Poštnina plačana v gotovini.
•kavno natsiViš ■,
OožIb -8.X.i93g.
OBRTNI VESTNIK
StrohDDnl list za poazdlgo In napredek obrtnlStua Dravske banouine.
»OBRTNI VESTNIK* Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: eeloletno	Din 40*— polletno	Din 20*— posamezna številka . . Din 1*—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽB IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in npravnlštvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraiajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podrnžnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 7. oktobra 1932.	Štev. 40—41.
NAMESTO DA BI v naš odgovor Pičmanov i objavili točno vsebino ovadbe na bivšega ministrskega predsednika Živkoviča, se zvijajo ter kričijo kot oni »primite tatu«, ker dobro vedo, da imamo dovolj dokazov o njihovih denuncijacijah, ki so pri sodišču in bo vsa javnost na podlagi tožbe in sodbe o celi vsebini ovadbe informirana tako, da oni ne morejo sedaj vsebinsko potvorjene ovadbe podati. Kar je v resnici belo, trde oni, da je črno. V naših vrstah se iti nikdar delala razlika med pristaši bivših političnih strank ter je vaša trditev, da so naše ovadbe romale na bansko upravo In v Beograd, podla izmišljotina, ker sploh nobene ovadbe delali nismo. To bi nam bilo itn nam je pod častjo. A vaša denuncijahtska ovadba obstoji kakor črno na belem. Slovenski obrtnik, pomni, da nisi v očeh teh gospodov, ki so za ločene zbornice noben iskren Jugosloven — in to samo zato ne, ker si za skupno zbornico.
(da
se pcznamc.
(Naši pristaši, Slani obrtnega odseka so kolt obirlttmikii boilj pritmemi za zasito/p-štivo malega cubrrtmiika kot gos/pod Pič-man.
Kdo ie pravi obrtnik?
.
PrSmamov SaisonJs je v za-dlnji Številki na prav grd način napadel pristaše skupnih zbornic, zilastj g. Reibeka im g. Krapeža. Prozoren njegov namen je, da obl aiti ta diva ob ritmik a pred p ode žeti-skim obrtništvom. V naslednjem borno pa dokazali/, da g. Rebek in g. Krapež spadata kot •oibrtlnilka bolj na sivoje mesto, kat g. Pičman.
G. Pičman je namreč po obsegu njegovega podjetja prej industrijaltec kot Pa obrtnik, po značaju in načinu svojega dela pa prej trgovec kot pa obrtnik.
Dokaz: G. Pičman ima v svojem podjetju nastavljenih 6 uradnih moči in sioer: dve ženski kot pisarniške moči in 4 uradnike. Dalje ima približno stalno zaposlenih najmanj do 43 oseb, a »samo« osem vajencev. G. Pičman ima tudi več obrtov in sicer poleg kleparstva še insitaiaterstvo za vadiovodne naprave, instalaterstvo parnega ogre-
vanja, instalaterstvo vodnega in zračnega ogrevanja.
Ali ni nečmvena predrznost 3n ali' ni to zavaijantie podeželskega oibntlniika v nevednost, alko Pičmanov časopis pri-, naša napade na osebo g. Rebeka, ka je pmiprost kUjUčavmičairsiki mojster kakor nešteto podeželskih, ki z delom svojih rolk im svojimi žulji Služijo svoj trdi vsaflddamji kruh.
Kaj je vendar bistvo obrtniškega dela? Po pojmovanju vseh tudi Netocev, na kaiteie se včasih Pičmanov časopis poziva, je obrtnik tisti, pri katerem je podana ozka zveza med osebo im izdelkom. Otortmiik n. pr. čevljar, krojač, mizar, kovač* ključavničar, kolar, sodar, itd. reče: »To sem jaz naredil, Ito je moje delo«. To je bistvo obrtniškega rokodelskega dela. Tega obeležja pač g. Pičman nima, nego kakor pri imdu-strijcu ravmo tako je tudi pri njem ta ozka zveza že skoro popolnoma izginila. G. Pičman dalje, podrobno kalkor n. pr. trgovec, dobavlja in prodaja inštalaterske potrebščine in pjide trgovina pri njem do izraza v ogromni večini, a samo v neznatni meri pravo obrtniško delo, to je v razmerju 10:1.
