ft&udor 2tuQOfi0VGCU&&qcL odbora*
PO/lllA: IVAM uUMIKOV - KAIRO - RU€ M&N/HA€T 6L MAHRAMI /T. 5 - SH/T. M/HO

Trekraune pod Atlloviras no/tedmti
Prekmurje imenujemo najbolj s everno-vzhodni del Slovenije, ki leži v ogrski Panonski nižini na levem bregu reke Mure. Prekmurski Slovenci so bili že izza srednjega veka sestavni del "dežel svete ogrske krone" in narodno izročeni na milost- in nemilost brez-pritoernemu madjarskemu šovinizmu, socijalno pa fevdalnim madjarskim magnatom, ki so bili lastniki vse tamošnje zemlje. 6 kakih narodnih,političnih,kultur, gospodarskih ali kakršnihkoli drugačnih pravicah ni bilo niti govora. Madjar je bil gospodar zemlje,Mad-jar je bil učitelj,gostilničar,trgovec,občinski tajnik itd.
Svetovna vojna, ki je končala s porazom madjar-eke oholosti,je dala upanje,da se Prekmurje reši tisočletnega madjafskega jarma. Takoj ob preobratu se prekmurski Slovenci niso mogli takoj otresti dotedanjega jarma, vendar pa se je tista peščica slovenske inteligence, ki je še mogla narodno delovati, zlasti duhovščina, postavila na čelo gibanja, ki je zahtevalo osvobojenje in priključitev k Jugoslaviji.
Po dolgotrajnih naporih poleti 1.1919 se je posrečilo jugoslovanski delegaciji zagotoviti osvobojenje Prekmurja. Meseca avgusta 1. 1919 je jugoslovanska vojska vtorgkala v Prekmurje in pokrajino za-Bedla.Definitivne državne n nike so postavili v letih in 1924. - Pri razkosanju Jugoslavije so Madjari hitro pozabili na podpise prijateljskih pogodb z Jugoslavijo in zahrbtno napadli našo državo, da pobašejo zopet slovensko zemljo, ki so jo tisoč let madjarizirali. - Pri zasedbi slovenskega ozemlja se Madjari niso obnašali boljše od ostalih razbojniških druhali$
Lahov,Nemcev in Bolgarov.Madjari uživajo - po veliki zmoti - med nekaterimi zapadnimi evropskimi narodi nekaj priljubljenosti. Tudi danes se nekateri še niso otresli misli,da bi mogli Madjari nekaj doprinesti k evropski kulturi. 0 čisti rasi MadJarov kot naslednikov Tartarov ekoro danes ni mogoče več govoriti. 3/4 madjarskega naroda je tujega elementa, ki so ga Madjari v teku stoletij z največjim nasiljem pomadjarili. Največ na škodo Slovanov. Madjari nosijo še vedno prvenstvo v preganjanju in Zatiranju tujih narodnosti, njihov apetit po tuji zemlji pa ni prav nič manjši od prusjaškega ali pa laškega.
Madjarska gornja plast nosi zapadnjaško patino in ta ji tudi omogoča,da z njo goljufa zapadnl svet. 0 kakem vidnem madjarskem napredku pa ekoro ne more biti govora.Tujcem se pač prikazujejo velike civili-zatorične pridobitve,ki so jih madjarskl magnati pobrali po vsej ostali Evropi in brez reda in okusa Presadili na madjarska tla. Kakšna je dejansko madjar ska kultura pa najbolj očito pričajo razmere v Prekmurju, Medjimurju in v Vojvodini, kamor so usodni dogodki v sedanji vojni zmetali madjarske besedo-lomee in tako azijateke horde približali zahodni Evropi.
V Murski Soboti,ki je središče prekmurskih Slovencev in kjer sedaj zopet stolujejo Tartari, so sa~ madjarski kulturni delavci izjavili,da so Madjari daleč za Slovenci. Med drugim so pripovedovali,da je sedaj v Prekmurju vse drugače, kakor je bilo pred 20 leti pod njihovo upravo. Vse je novo, vse daje spričevalo, da je tu vladal 20 let napreden in kulturen element,ki je v vsakem oziru nadkrilil mad j arsko zaostalost. Na jugoslovanski strani meje, tako pravijo madjari, je vse polno novih zgradb, popravljenih in oobro vzdrževanih cest, vzorne kmetije nudijo prebi-
valstvu! možnosti obstanka, medtem ko je moralo v prejšnjih časih skoro celotno prebivalstvo Prekmurja 3/4 leta preživeti v tujini,da so si prislužili vsaj toliko,da so čez zimo prehranili svoje družine.Vsega tega ni na madjarski strani prejšnje državne meje. 0 Rakičanski kmetijski šoli, ki jo je .postavila Jugoslavija, so dejali, da je lukeue in da ni za kmečke sinove, ker da se s takimi ustanovami daje kmetu potuha.Vsa zemlja,ki je bila pod Jugoslavijo razdeljena kmetom, je bila takoj po zasedbi zopet vrnjena madjarskim grofom, ki so največja socijalna sramota današnjih dni.To zemljo so ti grofje deloma nakradli od kmetov,deloma pa so jo prejemali od vladarjev kot nagrado za usluge, ki so jih bivšim avstrijskim viseti ar jem izkazovali. Te usluge so bile mnogokrat zelo dvomljive vrednosti.Ti grofje zemlje nikdar niso sami obdelovali, to se pravi, da delavca niso plačevali, pač pa je moral ta grofu služiti samo zato,da je imel pravico do življenja.
