in škofih, čijih imen ne
navaja, da bi jih ne spravil z ozi* rom* na sedanje politične razme* re v Jugoslaviji v nevarnost. Kako Njegov I so ga Hrvatje sprejeli, o tem pre«
nastala v Jugoslaviji ali na i trdi, da mu je pritikal. ozemlju, ki ji je bilo pri« i naslov naj bi bil: Tomislav II, j vidno molči. Ko je končno prišel kij učeno. Beguncem iz pri« j kralj hrvatski in slovenski, princ j v Zagreb sta baš dva ustaša na ključenega ozemlja svetu« j Bosne in Hercegovine, vojvoda | trgu hotela aretirati mladeniča, ki
jemo, naj tudi oni prijavijo i Dalmacije, Tuzle in Zemuna. Oči* r se ni odzval k ustaški mobiliza*
ciji. Bila sta ga s pestmi, vkljub joku in viku matere, ki je priso*
škodo v izogib morebitni I izgubi pravice. Odškodnino' bodo dobili vsi italijanski državljani, ni pa še jasno
vidno je zamenjal Slovenijo s1 Slavonijo, kar mu ne smemo šteti i
v preveliko zlo, saj je naravnost; stvovala prizoru. Ljudje so obko* proverbialno neznanje zemljepisa : lili ustaša in mladeniča in istemu
je med mno« Ogorčena zaradi bega
ui au vijaui, m pa j>c	T	*	v	»i
ali jo bo Italija plačala tudi | ^ fflCeV’ Rc',ezseni mogel poleg se je posrečilo, da
tistim, ki so italijansko dr« i drugeg? P?gl°b,tl 80 v	|	žlc°	Ogorčer
žavjjanstvo izgubili po do- j f°Je d!z? ’ “u,je kraIjevf» jsta ustaša strclJal* >la množico, ki ,	.	,,	i	krona	tako	nepričakovano	padla	i	se	je	prestrašena
ločilih mirovne pogodbe.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO XXXXXJOOOOOOOOOO
Lužišhim Srbom samostojnost
Leto 1947 je bilo za srbsko Lu*: stavljata veliko pridobitev za žico leto težke skušnje, ki je na narodno*vzgojno delo Lužinčanov. srečo Lužičanov dobro izpadla. Iz 1 V začetku neuspešna pogajanja začetnega mrtvila lanske sponi la; za zagotovitev osnovnih pravic	ne	drobne	potrebščine.	Lužičani
di je nastopilo lužiškosrbsko ljud« lužiškosrbskega naroda je prešlo j si sami	vzgojujejo	svoje	kadre
epričakovano padla
iz neba.
j Da si ravno ves navdušen* nad
j toliko srečo, da postane ustanovi* Tomislav s svojim tolmačem. Nemčiji ni kakovostnega papirja, j tc|. nove kraljevske dinastije, ga j Sklonil se je k umirajočim, da bi
je prestrašena razbežala, toda v mlaki krvi so obležali štirje ranjeni. Ostal je na mestu sam S
katerega bi Lužičani tako nujno potrebovali za tisk šolskih knjig j in pesmaric. Lužičani si hočejo zgraditi — in z delom so že pri* čeli — svoj narodni dom, toda po«
je predvsem skrbel Pavelič sam. Prav dobro je vedel, da je bil baš Pavelič oni, ki jo bil zapleten v umor kralja Aleksandra, zato se pod Paveličevo zaščito ni počutil
stvo k uspešnemu nastopu. V po* let ju je dobilo svoj prvi časopis1
osebo Pašte in riža ni do« j četku kot tcdnik, od oktobra biti nikjer za nobeno ceno. | dvakrat tcdensko in bo v najbljžs
trebujej^o cement, apno in različ* j prcvcč var„ega, češ, kar je na*
redil Aleksandru kot ubog emi* grant, če tudi s podporo takratne jeseni v zelo resen položaj, tako i učiteljev in samoupravnih uradni* italijanslcc vlade, to bo lažje sto*
ril jutri kot neomejeni vladar Hrvatske. In da na Balkanu pre* stoli niso preveč trdni, ga je učila
da se danes soglasno z odločnil* j kov in zato potrebujejo politično
1 »Nowo dobo«, ki je izhajal v za* nimi sovjetskimi in nemškimi ad* i in socialno literaturo. Da bi Lu*
ministrativnimi krogi zorju lužiškosrbska
riše na ob* i žica tudi na mednarodnem polju
ji bodočnosti začela izhajati dnev* ureditev:	uvedba	narodnih	šol,
avtonomna lahko svoje zahteve utemeljila in j zgodovina od burne preteklosti
Povsod se opaža pri ljud« j no;.Lužiškosrbsko ljudstvo je doži* i uradnega lužiškosrbskega jezika Stvu odkrit odpor. Sestanki , velo velike vsenarodne slavnosti, ter osrednjega kulturnega niso več »polnoštevilno« o
tako zlasti oba župna izleta
biskovani ali pa se na njih j Wojerccah in Khrosčicah, kakor večkrat korajžno kregajo, ! tudi položitev temeljnega kamna
znak, da strah popušča. Na Dobrovem v Brdih so imeli zopet sestanek zastopniki zadruge. Po sestanku je ne* ki udeleženec v ostrem to« nu izjavil »tovarišici« M.M., da se sestankov za nobeno ceno ne bo več udeležil. »Tovarišica« pa, ki je bila najbolj strupena proti do« mačinom pred priključitvi« jo, in jim je marsikatero u«
lju obeh Lužic. Poudariti je po trebilo, da se pruski uradi trdo« novo palačo »Srbskega doma« j vratno branijo priznati lužiške
Srbe za samostojen narod. Taka je vedno bila in taka ostane mi* septembru je bila odprta prva lu*; selnost vseh Nemcev.