*teman
(fCai ie govoril £• (Pt o j. &rancbettiiu in £• dtebetcu
Mi niismo g. FfamdheHftiSu nikoli ničesar očitali. Najmanj pa, da bi ga žalili, ker smo vedino cenili njegovo delo, iki ga je izvrševal v korist obrtniškega sitamiu. Najimanlj pa smo se drznili iznaKati očitke napram g. Franchettiju v taki obliki, kalkor je to storil g. Pičman potem, ko je on Vrgel septembra meseca lanskega .leta g. Franohettilja od /predsedstva zveze. Sedaj se pa drzne Pičmanov časopis stvar prinašati čisto drugače. Radi tega prinašamo tu dobesedno besede, ki jih je govoril g. Pičman na seji. načelstva Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani dne 8. decembra 1931:
iG. ‘Pičman je izjavil: »Vsi gledamo čuden slučaj z osebo g. Francheitija. Jaz sam isem kriv. Firanahettija sem videl v natflepši luči, .ga spoštoval kot bo-riltelja, zato /sem padel. Mislil sem, da bo on nam pomagal, pa nas je izigral tako pri volitvah, pri vodstvu kot takem in drugod. Lahko relčem, da sem se v velikih iin /zelo važnih momentih boril l(jLastna hvala! op. /urad.). Njemu sem pripravil v Beogradu mesto predsednika Zandteke bainke v Ljubljani. Pri njem sem računal na koristi. Preje bi bil tako neznačajnost pričakoval od g. Rebeka.« Ta izjava g. Pičmana je dovolj /značilna in dovoli pove. Zakaj je g. Franchetti, ki je brez dvoma, kar se tiče poštenosti, popolnoma neoporečna in čista oseba, bil deležen take sodbe g. Pičmana, je pač jasno. G. Pičman in njegovi pristaši so pač hoteli in pričakovali od g. Franchetti ja koristi, ki jih naj bi jim oseba g. Franchetti ja prinesla v borbi za ločene zbornice. Ker pa je g. Franchetti nastopil za skupno zbornico in poslal par okrožnic za skupno zbornico, se jim je zameril in zato so pričeli pristaši ločenih zbornic udarjati Po g. Franchettiju. Sedali pa hočejo delati zopet kapital iz njegovo osebo. Pač po načelu: vse je svelto, kar je za nje. in vse je prokleto, kar je proti njim.
(Pičmanov časopis nam ni na noben nas clane/c stvarno odgovoril
Namesto stvarnega odgovora je rabil izraz »gnojnica«, katera, kakor se vidi, njim teče iz grla in katero so si sami izbrozgali v sami besnosti, ker so se enkrat pristaši skupnih zbornic naveličali molčanja in izzvani odgovorili tako, kakor je treba. Ugotovili smo in ugotavljamo, da smo ostali na to brez odgovora, ko je časopis, ki se naziva »Obrtnik« rabil take izraze, ki si jih noben drug časopis v Jugoslaviji ne dovoljuje. Ponovno protestiramo proti blatenju obrtništva in ponovno poudarjamo, da je slovensko obrtništvo pošteno in odločno obsoja tako blatenje.
1. Poudarili smo, da pobira beograjska zbornica 100—300% »večje takse za potrdila podeželskim obrtnikom, kot pa ljubljanska. Ostali smo brez odgovora. Iz jeze ste pač rabili besedo »gnojnica«, toda gotovo je, da kdor jo prvi rabi, tistemu najbolj pristoja.