Madjarski grof je imel največji interes na tem, u in v popolni stanovski in sociJalni nezavednosti. Zato so bile vse pridobitve naše države, ki ee je trudila, da slovenskemu kmetu nudi boljše pogoje njegovega obstanka, ob prihodu Madjarov takoj ukinjene.- V vseh ustanovah vladajo načela pomadjariti v najkrajšem času vse, obenem pa odvzeti malemu človeku vse pravice, ki si jih je z velikimi napori pridobil v 20 letih vladanja lastnega naroda. Na vsem ozemlju ni niti ene same slovenske ljudske šole, učiteljstvo je v celoti madjar sko. Slovensko dijaštvo so po večini pozaprli in je raztreseno po koncentracijskih taboriščih Mad j arske.-Slovenske šolske knjige so madjarski divjaki po večini požge— pa prodali trgovcem za zavojni papir. Slovenski rodoljub, ki nam je poslal te podatke piše dobesedno: V teh žalostnih dneh, ki jih preživljajo vsi deli naše lepe slovenske domovine, nas Prekmurce dviga k upanju na lepšo bodočnost nad vse razveseljivo dejstvo,da je naša mladina močno in odločno narodno zavedna.
V mesecu oktobru so Madjari izvršili nabor letnika 1920. Razglašena je bila tudi splošna mobilizacija in obvezniki vpoklicani. Hitlerju eo obljubili za spomladansko ofenzivo 300.000 mož. Od tega števila je 75# NemadJarov. Na ta način mislijo evropski Tartari madjarizirati slovansko zemljo, ki so si jo nagrabili v zadnjih letih. Vendar so vsi ti računi napravljeni brez krčmarja. Tudi ta narod bo moral po končani vojni občutiti vso ostrino zaslužene kazni, čeravno je poskrbel za primerne garniture v zavezniških vrstah, ki naj rešijo to, kar se rešiti da.
Ne smemo pozabiti, da madjarski narod, ki je mogoče v resnici močno nasproten prusjaškemu ravnanju, ni še z nobeno gesto dokazal svojega negodovanja.Ro-panja tujega ozemlja je odobraval vee madjarski narod, samo posledic tega vandalizma se sedaj nekateri boje. Mislimo, da upravičeno.____________________
MAŠI FANTJE -r-
Za velikonočne pozdrave in darila iz Aleksandrije,se naši fantje iskreno zahvaljujejo! Vsi so zdravi in pri najboljšem razpoloženju.Seveda jim Je včasih malo dolgčas po znancih in znankah,ali taki tre-notki preidejo hitro, ko zadoni v drobno rumeno okolje - naša pesem. Pa tudi pogled na njihovo veliko ljubezen do domovine in jekleno zavest na trdo dolžnost, utrne po kako solzo ponosa obiskovalcu.
NASA DOBRA ZEMLJA
li, ostale
' / * f ,-■«
r>-.,

OJole. Gper - vzhodoi /irazar /redozetnija
Bližajoča se pomlad, ki je po osovinskih pojmih do, ali tudi Rusi pozimi niso spali. Nasprotno lahko precej raztegljiva, Berlin pravi, da pričenja šele rečemo, da so se Rusi gotovo boljše pripravili kakpr
koncem maja,čeravno jev koledarju naznačen njen pričetek 21.marca,je zopet polna živčnega manevriranja. Ta spomlad, pravijo Prusjaki,bo prinesla na vseh bojiščih še nevidne,borbe,ki bodo odločilne za ves na-daljni potek sedanje vojne.V našem listu smo že večkrat nakazali načrte te famozne spomladanske ofenzive tako s strani zaveznikov, kakor tudi a strani osi
Nemci.Hitler je računal na popolen mir v zimskih mesecih, ali tega mu Rusi niso dali in so precejšnje število njegovih divizij, ki so bile namenjene za spomladansko ofenzivo, pokopali.