dokazala, potrebuje vsestrankar* sko in učinkovito propagando v urada	tisku, besedi in sliki. Vsi slovan*!	bolgarske«
pravomočjo na	narodnem	ozem*	ski narodi in ostale kulturne dr* j	bj ^ bjj rad otresci kraljevskega
1	-	žave imajo tu široko polje delav*;	žes!]a. Toda stari Viktor Emanuel.
OBRENOVIČEV pa do Sarajeva, od albanskega princa \Vieda do a kralja Borisa. Zato
za
v Budišinu, ki je za Lužičane res* nično zgodovinski dogodek. V
žiškosrbska gimnazija, h kateri je kmalu pristopila otvoritev luži* škega študentovskega internata in za njim v decembru še otroški vrtec, vse v Budišinu, glavnem mestu gornje in dolnje Lužice.
nosti in v popularnih člankih in knjigah napisanih v različnih sve* tovnih jezikih, lahko zelo mnogo napravijo za pravice zatiranih Lužičanov. V današnji dobi, pred ; mirovno konferenco, pa
konferenci letaki945 P°trebuje politično oporo, prija* telje, ki bi dosegli na odločujočih i političnih mestih to, kar je bil
Lužici, ki leži v sovjetski obla: sti poražene Nemčije, so že na | potsdamski
I pozabili zagotoviti položaj, ki bi j
razlikoval slovansko prebivalstvo
od Nemcev. Prebivalstvo Lužice j večni ideal vseh Lužičanov — na* govih iluzij je bilo prav kmalu
ves solzan od notranjega ganotja, 1 ga je vendar prepričal, da je po* i nudbo sprejel. LTpal je,. da bo kmalu konec vojne in da bo lahko vladal »srečni Hrvatski, ki bo v I užica naJ tesne j šem prijateljstvu z Itali* ! jo >in pod soncem zapadne kulture | uspevala in proevitala, zn kar ima i vse predpogoje, saj je Hrvatska zelo sorodna Ogrski«. Toda nje:
Dom lužiške mladine v Khrostu , zelo trpi vsled pomanjkanja oble* rodno svobodo v okvirju slovan* in učiteljišče v Radworju pred* j ke, obutve in predvsem hrane. V i ske vzajemnosti in skupnosti.
konec. Ni se še dobro posušilo črs nilo slovesnega akta, ko je že dos
jim nudil kako pomoč, toda v tem trenutku sta že planila nanj ustaša. Da bj se rešil nevarnosti, je vzkliknil: »Pustite me, saj sem vaš kralj!« Pokazal je osebne do* kumemte, da sta se ustaša lahko prepričala o njegcvvi trditvi. Bila sta divja, da se je kralj upal ovi* rati njuno patriotsko delo in sta jezna odšla. Ko je to videla mno* žica, se je zopet približala kraju nesreče in vsi so pokleknili k mrt* vecem. On sam pa je pomočil prst v kri nesrečnikov, se pokrižal ter zmnožieo glasno molil za mir nji* hovih duš.
Pri nadaljnem potovanju po ne* srečni deželi so se ponavljale iste žalostne slike, ki pa jih ni natanč* neje popisal. Ko se je vrnil v Rim in opisal kralju Viktorju Ema* nuelu, kaj vse je doživel na Hr* vatskem, mu je ta prepovedal, da bi odšel na Hrvatsko kot kralj, zlasti še, ker se je že pričela za Italijo afriška tragedija.
In tako je bilo enodnevnega ■kraljevanja konec,
Mi pa ne verjamemo, da krone ni hotel. Danes se vsf radi perejo, in Aimone tudi!
fl
Tako mladina naša pesnika slavi“
(O. Župančič)
(Ob 70 letnici pesnika
v
Otona Zupančiča)
Te dni praznuje slovenski pe* snik Oton Župančič sedemdeset* letnico svojega življenja. To je eden izmed tvorcev slovenske Moderne, ki je dvignila našo be* sedno umetnost visoko nad pre* teklost in jo vzporedila z evrop* sko. Župančič ima v pesništvu svoj veliki delež.
Pesnik je po rodu Belokranjec. Spodbudo k pesništvu je dobil v Krekovem dijaškem krogu, nato so ga pritegnili prijatelji v dija* ški književni krožek Zadruga.
Že mladostne Zupančičeve pe* smi so sveže in žive. Iz njih poje preprosta duša na kmetih zraslega fanta, dovzetna za pisano lepoto narave, vesela čudovitega gibanja v njej in v sebi. Učil se je največ pri narodni pesmi; motive je naj* rajši zajemal iz domače belo* kranjske folklore.