2. Vi pravite, da vas je bilo 1500 zborovalcev. Mi smo odgovorili, da je sam vaš povabljenec in prijatelj »Obrtniški Vjesnik« iz Zagreba ugotovil, da vas je bilo samo okrog 500. Presneto ste rev-
ni od 25.000 obrtnikov in od cele borbe za ločene žbomice, če imate edin uspeh v tem, da ste v treh mesecih lajne nabrali toliko ljudi, med katerimi je bilo pa preko 200 Ljubljančanov. Vsemu svetu pa je znano, da se je prav v Ljubljani in med ljubljanskimi obrtniki začel prepir za skupne in ločene; sedaj, kajne, naj bi pa podeželski obrtnik plačal ceho za prepir med Ljubljančani. Zato pa ste zahtevali 10 Din od vsakega obrtnika za udeležbo. Res lepo! Menda zato, da boste lažje zastonj pošiljali Pičmanov časopis in blatili naše obrtništvo. 137 načelnikov in podnačelnikov z dežele, ki so zastopali večino našega obrtništva po svojih organizacijah, vi zaničujete in imenujete premagane in strohnele generale, s katerimi se je vam pod častjo boriti. To so res kolegijalni izrazi. G. Pičman naj bi pred svojim pragom pometal in naj bi imenoval g. Pičmana za generala brez armade, ker se je moralo iz Beograda in Zagreba z vlakom pripeljati kar 60 pristašev ločenih zbornic, da povečajo njegovo »armado«.
/Ivan Lenarčič, načethik krojaške zadruge Vel. Lašče.
Obrtnisiei Urediti nai se aniiaio na € odstotieov
Danes zelo veliko bere/mo po časopisju, kako se v ministrstvih na zborovanjih in seljalh, pa tuidi po deželi razpravlja'o Itam, kalkio se naj bi pomagalo kmetu im kako se naj bi odpravila prezadlolžiltev /našega Ikmeta. Najbolj pameten se mi zdi še /predlog, ki pravi, da naj lb,i /se obrestna mera za kmečke dolgove znižala na 6%, takazivani moratorij, s katerim se kmetbu odloži odplačilo dOlgav, pa naj se popolnoma ukine. Ta predlog se mi zdi zato najbolj umesten, ker če bi se moratorij za kmete podaljšal, potem bi se moral podaljšati tudi za obrtnika. Kajiti nemogoče je danes zlasti Obrtniku, ki živi na deželi med kmečkim prebivalstvom, da bi /mogel Iživelti, ako mu krnet ne bi bil dolžan plačati dolgove za blago ali delo, Iki imu ga je naredil obrtnik, pa/ bodisi kovač, mizar, čevljar, krojač itd. Zato je prav za slučaj, ako bi se moratorij podaljšal, da se vsaj /terjatve obrtnika na /deželi izvzamejo, to se pravi, /da naj bo v 'Vsakem slučaju kmet dolžan plačalti obrtniku njegovo delo. To je budi ,v korist kmeta samega. In govoril sem z več kmeti, pa nimajo nlič proti temu, ker pač vedo, da jim sicer Obrtnik ne bi mogel delati. Interesi kmeta in Obrtnika na deželi so tako sorodni, da 'je pravilno, alko bi se kakor za kmeta /tako tudi za obrtnika določila! največja ‘Obrestna mera na 6%. Danes je namreč zaslužek obrtnika zlasti na deželi strašansko padel. Poleg tega pa še tisto, kar naredi, bi moral dat« zastonj. O kakem zaslužku, kakor smo preje govorili, 10 ali 15%, sploh ni govora. Kako naj ob takih okoliščinah plačuje podeželski Obrtnik 8—-9% ali ipa celo 11% obreslti? To je nemogoče. Zato je življenjskega pomena za obrtništvo, da se določi obrestna mera za obrtniške kredite na največ 6%, kajti le potem si bo mogel obrtnik s posojilom res .pomagati. In to je vendar namen /posojila,. Kajti s posojilom mora Vsak Vsaj toliko zaslužiti, da plača
ob/restti Sn da mu Se nekaj ostane. In namesto, da bi se danes vse naše obrtništvo zavzemalo za take stvari, pa se borimo med seboj. Pristaši ločenih zbornic naj bi raje pri Zanatski banki, ki /imajo /tako moč /pri njej, stavili predlog, da naU /gre ona z vzgledom naprej im take /predloge sprejme, potem borno šele 'videli, da jim je res za podeželskega obrtnika kaj mar. Danes zahteva Zatnabska banka 11 % obresti, kar je, kakor smo že zgoraj povedali, gotovo preveč.