V katero smer bodo Nemci udarili še ni popolnoma jasno. Zelo verjetni pa sta smeri Kavkaz in Srednji vzhod. To potrjujejo vojaške priprave na Bolgar-
in njenih podrepnikov. Nobenega dvoma ni,da bo ofen- skem in koncentracije osovinskih sil v Grčiji in poziva pričela. Vemo, da se zanjo pripravljajo eni in sebno na Kreti. Nemški propagandisti so se v zadnjem drugi. Hitler je zbral na ruski, fronti ogromno arma- času z vbo zagrizenostjo živčne vojne vrgli na otok
Ciper, kateremu bi radi odredili slično vlogo, kakor je lansko spomlad doživela Kreta.- Otok Ciper je zavezniški stražar v vzhodnem Sredozemlju. Sosedaj ni doživel skoro še nobenih posledic vojnega časa. Razen nekaj letalskih poletov Luft-waffe,je potekalo življenje na otoku povsem mirno. Ali na Cipru niso počivali.Angleži so zgradili ogromne trdnjavske naprave tako, da je vsako presenečenje nemogoče.Tega so se Nemci v polni meri zavedali,zato tudi niso niti poskušali lansko spomlad resno napasti Ciper.-Obrambo Cipra ima v rokah energični guverner Sir William Batershill. Prebivalci Cipra so Grki. Na Cipru izhajajo 4 grški dnevniki. Grki,ki so se v tej vojni tako junaško pokazali Že komaj čakajo, da bi se maščevali nad zavojevalci njihove matične domovine. Zavedajo se da leži-njihov otok na sredi poti,ki naj bi vodila Nemce v Sirijo. - Napadalca čakajo na Cipru iznenadenja dvojne vrste. Obalna obramba,ki bo preprečila vsako izkrcevanje na'otoku,kakor tudi obramba ciperskega ozračja s številnimi protiletalskimi baterijami, ki bo onemogočila vsako manipulacijo padalcev.Na Cipru je bila ustanovljena posebna teritori-jalna milica, ki neprestano bdi nad varnostjo otoka.- Ciper je pripravljen na enak odpor,kakor ga danes s takim nedožlvljenim Junaštvom nudi Malta. Sovražnik, ki bi se približal Cipru,bo strahovito presenečen.
VZHODNO
SREDOZEMLJE
Katarino Špi
Obakraj ceste stoji dolga vrsta jagnedi. Časih pogleda izza oblakov solnce. A oblaki so temno-modri, tako nizko nad njivami vise, da je postal svet — še včeraj raztegnjen v neskončnost — majhen in tesen. Časih pade kaplja dežja, pa veter, ki piha od Goričkega proti Muri, podi oblake naprej, težko plavajo drug za drugim, drug preko drugega, dokler se iznenada ne ustavijo in ne obvise, in tedaj je pogled čez njive turoben, poln pritajenega hrepenenja, da bi še človek šel za čapljami in divjimi gosmi proti jugu. Da bi čel...
Tu je Krog. Tu so sive, neometane koče agrarcev, koče z žalostnim življenjem, kakršno živi večina prekmurskega ljudstva.
Ne čudite se, če so ceste, po katerih drvi vaš avtomobil, polne voz, kamor so vprežene krave, ne čudite se, če dohitevate ljudi, ki nosijo košare, pakete in otroke, in od zgodnjega jutra romajo proti Soboti. Slab dan ste si izbrali za obisk Prekmurja! Ob železniški progi se ustavite in počakajte, da privozi mimo vlak. Videli boste več sto ljudi, ki se peljejo v Francijo ali Nemčijo,
Podobe iz Prekmurja
da za nekaj frankov ali mark prodajo svojo delovno moč. Tako se vozijo teden za tednom, zmerom po nekaj sto, kajti zemlja je prenaseljena in slabo rodi
Auuu — auuuu!...
Po vasi hodi »kopiinar« in kupuje kokoši. Njegov zategli »au« se sliši po vsej vasi. Za plotovi se skrivajo otroci in ga oponašajo: Auuuuu!...
Tu so Tropovci, s svojimi razcvelimi češnjami, šestdesetimi hišami in Črn jakovičem, ki ob nedeljah pere in kuha, peče kruh in šiva fantom odtrgane gumbe na srajce. Nekoč je to delala mati, ki zdaj molze krave na marofu v Franciji. Cesta ne mara ostati v Tropovcih — naprej beži proti Tišini, Petanjcem, Petrovcem, mimo pobeljenih hiš, izkopanih gred, mimo cvetočih češtenj, borovih šum, mimo njiv, zasejanih s pšenico. Mimo starih, vlažnih cerkva, kjer so oltarji okrašeni s cvetlicami iz modrega in rdečega papirja, a na stenah vise starinske postaje križevega pota.
— Kristuša s križa doli zamejo...
— Kristuša s križa doli zamejo...
Martjanci, Moravci, Tešanovci. Sto dvanajst, .sto dvajset, sto petdeset hiš ob cesti. Omalovažujoče zre z gnezda na dimniku štoiklja. časih iztegne vrat, skl j uči nogo, odpre kljun in zapoje: I&op, 'klopf... Vroče je, sejmarji in kramarji se gnetejo na travniku; ob klobasah, ki so sveže in vroče, barantata kmeta za kravo.
— Tessčk! Tessčk... Dvej za dinar!... ponuja pek svoje žemlje. Štorklja zaspano odpira svoj dolgi, rumeni kljun.
V	Filovcih oblikujejo spiletne Berdenove roke lonce. V zakajeni četverokotni izbi brni preprost stroj. Okno pred njim je poškropljeno z ilovico. Iz brezoblične kepe gline rasejo pod mojstrovimi prsti lonec, skleda, vrč.