Župančičevo pesniško delo je
preobširno, da bi mogli govoriti podrobno o njem. Njegovo pesem pa naš narod tako zelo pozna, da ni potrebno v vseh natančnostih razpravljati o njej. Zato lahko zapišemo samo o pregledu njego* vega dela.
Dvakrat je Župančič prenovil slovensko liriko; v prvi dobi z vtisnim slogom (impresionizmom); s Samogovori in zbirko »V zarje Vidove« pa z izraznim (ekspre* sionističnim). Spočetka narejen, se je sčasoma spojil s slogom na* rodne pesmi, dobil še poteze last* nega ustvarjalnega hotenja in do* segel tako vrh poprešerniske li* rike. Župančičev pesniški jezik je bogat, razgiban, sočen, poln po* dob, primer in drugih figur. Zgradba pesmi je svobodna, a premišljena in učinkovita. Po pe* sniškem značaju je Župančič po* doben Medvedu; pri obeh je isto
posredovanje razuma med pesni* kom in snovjo. Župančič ie še iz* razitejši individualist.
Pripovedna pesem je pri Žu* pančieu maloštevilna, čiste epike sploh nima. Kolikor ima balad jih je prevzel po narodnem izročilu.
Nekaj je napisal Župančič tudi kot dramatik. Najprej je napisal dramatsko sliko »Noč na verne duše«, dvajset let za tem dramat* skim prvencem pa je napisal tra* gedijo v petih dejanjih: Veroniko Deseniško.
Po Cankarju je prevzel Župan* čič presajanje največjega novo* dobnega dramatika v slovenščino. Njegovi prevodi Shakespeareja so izredno dovršeni. Dal nam je do* slej nad polovico del. Svojo čudo* vito jezikovno zmogljivost je po* kazal Župančič tudi v prevodih iz Moliera, Rostanda, Calderona, Hoffmannsthala itd.
V	prozi je pisal Župančič le krajše stvari. Prevajal je v prozi največ iz angleščine.
Ce pregledamo torej celotno de* lo pesnika Župančiča vidimo, da je izredno bogato in obsežno. Žal pa nas moti ob njegovi sedemde* setletnici njegov karakter.
Dobesedno drži, kar je zapisal slovenski knjižni zgodovinar An*! ton Slodnjak: »Zupančič je večji umetnik kot človek«. Njegov zna* čaj jo res medel, skoraj boren. On je vendar taka umetniška postava, da bi mu ne bilo treba nikdar upo* gibati hrbta. In če je pesnik tudi človek, ki daje oporo in hrbtenico narodu in mu kaže smer in ponos, potem tega Zupančič prav gotovo ni izpolnil. Vedno je bil v tem oziru večji slabič kakor pa narpd.
V	dobi Živkovičevega režima v Jugoslaviji, je bil tudi Zupančič njegov pristaš in ko je jugoslo* vanski režim prepovedal sloven* sko zastavo in ko je prepovedal govoriti o slovenskem narodu, ker da obstaja samo jugoslovanski na* rod, takrat je bil tudi pesnik Žu* pančič istega mnenja. Prav ob ti* stem Župančiču se je razbil Ljub* Ijanski zvon! Del sodelovalcev s Kozakom na čelu je tedaj usta* novil novo revijo, Sodobnost in je pustil Župančiča ob centrali* stih. Vendar istega Župančiča ni prav nič motilo, da ne bi bil ne* kaj let kasneje, ko je bil v vladi dr. Korošec, torej slovenski avto* nomist, spet med tistimi, ki je te*
kel prvi na volišče in dovolil, da j so hitro po zvočniku razglasili, daj je pesnik Zupančič že oddal svoj glas za novi režim v Jugoslaviji.
Takih skokov je napravil Zu* pančič še več. Ko so v Marseillu ubili kralja Aleksandra, je napisal pesnik Zupančič izredno ganljivo pismo kralja Aleksandra I. z one* ga sveta, (Ta pisma spominjajo na najnovejša pisma Cankarja, ki jih piše dr. Budal). V tem pismu govori kralj (Župančič) o tem, kaj je kralj hotel v svojem življe* nju storiti, opisiije kraljeve veli* ke zasluge in junaštva in naroča: Zdaj pa, draga moja mladina (Žu* pančič- je namreč namenil to pi* smo mladini), poslušaj mojega sina kralja Petra. V njegovih ro* kah je zdaj usoda domovine... To pismo so tiskali tedaj v lepih rde* čih črkah na trd umetniški papir in razobesili na stenah vseh šol* skih sob.
Isti Zupančič, ki je kleče rotil k j pokorščini in zvestobi kralju | Petru II. in ki je točil krokodilje I solze za kraljem Aelksandrom, isti Zupančič je v zadnjem času izdal spet kralja in pljunil na tisto, kar je včeraj do neba po*
vzdigoval. Namesto Posmrtnih pi* sem kralja Aleksandra in vdano* stnih izjav kralju Petru, je Župan* čič začel pisati ode Titu in njego* vemu krvavemu režimu.