H koncu pa še pripomnim, da sem bral v dnevnih časopisih, da so v Beogradu predlagali, naj se določi najvišja obrestna mera na 10%. Vse naše časopisje je takoj povzdignilo glas in reklo, da to za slovenske gospodarske rapnere ne bo nobeno olajšanje, ker da je pri nas že itak obrestna mera po 8 ali 9%, pa še ta je prevelika. Iz tega pač jasno vidimo, da niso razmere povsod enake in da tudi v skupnih vprašanjih, kakor je kmečko vprašanje, niso enake želje in težnje. Zakaj torej ne bi tudi za slovenskega obrtnika bilo to podučljivo, saj je Bog različno obdaril kraje na našem jugu in kraje na našem severu. In če bomo vsak svoje imeli in pošteno delali in se med seboj spoštovali, nam pač nobeden ne more zameriti, če mi obdržimo skupne zbornice. Če oni na jugu branijo in spoštujejo svoje, zakaj ne bi mi spoštovali in branili svojega. Zato smo lahko vsi enako dobri Jugosloveni.
—lj Občni zbor oblastne zadruge sla= ščičarjev, mediiča/rjev, voščen tolarjev im izdelovalcev kandit v Ljubljani se bo vršil 19. t. m. o/b 14. u.ri v salonu hotela Mikliča, nasproti glavnega kolodvora. Udeležba je za člane o/bvezna. Načelstvo.
Obsodba neiskrenosti Pičmanovega časopisa v borbi
za malega
Ivan Rebek, Celje:
Načrt, kako si zamišljam produktivno zadružništvo
V gospodarsko političnih vprašanjih,
V	ehern delu našega obrtlndištva, nasita-neljo večkrat m omeniti, ki hočejo v svojem ,prevelikem dj&tsmizimu 4>res68cMi z e&iiiui mahom vso preteki oslt dobro pireizkušenega elaborata ter takore&ooč napraviti slkoik v temo. Joda budnim in preizkušenim paznavlalcem razmer je še V&&4) u sp dl o preprečiti kako neugodje, zait o |e pa dosedaj še Vedno še*I vali nezadovdlJhasM preko nas, ibrez vildlne ali občuittne škode. Sicer tudi ni slabo, da obattnjštivo daje impulza/ za dosego boljših gospodarskih uspehov, pa bodiisi v kakršnikoli obliki, keir se s tem obenem star sistem organizacije v svojih morebitnih hilbah spomni na nediostatke, ki jih je mogoče brez na-nadafljnijega in brez škode odstraniti. Povsem razumljivo je, da se visalk moivi pojav na polju narodnega gospttdatetiva osobitlo če isti obsega celi sitan, poda v. podrobno kritiko, iz katere naj potem nastane navdušen opltiftlžeim, kii, vodi nadalijlno pot k uresničenju zasnovanega načrta; če je isti rt&nireč tšrav tal izvedljiv. Ce pa se mojida pokaže načrt neizvedljiv iz kakršnega ko® si bodi vžrdka, nekaj te osltane, kar se pni morebiti ilh paanejših gospodarskih vprašanjih lahko upošteva, bodisi potem na skupnosti alli pa pri’ posamezniku*. Visalk tak pojav bi morati ravtto obrtniki najbolj Upo.števa1ii, 6ef hočejo v okvirju narodnega gospoda fsitva uveljaviti SVOtjl obstoj in pometi.
Ugotoviti je treba dejstva, da kaj prav posebnega iirt obsežnega v skupni obrtihti Organizaciji pbfcMiki dosedaj še rti.s-o Iz«Vedli. So sicer posamezni kraji in okoliši, ki se udejstvujejo in tudi UspeSho napredujejo. aTi to vse je prfemato; in prehitelo bp ostalo toliko čaša, ddkflef obrtniki rte bodio z naših trgov koitllkUfenčittim potom lafci-niiili Vtse ti*#e kadelike, ki jih zttattto sami izdelovati. Kaj prav za pralV naše Obrtništvo ne zna, ali rte rharfe ilzdelo-vati? Sicer je to mallo predrzno Vprašanje, če rečem, da skoraj vse, kar ne izdeluje težka industrija in pa mehanični stroji, ki taikorekoč kat bluvajo iz svofiega žrella nairetjene predmete koit bi pesek sejal; vsem drugim proizvodom pa, ki so odvisni tudi od ročnega dela in pa zdravega duha, se more naiš obrtnik postaviti nasproti. Kaijtii, če bi 'bilo odvisno od pridnositi -obiitniških nok in moči ustvarjajočega duha, poitem bi Uulje konkurence sploh rte bflo. Toda gmoten uspelh naše obrtniške proizvodnje je Odvisen oid dnuigih efleollnoisti'.