V	globoki grabi počivajo Otovci. Hiše so skrite za gozdom, ki pokriva ves hrib in se raztega tja do madžarske meje. Tihi in mirni leže spodaj Otovci, ob stezi v gozdu se rdečijo jagode, od nekod se sliši klepanje kose in vpitje otrok, ki gredo iz šole. Malo ljudi hodi po desti. Dve deklici ženeta krave nekam gori, pred Vidonci stopa počasi bos moški, s povešenim pogledom, z rokami v žepu, skoraj bi rekla tihotapec saharina. Tišina, vonj smrek, ‘■‘klicanje žolne... Neznosna postaja tišina, da bi človek začel sam s seboj na glas govoriti. Ob koncu vasi leži na pobočju hriba »cintor«. Petdeset lesenih, v žemljo zlezlih, počrnelih križev z zabrisanimi imeni in en sam kamenit spomenik z razločno vklesa-
nimi črkami: Mošon Ivan, mro 10. februarja...
Meja gre čez Langwirtovo gostilno.
— Pfiiat die Gott in Oesterreich liber alles!... piše na zidu Langwirtove gostilne. Meja gre čez dvorišče-V šupi za drva, ki je še na Slovenskem, sedi vojak ir kupuje od peka žemljo. Potem se kilometre daleč vij* kolovozna pot skozi gozd, vsakih sto korakov mejnik in dve navzkrižni palici V travi je zašumelo — majhna, rjava kača j;e švignila mimo. Nobene hiše, sami gozdovi, štiri sto metrov visoko, tu in tam skrite poti tihotapcev. Ob ovinkih se odpirajo razgledi, drug pestrejši od drugega, — vzpetine, doline, valoviti hribi, vse zeleno, vsi odtenki zelene barve in v ozadju Boč, Donačka gora, Kozjak, Pohorje, tam daleč Peca. Osamljen marof, raztresena gorska vas, kjer bodo nekoč morali postaviti planinsko kočo ali Zdravilišče.. Prinesli bodo ležalnike, šminko, pisane solnčnike in žolne se bodo preplašene skrivale v gozdu. Cesta se vzpenja in tam, na na j višjem vrhu, stoji velik trioglat mejnik in ob njem dve klopi iz brezovih vej. Dva jugoslovanska vojaka in avstrijski deklici se poizkušajo pogovarjati v dveh tujih jezikih-Tri državne meje se stekajo ob trirobnem mejniku. Dekleti bežita z zvonkim smehom navzdol, in dolgo se svetlikata njuni svetli obleki med vejami. Tam spodaj je Avstrija. Tostran je Trdkova. Vas ob meji, za neštetimi hribi, daleč od vseh cest, a iz vsake hiše v Trdkovi je nekdo že videl Pariz, Berlin.
Velika cesta, ki priteka nad Trdkovo iz Madžarske, se cepi, se spušča čedalje niže, med hribi, gozdovi, mimo Gornje Lendave, Cankove, Svetega Jurija.
Visoko se dviga zvonik Jurijevske cerkve, ponosno zre čez prekrasno pokrajino, polno razorandh njiv, gozr dov, travnikov, belih vasic, ki se skrivajo med drevjem*
— Toni, pivo! — kliče v gostilni uradnik. Mlad poročnik, doma nekje iz Sumadije, domačin, ki se je vrnil iz Beograda, uradnica in nekaj kmetic sede za mizami in poslušajo radio. Pesem je glasna, preveč glasna, pesem iz daljnega sveta, kjer je življenje glasno in teče z bliskovito naglico. Uradnik razbija čaše. Kmetice se smehljajo. Pivo je hladno. V sobi z dvema odgmjenima posteljama je gorela sveča. Se v snu sem slišala odsekano uradnikovo klicanje: Toni, pivo! — Postajalo je podobno klicanju na pomoč.
Prinesite s seboj karkoli, tudi svoje ležalnike, svoje pisane solnčnike in šminko, samo pridite in vcepite življenje tej mrtvi lepoti!
pl	bi na d	L J	k r\	fcj	|i J	L ,		r L1
da		Ive'	I2 /I	lol	lica'	h. -J	d N U O	irobi. *.
Grof Sforza, eden najvedjIh ln najbolj zagrizenih sovražnikov Slovencev,ki se že več ko četrt stoletja trudi, da bi pred svetovno javnostjo izbrisal Slovence v našem Primorju z istimi cilji, čeravno različnimi sredstvi,kakor njegov pristni rojak Beni-to Mussolini, je v veliki zadregi.
Za laško raso je vprašanje,kdo je fašist in kdo protifašist, zelo zamotana zadeva. V čem je prav za prav bitna razlika? Niti fašisti, niti protifašist! ei v tem niso popolnoma na jasnem. V zunanji politiki, predvsem v pojmovanju krilatice "sacro egoismo" eta oba istih misli. Apetit po slovenski in hrvaški zemlji draži oba v enaki meri. Oba potvarjata resnico in lažeta svojemu narodu in vsemu svetu. Vlogi pa ata si spretno razdelila na ostalih področjih zunanje politike.Mussolini je mislil,da mu bo Hitler pomagal, veroval je v nemške uspehe,ker se je nadejal, da bo zadostovalo, če pošlje na francosko mejo par ato tisoč vojakov in to točno 24 ur pred kapitulacijo. Špekuliral je,da bodo Angleži zaradi popolne nepripravljenosti klecnili pred Hitlerjem,in Mussolin-Ček bo brez truda in žrtve pobasal nekaj mrvic z bogate prusjaške mize. Potem pa bo že,kakor bo. Stvari Pa so se razvijale drugače.S francosko kapitulacijo, Anglije ni bilo konec. Vojna se je nadaljevala oziroma je šele začela. Mussolini se je česal po glavi in se tolažil,da vendar ne bo tako hudo,kakor je iz-gledalo. Mislil je,da bo Italija capljala za Hitlerjem kot peto kolo. Ali Hitler je obrnil drugače. Uspehi, ki niso bili majhni, so dvignili prusjaški napuh do neba. Z isto hitrostjo kakor so Prusjaki pregazili Evropo,je Mussolinček izgubljal svoj imperij. Sedaj že ni več za peto kolo, pač pa Hitlerjev - oo-eilni.