Najbolj pritlikav pa se je pokazat Župančič tedaj, ko -je šel v sv o* jem klečeplazenju tako daleč, da je izjavil, da nam zapadna kultu* ra ne more ničesar nuditi, da Slo* venci nimamo kaj pričakovati od Zahoda. Župančič, ki je prevedel iz zapadne literature največ veli* kih književnih del, ta Župančič danes v svojem hlapčevstvu reži« mu trdi, da bomo Slovenci lahko v naprej dobili kulturo le iz vzh o* da, iz Azije. Take izjave so ne« vredne slovenskega pesnika.
Župančič se je torej v£s prodal sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Zato mu pojo največje slavospe* ve prav politični veljaki. Proslav* Ijali ga bodo Kardelji, Logarji, Albrechti in drugi partijci in bodo napravili iz tega politični cirkus. Zupančiča bodo vodili kakor med* veda na verigi in bodo ob bobnih in godbi govorili o Župančiču, delali pa bodo z njim reklamo za komunizem. Kajti le v toliko, v kolikor danes služi partiji, v to*<
Stran 4.
D E M O K R A C1J A
Leto II. - Štev. 4
Vesti s - —-  Tržaškega
cijc zahvalil. Vsi ti govori so pou®
Veličastna manifestacija ob prihodu »Ladje prijatelja stva iz Amerike«
V ponedeljek 19. t. m. se je za* sidrala v tržaški luki ladja »Hoosier State« iz Združenih dr* žav z 200 ton darovi, ki jih je ameriško ljudstvo zbralo in po* slalo prebivalstvu Trsta in ozem*
®lja v znak prijateljske naklonjen nosti, mednarodne solidarnosti in evangeljske ljubezni do bližnje* ga, do sočloveka in trpina.
Velikodušna podporna akcija ameriškega naroda v korist stra* dajoei Evropi, ki je pričela na po* budo pisatelja Drevv Pearsona, bo prešla v zgodovino kot dokaz, čuta vzajemnosti in sopomoči, ki ga je ljudstvo Združenih držav s svojo požrtvovalnostjo manifesti* ralo nasproti stari Evropi, zibelki človeške kulture in zibelki svojih očetov.
V stiski in potrebi .se spoznajo prijatelji. Tržaško ljudstvo je do* umelo globoko moralno vrednost plemenite geste Američanov in zato hotelo izkazati z masovno manifestacijo velikega formata svojo globoko hvaležnost ne sa* mo za poslani materialni dar, am* pak še bolj za moralno spodbu* do in za izraz ljubezni in razume* vanja s strani ameriškega ljud* stva v težkih dnfch, ki jih preživ* ljamo.
Okoli pomorske štacije se je zbralo v torek ob 10. uri na de* set in deset tisoče Tržačanov vseh starosti in stanov. V ogrom* ni pritlični dvorani je bil center velike manifestacije za predstav* nike ameriške prostovoljne pomo* či, za predstavnike oblastev in za povabljene goste. Prisotni so bili general Moore in general Gaither, predsednik okrožja dr. Palutan kakor tudi tržaški škof Santin. Ob 10 je tržaški župan dr. Miani ob nabito polni dvorani, okrašeni z ameriškimi zastavami, po himni sv. Justa, otvoril slavnost in dal be* sedo predstavniku ameriške po* moči gosp. George Gleascmu. Ta je naglasil moralni in materialni pomen pomoči, ki jo je ameTiško ; ljudstvo v medsebojni tekmi zbra* i
lo	in poslalo v Evropo, da nudi | podporo bednim in potrebnim, i Za njim je govoril dr. Miani, ki ] se je zahvalil ameriškemu ljudstvu I za poslano spontano pomoč v na* di, da se bo Trst s svojim ozem* ljem v bližnji bodočnosti povspel, 'da ne bo več potreboval tuje po* moči, ampak da bo sam igral v mednarodnem svetu vlogo, ki mu l bo zajamčila napredek in procvit j in gospodarsko blagostanje. Dr. Palutan se je zahvalil tudi v ime* nu izventržaškega prebivalstva in zaključil: preko vlad in poleg vlad, narodi imajo eno samo nuj* no potrebo: potrebo po miru. Tudi kapitan »Ladje prijateljstva« je bil od občinstva z burnimi klici izzvan in se je za prisrčne ova*
liko ga potrebujejo. Ko bo odslu* žil, ga partija ne bo poznala več.
Danes bodo vpili samo o nje* govih čustvih za Tita. Zamolčali pa bodo, da je prav za prav Žu* pančič tudi med vojno objavljal svoje pesmi, torej takrat, ko je bil ukazan s hoste kulturni molk. Seveda, Župančič takrat še ni ve* del, ali bodo zavezniki res prizna*
li	in pomagali do oblasti Titu. i Objavljal je tedaj svoje pesmi v ! Zborniku, ki ga je urejeval na smrt obsojeni in obešeni pisatelj j Narte Velikonja. Ob proslavi j tudi ne govore o tem, da jo j Zupančič med vso vojno! prejemal plačo in bil na čelu Na* I rodnega gledališča, ki je igralo j za italijanske okupacije skoro sa* ma italijanska dela, za nemške okupacije pa je vprizarjalo opere za nemške oficirje. Takrat ta Žu* pančič ni podal ostavke v znak protesta kot junak, ampak sc je dal celo počastiti z nazivom: Der kleine Goethe. (Podobno vlogo so igrali tudi igralci tako imenova* nega Narodnega gledališča v Tr* stu, ki pa so danes vsi strašno »čisti« in »neomadeževane pre* teklostil«)
darjali ljubezen, prijateljstvo, spravo in mir med narodi, v njih ni bilo besede, ki bi bila izraz nacionalne preobčutljivosti ali ce* lo nestrpnosti; res govori vredni mož, ki so jih izrekli, in slavnosti, kateri so veljali. Nazadnje je go* voril tudi škof Santin. On se ni mogel vzdržati na višini predgo* vornikov in je *v svojem govoru j omenjal svoj rojstni kraj Rovinj in svoje italijanstvo. To je bilo dovolj, da je izzvalo med delom publike burno manifestiranje za Italijo in da so mnogi skandirali ime:	»Italia,	Italia«, kakor v
časih fašizma. Ta nacionalistična manifestacija ni niti najmanj spa* dala v okvir slavnosti, ki jo je priredil in zamislil Trst, da se oddolži ameriškemu demokratič* nemu ljudstvu.