(V riaši lepi dfaviški banovim imatrtcr vise one prirodne tvoiibe, ki omogočajo na najširši podlagi ižvesti obrtni b ptro-dulkitrivno zadfužriištvo vseh panog. • Ker pa Že preisorvor pravi., da posamezni Človek le nekaj zna, vsi ljudje pa vise, zato se oimeMem le na eno stroko produktivnega zadružništva, in ta bi bla koviftarstlva. Te sitnoke obrti je pri nas že toliko, da se za isto mora najti talfešen, izhod, da bp> motgjla zaposliti veliko število sedaj brezdelnih rolk, uporabljati svoje ta/lente, ki so jim od Boga podarjeni in izr alb iti draige striotje, ko danes kakor mrtvi stoje mnogokrat v lepih delavnicah. Da se torej spočite rolke zopet ažive, da naši Stroji (An Če so tudi rrialli) zopelt zapojo prelepo pesem o delil, zalo imamo Vendar skoraj Vse poiaoje, ker imamo doVoiIj sfcrp-kotvniiakoV in delaželjniih ljudi, imamo pripravne detorvntoe z razrfičnhni Sitrpji, imamo pogonsko moč na razpolago skoraj že V vsaki Vasi?, imairrto M tudi dovoli} surovi« in pOlfabrikiatlov; kaj bi torej Še bilo treba, da dvignemo Zopet kfVii'Sku našo ohromelo obrt. No, seveda denarja bo* menda vsak rekell!; pa Če bodo obrtniki čakali na oni čas, kio bodo imet dovo® delna rja, potem bi bito to gotovo o Svetem Nikoli To velja za posameznike, kakor za organizacije. Res je, da bi bito .nekaterim Morda nemogoče plač>aiti diotočeni zadružni delež in potem pa še prevzeti neko jamstvo. Ki se pač začasno tfdružilli le oirif, katerim je ta možnost dana. Ko bodo drugi videli uspeh, bo vsak Sitar# vse, da se udruži v organizacijo, ki je zanj žiiVHientjlskega pomena. Bojim se, da sem že preveč povedali, ko sem omenil dtetleže in še jamstvo; kajti tega se. obrtnik boji bolj, kakor kmet toče. Toda, Če obrtništvo v svoji naivnosti pričakuje boUjškh Časov, da mu jih bo čas takprekoe sam na krožniku prinesel, ali pa da bodo drugi za njega skr-beili, potem se tisti del oibrtmllštva zelo moti. 'BoJSši čas bo sicer že res še prišel, šel pa bo preko tega, ker bo islti čas prinesel s seboj tudi drugačne me-
I
tode gosipodansbva. Če se torei olbntMi-Stivo ob pravem času dobro ne prripra-Vi na isti taško piričakbvani čas, ga sploh nikoli več imelo ne bo>, a® vsaj h e več v teti Obliki, kakršno si danes redsitavllja, dasi vse opravičeno jad'i-ude.
Da torej ne bom z mojim uvodnim pisanjem predeilgočasen, je najbolje, da pridem t^cbj z barv6 na dan. Že zdaj pa naj omenim, da prippročam vsak bodisi drugačen ali pa dopolnilni nasvet, ki' bi se pojavil kot koristineijši alti 'lažje izivedljivejši, kalkor Sem sii g& zamislii sam. Torei k Stvari!