Grof Sforza, ki se je pustil na tak lep način izvagonirati od vodstva laške usode, je ubral drugo Pot. V teku prve svetovne vojne - takrat je bil Mus-aolinček še neznaten kaplar - je imel priliko spoznati silo anglo-eaksonskega sveta. Uveril se je, da M mogla njegova patrija samo s pomočjo Anglije, Francije ln Amerike potolažili evoje nove apetite,ki eo s tako silo vrtali po laških želodcih. Ali vajeti države so mu ušle iz rok.Pobral je šila in kopita ln jo ubral med emigrante. Pisaril Je spomine in pral 8voje grehe iz preteklosti, v kolikor ni nanje sploh Pozabil. Kot premeten državnik, namazan z vsemi žav-kami, je takoj po izbruhu sovražnosti zavohal,na katero etran bo padla zmaga. Kakor mnogi narodi v Evropi, ki so ee vrgli v objem nacizma, tako je tudi “forza razumel usodne utripe in se kot druga garnitura z vsem laškim temperamentom zapisal demokracijam. Muaeollnčku Je bila ta vloga všečolahi so že od Pantlveka vajeni,da držijo v ognju po dve železi. In Zavezniki eo v prvi svetovni vojni na zelo očiten hačin dokazali, da je njihova največja čednoet - od-PUščanJe. Saj še val prav dobro pomnimo, kako so na kovnih konferencah z rokavicami obdelovali Avstrlj-?e» Madjare in tudi Nemce. Sforza je na karto odpuš-anja stavil vso mizerijo laškega moralnega kapita-ia» ki ga je spretno zavil v belo oblekco nedolžnega ^gelčka.
Ajnerlkancl, ki ne poznajo v podrobnostih evrop-kih razmer,zlasti pa še ne poznajo poklicnih laških omedijantov, so mu prišli kot naročeni. Z vso silo 6 je vrgel na dokazovanje,da laški narod m mn zavojevalnih namenov, da je bil pohod na Abeainijo samo ®ajhna pustolovščina Mussolinija in da je bil roparki napad na Albanijo samo majhen, nedolžen izlet na alkan. Za vse te podvige, za katere anglo—sakaoneki *at ni kazal posebnega navdušenja, pravi Sforza, ni
laški narod (ki pa je Mussoliniju krepko aplav-^iral in tudi protifašistom so na skrivnem poskako-61a srca!),pač pa je vsemu temu kriv - Mussolinijev aacerament. Grof Sforza ae trudi na vso moč, da bi Jj^azal, da eo vse te stvari, ki so zahtevale ogrom-žrtev in bile predigra današnjih prusjaških kr-avih orgij po vsej Evropi, samo igračkanje slabo -^gojenega Musaolinčka. Ampak - tako razlaga grof torza- Amerikancem,kdo bi zameril razposajenemu otoku - laškemu narodu,ki je zapeljan od fašistovskih Taailnlkov. Previdno pa Je ta goapodič zamolčal, da .e stal sam v prvih vrstah laške požrešnosti in da bil on fabrikant sramotne rapallske pogodbe,ki Je o.ooo Jugoslovanov hotela zapisati smrti. Pozabil ta - ree že precej ostareli - manjon, da je bil v raznarodovalni politiki proti našemu narodu, a.^erof Sforza, veliki učenik in vzornik Beni ta Mua-e°linija.
tj. Vlogi fašizma in protifašizma ee v pogledu iz-et)ljenja slovanskega življa v celoti ujemata.V go-
tovih ozirih se celo izpopolnjujeta, eaj je bil grof Sforza, kot generalisaimus "protifašlstov" tisti, ki je pred meseci, ko je Amerika plavala še po nevtralnih vodah,odobraval dvajsetletne zločine svojega rojaka Benita Mussolini ja.G.grof se trudijo,da bi svojo veliko učenost in še večji apetit pregrnili e pajčolanom namišljene demokracije,zlasti v slučajih, ko je taka krinka tako strašno potrebna.Mi dobro poznamo demokratizem na odpoved, ki ee ga grof Sforza tako rad poslužujte,ali potrudili se bomo,da to krinko raztržemo z vso silo in z vsemi sredstvi. Raztrgali jo bomo na isti način, kakor smo 20 let trgali laži fašistovskih banditov. Komedijantske aposobnoe-ti grofa Sforze so v resnici neomejene. Sposobnosti pretvarJanja in kameleonske prilagoditve eo gotovo najmarkantnejše lastnosti upokojenega laškega diplomata, ki je tudi v tem oziru veren sin svoje rase. To so dejanske kvalitete duceja protifašlstov.