Blato »Prim. dnev.« ne doseže časti in ugleda naših starih borcev
Komunistično trobilo je prineslo v četrtkovi številki fotografijo pisarniške table odv. dr. Josipa Abrama, ki je iz časov fašizma v itali= janščini, kakor so še vse pi* sarniške table slovenskih odvetnikov v Trstu. List se zaganja v dr. Abrama, ker je on predsedoval prvemu zborovanju Slov. dem. zve* ze v. Trstu in očita tfirnu častitljevemu, v borbi za slovenske pravice in za slo* vensko šolstvo v Trstu o* sivelemu možu* vel jaku, da se sramuje svojega s loven* skega imena in jezika. Ves naš narod od Drave do Ja* drana ceni in spoštuje dr. Abrama in spoštovati bi ga moral tudi vsak-komunist, ki ni v strankarski nestrp* j nosti in sovraštvu izgubil j vso razsodnost. Sicer pa bi! I se bi! omenjeni list labko j prepričal, da ima komuni* stični propagator dr. Kuka* nja sledečo tablo:
STUDIO LEGALE
Dott. ANGELO KUHANJA
PROCURATORE
Tako se tolče ,»Prim. dn.« samega sebe po zobeh!
Še en list v spominsko knjigo
Prijatelj iz tržaške okolice nam piše'
Zadnjič smo čitali v »Demokra* ciji« imena neo*ofistov, ki tvorijo udarno tajništvo obnovljene OF; med njimi je tudi Zdravko Pre* garc. Ko so nemške horde zasedle 1. 1941 BeogTad, pobrale vso hra* no, likvidirale Žide, ropale in ubi* jale srbski narod, so ustanovile za Nemce iz »rajha« in za »Volks*
Takih in podobnih skokov, ki so za nas vprašanje časti in pono* sa bi pri Župančiču lahko našli še več. Naj zadostuje! Ob 70 letnici Župančič te svoje vijugaste poti vsekakor ne more biti vesel. In zato se tudi ne sme čuditi, da je j ob večeru svojega življenja prejel 1 nešteto pisem in dopisnic po po*
| Sti, v katerih je ljudstvo sprego* vorilo svojo sodbo o njem. Zgraža se nad njegovo hlapčevsko vlogo 1 režimu. To je resnični glas ljud* stva, to pa, kar bosta vpila Kar* delj in Kidrič, pa bo gtas partije.
Pesnik Župančič naj nikar ne pozabi in naj se nikar ne čudi, da mu narod ne bo nikdar odpu* stil tega, da jo prav ob zatonu svojega življenja naredil največjo življenjsko napako, da je namreč opeval in poveličeval zločin in nasilje, poveličeval krvave roke in vislice, puške, ki so streljale na slovensko sinove v kočevskih gozdovih. Da se pesnik —Župančič ob tem ni zdrznil in zakričal: Zve* rine, kaj delate? — tega narod Župančiču ne bo nikdar odpustil. Zaradi tega bo šel — kljub svoji umetniški veličini mlajših let — v zgodovino kot slabič.
deutscharje« posebne prodajalne z nakradenim blagom, v katerih so lahko kupovali samo pravover* ni nacisti in petokolonaši. In ve* i ste, kdo je vodil neko tako pro* dajalno v Beogradu? »Tovariš« Zdravko Pregare. —• Pozneje je okupator ustanovil v španskem poslaništvu v Beogradu menzo za uslužbence nemškega poslaništva, (med njimi so bili gestapovci, špi* joni in vsa mogoča sodrga, ki so j zakrivili toliko krivic nad ubogi* mi Jugoslovani). Kaj mislite, kdo je vodil to »odlično« menzo? To menzo je vodil vse do odhoda Nemcev iz Beograda: »tovariš« Zdravko Pregare. Ali jc tako »tovariš« Pregare?
Novi predsednik
tržaškega področja
Na mesto odv. Edmonda Puecherja je bil te dni za predsednika tržaškega pod* ročja imenovan dr. Gino Palutan.
Maščevanje
j v znamenju svobode !
Dne 16. t. m. so se jugo* slovanske oblasti polastile vsega premičnega premože* nja, ki ga je dr. France V,e* sel, tajnik Slovenske dem. zveze za STO, imel v Uma* gu in ga dale odpeljati ne* znano kam. Umag leži na Svobodnem tržaškem ozem* lju, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo.
Komunistični bes ne po* zna meje, če se mu kdo upre in noče pred njim klo* niti. Še na ozemlju, ki bi ga ! mo rali po mednarodnih j predpisih pošteno in nepri*
] stransko upravljati, se zne*
: sejo nad zasebno lastnino | političnega nasprotnika. Kaj se dogaja z ljudmi in njihovim premoženjem, če so enkrat v njihovi popolni oblasti?! Zgled iz Umaga 1 potrjuje, da se drže sred* njeveškega načela: »Willst du nicht mein Bruder sein, j so schlag ich dir deri Scha* del ein!« (Če nočeš biti moj brat, ti razbijem glavo).
Pristojnost zavezniških
vojaških sodišč
V razpravi zaradi nedovoljene demonstracije na Opčinah je o* bramba ugovarjala pristojnosti vojaškega sodišča, češ da niso po 16. sept. 1. L, ko je stopila v velja* vo mirovna^ pogodba, več pristoj*
; na za civiliste. Dejanja pa ne predstavljajo zločina proti anglo* ameriškim silam, da bi bilo mo* goče uveljaviti razglas štev. 2. z dne 16. sept. 1947. Predsednik so* dišča major Bavliss je poudaril, da bo stopil statut v veljavo na dan, kot bo določil Varnostni svet. Zaradi tega statuta ni mogoče upoštevati ne pri tej ne pri kak* šni drugi pravdi. V smislu čl. 2. dodatka VII k mirovni pogodbi pa zastopa guvernerja zavezniško poveljstvo na svojem področju. Poleg tega je predsednik ugotovil, da imajo zavezniška poveljstva na podlagi čl. 1 dodatka VII k mi* rovni pogodbi pravico uvajati za* kone s proglasi in odloki ter vz* drževati poslovanje zavezniških vojaških sodišč. Zahteva, da mo* ra vsako javno zborovanje ali se* stanek imeti odobrenje javne obla* sti, ni v nasprotju s svobodo zbo* rovanja, ker je to le sredstvo za vzdrževanje zakona in reda na področju. Obramba je priznala utemeljenost tolmačenja.
Razprava zaradi dogodkov
na Opčinah
Na razpravi so nastopile števil* ne pričo, med njimi major Wil* liams, višji nadrzornik openskega področja, major McNab in poli* cijski nadzornik Magnelli. Iz nji* hovih pričevanj je bilo razvidno, da so poleg dovoljene prireditve in plesa v kulturnem krožku na Opčinah bile tega dne tudi druge nedovoljene, več ali manj organi* zirane demonstracije. Četudi je prireditelj Štubelj prvotno pisme* no izjavil, da prevzema odgovor* nost za potek prireditve, je hotel pozneje, očividno zaradi tega, ker je videl, da drugi skušajo prire* ditev izkoristiti za namerne inci*
dente z oblastmi, svojo izjavo preklicati. Policijska oblast je pred začetkom prireditve udele* žencem pojasnila preko zvočnika obseg dovoljene prireditve. Po go* vorih obrambe, ki je zahtevala oprostitev, je predsednik sodišča izrekel obsodbo, po kateri je glav* ni obtoženec Danilo Štubelj obso* jen na globo 50.000 lir ali tri me*
| sece zapora, ostalih pet obtožen* cev pa na po 20.000 lir globe ali mesec dni zapora. V obrazložitvi I razsodbe jc predsednik opozoril Štublja, da ni dokazano, da bi bil sam osebno organiziral nedovolje* no demonstracijo, vendar pa kljub ponovnemu opozorilu policije ni naredil potrebnih korakov, da bi demonstracijo preprečil. Ostalim obtoženim je predsednik predočil, da je v veliki meri krivda njiho* vih partizanskih voditeljev, ki jih niso hoteli obvestiti o pogojih prireditve, kar je bilo velike važ* nosti za vse udeležence.
Zvišanje občinske trošarine
Z odlokom, ki stopi takoj v ve* ljavo, so zvišali občinske trošari* ne v Trstu za približno 25°/o, kar velja tudi za blago, ki je v skla* diščih, zalogah in trgovskih obra* tih. Vsi lastniki in posestniki tak* Snega blaga so morali blago pri* javiti.
Obsodba v razpravi proti majskim zločincem
Pred porotnim sodiščem se je zaključilo eno poglavje iz žalost* ne zgodovine komunistične zased* be Trsta v, maju—juniju 1945, ko so različni zločinski značaji izko* ristili to medvladje za politična in osebna obračunavanja. Sodišče je razpravljalo o obtožbi proti od* šotnim Žarku Besednjaku, Vida* lijtj Borisu in Karlu Merzeku ter priprtim Vidaliju Petru, Sosiču Erminiju, Puriču Miroslavu, Ška* barju Ludviku in Tavčarju Jožefu, ki so bili obtoženi, da so izvedli maja meseca 1945 po nekakšni razpravi pred »ljudskim« sodi* ščem vrsto umorov. Sodišče jih je obsodilo: Žarka Besednjaka na 15 let zapora v odsotnosti, oba Vidalija (Borisa na begu, Petra v zaporu) na 10 let zapora, Sosiča in Puriča vsakega na 6 let in tri mesece, vse pa dodatno na stalno izgubo pravice do javne službe, Besednjaka in Vidalija na nadalj* nja 3 leta policijskega nadzorstva. Obtoženi Skrabar je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, Merzek in Tavčar, ker nista iz* l vršila dejanj.