Kaj je torej protifašizem? Definicija Je kratka in jasna: PROTIFAŠIZEM JE POZAVAROVANJK fRF.ASIGPRA-CIJA) ITALIJANSKE ZUNANJE POLITIKE ZA SLUČAJ. DA BI FAŠIZEM IN NJEGOV PRUSJAŠKI GOSPODAR DOŽIVELA BRODOLOM. Kamuflaža je zelo važno bojno sredstvo moderne vojne.Take kamuflaže se poslužuje tudi laška zunanja politika in samo zaradi nje sta fašizem in protifašizem svoje akcije pobarvala z nekimi ideološkimi razlikami, ki pa se jih povprečni protifašist v srcu ravno tako sramuje, kakor se Je njegov današnji gospodar Prusjak sramoval meimarske republike takrat,ko je še noail socijal-demokratsko uniformo. Da Je temu tako ni težko dokazati. Protifašizem je eamo v predvojni Franciji našteval pol milijona svojih organiziranih članov. Kako so se ti "borci za ideje" borili proti fašietoveki diktaturi in za demokratizacijo Italije, nam pač najbolj zgovorno priča njihovo 20 letno popolno brezdelje. Da, med seboj so se pobijali na žive in mrtve, pulili se za voditeljska mesta iz čisto osebnih vprašanj delali balonske probleme. Razdelili so se na ducate strank in kazali izredne organizatorske sposobnosti v podrobnih partijskih hijerarhijah.Od pol milijona članov so ustvarili četrt milijona partijskih funkcijonarjev. Kmalu ee Je iz celotnega gibanja izcimilo profesijonalno emlg-rantstvo, ki je životarilo vse dokler eo pritekala sredstva. Ko so viri usahnili Je usahnil tudi laški protifašizem.To je kratka zgodovina 20 letnega delovanja protifašizma. Ree,da je bilo nekaj častnih izjem, ali pri tako velikem številu emigracije, so te izjeme predstavljale zelo neznaten delčič.
Zaradi akcij protifašizma se fašizmu ni bilo treba vznemirjati. PROTIFAŠISTOVSKO VALOVANJE JE U-DARJALO PO FAŠISTOVSKIH BUTICAH DVAJSET DET. Ali V TEH KIPEČIH 7A10VIH NI BILO LASKIH PROTIFASISTOV. TU JE STAL IN SE BORU NAŠ NAROD. To zgovorno pričajo naše žrtve, o katerih vodi JUGOSLOVENSKI ODBOR IZ I-TALIJE točno evidenco. Potoki krvi, g.grof,ki jih je vsrkala naša zemlja v Primorju v. teku dvajsetih let, so naša najboljša legitimacija dela in uspehov protifašizma. Ali v teh potokih ni laške krvi,kakor tudi ni v Primorju Lahov samih. To so argomenti in če bi vi, g.grof, stali na čelu krvavih članskih legitimacij ,potem bi vas svet priznal kot generaliesima.
V vojnih časih je najvažnejši element vojak, najvažnejše področje pa fronta. Tu pa, g.grof, izgubljate tla pod nogami. Te krvave argomente bomo MI vrgli na mizo mirovne konference in nihče ne bo mogel teh dokazov vreči v koš. Nikdar naš narod ne bo pozabil,da so svinčenke laške krvave justice morile izključno eamo Slovence.Če govori grof Sforza danes o protifa-šizmu, potem moramo mi svetovni javnosti glasno in odločno povedati, da je protifašizem - slovenski. Ta slovenski protifašizem ne sedi pri zelenih mizah pod varno marelo demokratskega gostoljubja, pač pa etoji junaško v prvih linijah notranje laške fronte!
Teh dejstev pe je g.grof spomnil v zadnjih časih in obšla ga je velika zadrega. Začudenemu svetu je kar naenkrat zaklical, da je v Ameriki na milijone protifašlstov laške narodnosti. Dosedaj so Ameri-kanci (pa tudi Afrikanci!) vedeli samo za laško peto kolono prusjaškega porekla, sedaj pa bi hotel g.grof dokazati, da je ta peta kolona prav za prav v službi demokracij. Ko so se južnoameriške države postavile na stran ameriške solidarnosti, so seveda pričele z vso potrebno energijo trebiti osovinsko peto kolono. Pospravljali so jih kar na debelo v varna zavetja bodeče žice, da ne bi še nadalje ogražali ameriške varnosti in podpirali prusjaških piratov na Antlanti-ku in Pacifiku. Nenadoma pa se je oglasila sirena grofa Sforze in zatrobila vsem južnoameriškim drža-
(Nadaljevanje na 4.strani!)
*
(nadaljevanje s' 3.strani!)	.
vam,da so"vsi Lahi protifašistl in največji poborni-ki demokratizma. V resnici veliko novo razodetje. Mi izključeno, da bodo dovčerajšnji najbolj zagrizeni fašisti,jutri že zopet na svobodi.To prakso smo namreč doživeli in jo preživljamo tudi danes na tistih tleh,na katerih sedaj stojimo. Tu pri nas ima namreč protifašistovsko delovanje še neke prav posebne naloge, spreobračati fašiste v protifašiste.Preveč truda ni treba. Podpišeš košček papirja, pa je stvar u-rejenaJri laškem značaju ni treba posebnih notranjih bojev in Mussolini bo svojemu dezerterju velikodušno odpustil, saj je tudi to spreobrnjenje na njegovem programu.
Da bi protifašizmu vendarle dali malo več fun-damenta, so pričeli v Severni Ameriki zbirati protifašistovsko vojsko,ki naj bi se borila proti osovin-cem. Dosedaj niso imeli posebne sreče.Znamenita brigada Garibaldi, ki je svoječasno v Španiji pokazala neke precej nerodne vojaške vrline na strani rdeče Španije, naj bi bila matica. Nam se zdi, da je škoda orožja za to vojsko, ki bo zaveznikom samo v brema, grofu Sforzi pa za štafažo njegovih političnih ambicij.* Od "zmagovitega" pohoda na Abesinijo dalje pro-tifašistov tudi v Ameriki ni bilo. Mnogo je dokazov, ki pravijo, da so se nekateri izraziti protifašistl in celo mali voditeljčki odpravljali pred leti v A-besinijo kot spokorjeni .novofašisti• Sedaj,ko se je položaj v Abesiniji temeljito spremenil in ko so fa-šistovske delnice zdrknile na ničlo,bi seveda marsikomu kazalo obrniti zastavo.Ali tu ne bo sreče. Ame-
rikanci ne smejo pozabiti, da je glavni krivec sedanjih svetovnih nesreč italijanski fašizem,ki je prvi dajal potuho prusjaškemu vandalizmu v Evropi. Če bi fašizem, ki je stalno hujskal Prusjake na udar, ne pričel prvi z napadi na mirne prebivalce Abesinije in čte bi ta fašizem prvi ne dokazal,da so mednarodne pogodbe kos papirja,ki ga lahko z vso mirnostjo raz-tržeš, bi tudi v prusjaških buticah ne zavrelo in bi bilo Evropi prihranjeno tisto strašno in veliko trpljenje, ki ga preživlja danes. FAŠIZEM JE PRVI PRIŽGAL BAKLJO EVROPSKEGA IN SVETOVNEGA POŽARA.Ta faši— zem pa je izrodek laškega naroda. In ta narod ni ničesar ukrenil, da bi te banditske poteze ukrotil in preprečil. Nasprotno, ta narod je gladil poti fašizmu, ta narod je fašizem vodil in v pijanstvu zmag pokazal in dokazal,da se v vsem strinja z gesli in delom svojih kriminalnih kolovodij. Kje so laški četniki? Kje je laški Draža Mihailovič? Koliko žrtev je dal laški protifašizem na oltar svobode in pravičnosti? Ta dva pojma sta v Italiji neznana, zato nosi za posledice vso odgovornost VES laški narod in zato tudi pravična kazen za ta narod ne sme izostati.
Vsega tega se laški grof dobro zaveda. Pri tem seveda računa na lahkovernost anglo-saksonskega sveta in zlasti na njegovo fatalno lastnost - odpuščanja. Ali, po tej vojni ne bo odpuščanja, ne za prus— jaške tolovaje, niti za laške špekulante.
Lahi bi radi sedeli na dveh stolicah, ali bodo skozi padli, to je- tako gotovo, kakor je gotovo, da se grof Sforza prevaža po dvojnem tiru, pa bo pošteno iztiril.

.oqa
UnlLa
LAŠKE "IZGUBE V MESECI) MAR CD Agencija Stefani je ob-javila preko rimskega radija italijanske vojne izgube v mesecu marcu. Te izgube so bile naslednje: BALKANSKO BOJIŠČE:352 mrtvih,358 ranjenih in 130 pogrešanih.Te izgube so nastale v bojih s četniki generala Mihailoviča. Na ostalih bojiščih so Lahi doživeli tele izgube: SEVERNA AFRIKA: 174 mrtvih, 138 ranjenih, 16.495 pogrešanih. RUSKO BOJIŠČE: 439 mrtvih, 2.093 ranjenih in 196 pogrešanih. Mornarica je v istem času imela 37 mrtvih, 121 ranjenih in 273 pogrešanih. Letalstvo pa 29 mrtvih,43 ranjenih in 184 po-ST 6 Š Bil ih«
BOLGARI SO OSTALI ZVESTI SVOJIM BRATOMORILSKIM NAGONOM Kr.jugoslovanska vlada v Londonu sporoča:Informacije, ki jih je prejela jugoslovanska vlada potrjujejo, da je na ozemlju Srbije sedaj 7 bolgarskih divizij, ki so zasedle vse srbsko ozemlje razen Beograda in najbližje okolice, ki je v oblasti ene nemške divizije. Na ta način so postali Bolgari polnopravni sokrivci osi. To je tudi rezultat . kupčijskih pogajanj med Hitlerjem in Borisom. Bolgarske vojaške oblasti so objavile,da bodo Bolgari usmrtili za vsakega bolgarskega vojaka 170 Srbov. Za vsakega ubitega bolgarskega častnika pa bodo razdejali eno mesto ali večje naselje in pobili vse prebivalce,brez ozira na starost in spol.— Bolgarska sodrga se v resnici trudi, da bi svojim prusjaškim gospodarjem dokazala, da Bolgari niso Slovani, pač 100$ Tartari. Tudi njihovi prijatelji paveličevski razbojniki so svoja hudodelstva opravičevali s tem, da so pač Gotje in potemtakem v svojih živalskih instinktih najbolj sorodni prusjaškim barbarom. Po vojni bomo poskrbeli, da se bo bolgarski narod očistil svojega tartarizma,hrvaški narod pa bo sam izločil gotske izrpde. Regeneracija južnih Slovanov bo vsekakor tudi pridobitev sedanje vojne.