Obsodba komika Cechelina in tovarišev
Znanega tržaškega komika An* gela Cechelina, ki je izkoristil ne* urejene razmere za časa komuni* stične zasedbe Trsta za svoje o* sebne umetniško*pridobitnc obra* čune, je obsodilo porotno sodišče obenem z drugimi obtoženci, ki so sc udeležili podobnih zločinov v tistih zloglasnih časih: Ncrino Gobbo (na begu) na 26 let težke* ga zapora zaradi ugrabitve in kvalificiranega umora; Edvarda Mussina (na begu) na 26 let za* pora za iste zločine; Teodorja Ku* marja na 28 let težkega zapora zaradi ugrabitve osebe, kvalifici* ranega umora in posilstva; Jožefa Štuleja na 24 let težkega zapora zaradi kvalificiranega umora in Angela Cechelina na pet let za* pora zaradi ugrabitve. Vsem ob* tožencem je sodišče znižalo kaz* ni za tri leta zaradi splošnih olaj* sevalnih okolosti. Obsojeni so dolžni poravnati škodo oškodova* nim strankam.
Razprava proti nosilcu bombe
Pred višjim zavezniškim sodi* ščem je bila razprava proti 17 letnemu Angelu Varnicrju, katere* ga so 21. decembra aretirali, ker je bil v, posesti ročne .bombe tipa »Oto«. Stražnik ga je ustavil, ker so ljudje za njim kričali. Pri pre* iskavi je našel v njegovem žepu bombo, katero naj bi našel na ce* sti. Pri razpravi se je obtožcnec izgovarjal z živčno boleznijo, predsednik sc pa na to ni oziral in je obsodil Vernicrja na 6 let zapora ter dodal: »Vsa krivda ne pade nanj, temveč na osebe, ki se za izvedbo svojih zločinskih de* janj poslužujejo mladih ljudi.«
V	pomoč brezposelnim in upokojencem
Pred dnevi je bil ustanovljen sklad za pomoč brezposelnim in upokojencem Trsta. Sestanek pri* pravljalnega odbora za ta sklad se je vršil 9. januarja pri odseku ZVU za delo. Udeležili so se ga predstavniki vseh zainteresiranih organizacij, med njimi Delavske zbornice, Enotnih sindikatov, IM* PS in Delovnega urada. Navjzoča sta bila tudi predsednik občine
Seja pokrajinske uprave
V	sredo 21. t. m. je imel odbor goriške pokrajinske uprave pod predsedstvom g. prefekta sejo, na kateri je odobril dolgo vrsto ob* činskih proračunov in drugih go* spodarskih sklepov, ki so jih pred* ložile trgovska zbornica in druge korporacije.
Posvetitev cerkve sv. Jušta
Jutri v soboto 24. t. m. bo slo* vesna posvetitev obnovljene cer* kve sv. Justa pri sanatoriju usmi* Ijenih bratov. Obredi se bodo pričeli ob 8 zjutraj. Ob desetih bo imel nadškof sv. mašo.
Vatikanski radio v slovenščini
Vatikanski radio oddaja na kratkih valovih (31.06) dvakrat na teden v slovenščini, in sicer v četrtkih in sobotah ob 7 uri
zvečer.
Sovodnje
»Pr. dn.« in »Soča« dokazujeta že nekaj časa sem posebno zani* manje za naš občinski urad. Po* sebno se spotikata nad sedanjim uradništvom, med katerimi so po njunem mnenju sami tujci, ako ravno so pristni Slovenci in neka* teri še celo iz goriške okolice. Imajo pač veliko napako, da niso komunisti, in velik greh, da ne klonijo glave. To pa je za rdeč* karje seveda preveč. Zakaj obre* kujejo, ni težko uganiti. Stare ma* mice pri kofečku opravljajo člo* veka od nog do glave. Danes, ko vse napreduje, so tudi babje kvan* te postale »progresivne«. Pisci raznih člankov se smatrajo za izo* bražence, za ljudi, katerim nji* hova izobrazba nalaga dolžnosti do nižjih razredov. Njihovo vede* denje hi moralo biti dostojno, pa* metno, zgledno. Toda žal ni tako.
V	njih srcih divja sam grdi nagon sovraštva do bližnjega. Kljub te* mu pa hočejo biti svetovalci in voditelji množic.
Zlobno in žaljivo pišejo o meni, da sem dal nekoga aretirati, da sem rojen nekje blizu Idrije itd.
I Spravili bi me radi v sramotno i luč. V zadnjem članku, ki sem ga bral v »Soči« trdijo, da sem pri širjenju »Demokracije« naletel na nekega člana komunistične Demo* kratske fronte, ki mi je vrgel v obraz, da sem plevel. Osel je tr* masta žival in ako ima namen, te brcniti, te brcne in ti mu mo* raš odgovoriti v istem narečju. Ako pa te ni brcnil, mu ne bo prišlo v glavo hvaliti se, da te je brcnil.