STATISTIKA PRUSJAŠKBGA BARBARSTVA Prusjaške horde,ki so zasedle ozemlje bivše Dravske banovine so se z vso bestijalnostjo Vrgle posebno na naše izobražens-tvo. Tako so Prusjaki, ki držijo pod svojim škornjem slovensko ozemlje pregnali od 95 inženerjev na tem ozemlju do 1.septembra 1941 80 inženerjev ali 84%,od 414 profesorjev so jih pregnali 274 ali 66%, od 554 duhovnikov so jih pregnali 545 ali 90%,od 365 zdravnikov in lekarnarjev so pregnali 165 oseb ali 45%,od 312 odvetnikov in notarjev so pregnali 70 ali 22%,od 7809 državnih uradnikov so jih pregnali 1170. Vse to velja do 1.septembra. Podatki, ki smo jih naknadno prejeli pa pričajo še o nadaljnih izgonih. Poleg tega je bilo ogromno število izobražencev pobitih in odpeljanih v koncentracijska taborišča. Zelo verjetno je, da danes ni niti enega zavednega Slovenca intelektualca več na tem delu slovenske zemlje-
PROTIPRUSJAŠKO GIBANJE V ITALIJI zavzema čedalje večji obseg. Tako poročajo s švicarsko-italijanske meje, da se javno mnenje v Italiji čedalje' ostrejše obrača proti nemškim kolonizatorjem, ki gospodarijo v Italiji kakor, da bi bili v lastni hiši. Posebno višji častniki in uradniki čedalje očitneje kažejo svojo nejevoljo nad germansko oholostjo.Prav posebno pa se Lahi jezijo nad nemškim pritiskom, da pošljejo na rusko fronto 15 novih divizij. Lahi se z vso silo otepajo,vendar pravijo Nemci - tako poročajo švicarski listi - da so oni pozvali pod orožje že vse sposobne moške do 50 leta, medtem ko so Italijani mobilizirali samo mladeniče do 30 leta starosti• Italijani se izgovarjajo, da starejši letniki niso naklonjeni fašizmu in da bi vpoklici starejših letnikov lahko izzvali nerede.S tem se — tako pravi švicarski tisk - napetosti samo večajo.
PO RECEPTIH IZ STARE AVSTRIJE V prvi svetovni vojni so bili nemški domišljavci ravno taki kakor so še dandanes.Pred kratkim sem razgovarjal z nekim laškim vojnim ujetnikom, ki je služil že v prvi svetovni vojni in je bil 1.1917 ujet na Soči.Ujeli so gu Nemci, sedanji laški zavezniki. Pogovarjala sva se kako je bilo v nemškem ujetništvu v takratnimi časih. Pripovedoval mi je stvari, ki so nam bile že znane,vendar je bilo tudi marsikaj novega. Stradali so za žive in mrtve.Hlebček kruha so razdelili na 12 oseb. * treh dobrih požirkih sem pojedel svojo porcijo,mi je dejal. H sreči sem kmalu prišel na kmete in si tako rešil življenje. Od mojih tovarišev, ki nas je bilo 22 so se vrnili iz ujetništva samo štirje. Ko sem ga vprašal, kako so se sedaj v Libiji obnašali Nemci mi je dejal, da ne mnogo boljše s sedanjimi zavezniki, kakor pred četrt stoletja a takratnimi sovražniki. Laški častniki sploh niso pri Nemcih upoštevani.Laški poručnik,mora naprej pozdravljati nemškega potpo-ručnika. Nemški štabni Častniki sploh ne občujejo z laškimi častniki, niti z generali. Če Prusjak zakriči, skoči vsa častniška menza pokonci. Lahi se sicer izredno dobrikajo Nemcem,ali jih sovražijo z dna srca. To ne samo preprosti vojaki,pač pa še bolj lastniki. Ko sem ga vprašal, kako se počuti v angleške® ujetništvu, mi je dejal, da bi se takoj podpisal, d» ostane vse svoje življenje v taki oskrbi. četnikigen.draža Mihailoviča so uničili nemško ka-zensko ekspedicijo, H je štela 5.000 nemških vojs^ kov. Tako javlja Reuter. Isto poročilo navaja, da s« četniki zasedli Sarajevo in Valjevo ter nekaj drugi" mest. Četniki držijo v svoji oblasti skoro vso CrO goro. Italijansko garnizijo v Nikšidu bodo četni* izstradali, če ne pride pravočasno pomoč od zunaj* Med vojnim materijalom, ki so ga četniki v zadnj času pobrali Nemcem in Lahom, je tudi več tankov.