Naveličal sem se slave, ki mi jo širita oba časopisa in bom v bodoče postopal sodnijsko v o* hrambo svoje časti.
Fr. Plesničar
Cesta skozi našo vas do Gorice je že vsa grapasta in lužasta. Še koriera s težavo obira njena rebra in luknje. Koristneje bi bilo, če bi
I	Občinarji ne mazali v rdeče časo*
! pise o plevelu in tujcih na občini, j : marveč povedali, kako naj bi se | takile nedostatki popravili. Po* j glejmo tudi na našo šolo, ki jc bila nekdaj ponos vsej okolici!
! Kdo je kriv, da še danes ni po*
| pravljena, ko so vendar obnov* ljenc vse šole v okolici? Ali nas ni nič sram? Mogočni roditeljski svet, kam so šli vsi prostovoljni prispevki za šolo? Človek se upra* vičeno sprašuje: Nabirali smo za
odv. Miani in za cono dr. Caste* lani; nadalje vodja ameriške mi* sijfi za podporo Trstu ter major Nellett, častnik za dobrodelnost. Člani so dali mnogo pobud za na* biranje skladov. Sklenili so usta* noviti osrednji sedež. G. Sommer je izjavil, da je pripravljen nositi stroške osrednjega sedeža in kam* panje. Upajo, da bodo zbrali veli* ko vsoto za zimsko pomoč naj* potrebnejšim. Odbor bo zaintere* siral vse prebivalstvo anglo*ame* riškega področja za ta načrt.
vsakovrstne potrebe, kam je šel denar? Ali se je ves izgubil na poti v Bilje? Morda bi znala kaj več povedati tovarišica Faragon* ka, ki se ji ni nikoli slabo godilo ne za časa Nemcev, ne za časa fašistov, še manj med ofarji in med funkcionarji? Upamo, da tu* di danes ne tarna in ne toži on* stran meje v rdečem raju. Sporni* njajo se je nesrečne matere, ki so izgubile sinove kakor ona pa ne morejo priti do nikakih podpor, kakor jih je bila deležna ona.
Iz naših Gor
»Prim. dnevnik« z dne 21. dec. t. 1. kaže veliko skrb za bedne v STO. Pod sliko se zaskrbljen sprašuje, kdo bo skrbel za te re» veže? Zelo radi bi ga vprašali mi, ki smo bili priključeni pred par meseci k Titovi Jugoslaviji, kdaj se bo zavzel pa za revščino in bedo pri nas, ko je tako usmilje* nega srca, ker pri nas smo šele usmiljenja vredni. Zima je tu in pomanjkanje vsega sc močno ob* čuti. Kar čudno se nam zdi, ko »Prim. dnevnik« piše o Jugosla* viji kot raju na zemlji. Naj vedo gg., ki ga pišejo, da bo kmalu pri nas tak raj kot je povedala neka žena govorniku na sestanku, ko je obljubljal raj po izvršeni petletki, da bomo vsi podobni Adamu in Evi, ker bomo vsi nagi.
Ni, da bi ničesar ne imeli, ima* mo, a je le za izvoljene. Ko sem te dni šel po opravkih v Solkan, je iz gostilne pri nekdanjem »Droču« tako lepo dišalo, da jc sline vzbujalo vsem, ki smo ča* kali na trgu na avtobus. Funkcio* narji imajo menda vsega dovolj in vsi nešteti uradniki v novi Go* rici, ubogo ljudstvo pa mora le sline požirati. Za pet dkg surove* ga pnasla, ki so ga dajali na iz* kaznice, so vse šipe pobili v trgo* vini, kjer so delili, tak naval je bil. Čudil sem tudi, da je bilo vse* povsod po Solkanu vse polno ostankov od jabolk, pa so mi raz* ložili, da se včasih edino jabolka dobijo v trgovinah in takrat vse, staro in mlado, jc ta jabolka. Ka* ko nam je težko po pasu A; res nismo vedeli kaj imamo. No, hva* la Bogu, marsikoga je poizkušnja že streznila, čas je zelo dober zdravnik. »Pr. dn.« poskrbi, da pri nas ne bo bede, jpotem bomo verjeli tvoji laskavi ljubezni do ubogih!	,
POSLANO
Z ozirom na članek »Kadar je hlapčevstvo v krvi«, ki ga je pri* občil »Primorski dnevnik« z dne 31. okt. 1947. podpisani izjavljam, da bom dal g. uredniku tega časo* pisa priliko, da dokaže pred sod* niki očitane mi grehe.
Toliko za danes !
Ščuka France, didaktični ravnatelj v Nabrežini
Gdč. želi resnega znanja z do* bro situiranim in značajnim gosp. trgovcem ali zdravnikom 35—40 1. Ponudbe na ogl. odd. »Demokrat cije« pod »poroka«.
[ Prispevki za tiskovni sklad „ Demokracije"
Rodoljub iz Kobariškega lir
5000.—; D. H. iz Trsta lir 1000 ;
še trije Nabrežinci za inekcijo proti progresivni rdečici lir 1000— Srčna hvala!
Odgovorni urednik ; Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici-
Vesti
Goriškega