Za vso dravsko banovino naj bi se ustanov KM prOdukltivtrta žadruga kovinarjev. Bili. naj bi kovači, mehaniki, kleparji in ključavničarji. Ta zadruga bi si morala vzeti v svoj program, da ho vse, za karkoli je možnost dana, izdelovala sama doma. TO ie 'tiislto bfago, ki ponajiveč prihaja k nam iz iinozem-sfva, torej, kar je mogoče in kolikor je' omogočeno. V prvi vrsti pridejo tu v poštev po4jedeJdkii str olji in naprave, katere vsa bi mdgjli naši obrtniki izdelovati, samo izidelavo bi bilo treba oir-gartiiairat1!. Tdiko bi' nekalko iv tem, po sporazumu določenem kralju izdelovali povečini samo bnaine, v drugem plju-ge, driigba aopet mJa:ti1n,ice in sploh vse, kar je potrebno. Mnogoštevilni so predmeti teh .strok. Ta zadruga bi iime-la svoje sredilšno vodstvo, recimo v Ljubljani. Središno vodsltvo bi imelo slkrb za naibaivo suroviin 'in polfabrika-tov, ki bi jih nabavilo pri domačih tovarnah ali celo morebiti pri domačih tiudi manljših dobaviteljih, ki bi bili člani zadruge. Kar bi se pa morda doma ne dalo dobdlti, bi pač vodStvo moglo to najboljše in najceineijše preskrbeti iz imozemsltlva; Visa naroičiHa bi sprejemala edino le središna uprava, kakor tudi bi vse račune izdajala ista uprava. Naloga središrte uprave bi bila, da si pra-VočasnP pridobi naročila, kakor to de-
tv. BRUNČIČ
stavbni in pohištveni pleskar In llCar. — izvrSnje vsa v to stroko spadajoča deli. ter ie toplo priporoča cenjenim naročnikom.
LJUBLJANA
KOIvODVORSKA TJliCA «*.
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna. — Telef. 84—76.
lajo ItbviiMe, ter da naročila olddatja po vrsitaeim redil iln kvahltiltet? posameznim članom, ki pa se morajo pri i žadrugi obvezati za isti 'izdelek, ki so sli ga zbrali, ali pa ki mu je bilo po , sporazumu določeno, katero vrsto iz- s deicov bo fadetoval. Ves ma^erijal, to je surovine in pa polizideiek, kot; li-tiho (lOusš) in arU'fei6 bi dobil Slan pri' osrednlji žadirugi v skladišču, kjer mora malteriljall blilti priprarvlljen že pr^j.
Srediišnfl uprava; bi marala Smeti vsalj po? leta poprej, predntt pride se-ziija za isti predmet, naročilo že v rolkah, ker le tako bi moisflla že na podlagi dobljeniih naročil ob pravem čas« oskribeti Si slrovine in c.oilfabrikate: Ves materija!, ki ga Zafdriižlriii član dob' ad šredišne uprave, mora plačati takoj
V	gotovini, oft pa bi dobil iadelek ali sitrol od središne uprave pllačart v pravilih določenem roku; edino rta ta način bd bil mogoč reden (promet in rta-
Znameniti možje - obrtniki
V	prihodnjih številkah bomo ob-jpviU trerijo -člaftkdiv o znamenitih možeh - obrtiitklh. Pričujoči članek, ki je bil »icer že drugje objavljen, priobčujemo tudi mi z dovoljenjem avtorja.
Benjamin Franklin — knigovez in diplomat
Benjamin Franklin je bili v mladosti najprej zaposlen v mali trgovini svoje' ga očeta, ki je prodajal milo, posmeje pa se je izučit za črlkostavca in knji* goveza. V Filadelfiji je ustanovil' s omOčjo svojih prijartefljev lastno tis» amo. Podjetje mu je dobro uspevalo, po-ebno, ko je začel trgovati Se s pa* plrjem. Zaradi svo^e |ooštenosti, de« favnosti in vztrajnosti si je pridobil med svojimi sodržavljani velik ugled. Ob prostem času se je Franklin posve* til študiju znanstvenih knjiig; zlasti se je zanimal za elektriko in imel je uspeh, kajti on — obrtnik je iznašel strelovod.
Franklin je kot človek posedoval prav posebne vrline. Ustvaril si je svoj sistem življenjske modrosti; bil je
Prav nič nismo g. Ričmanu nevo-ščllijjivil iai miu prav privoščiimo njegov napredek, toda ako je solnce Sireče njemu tako posijalo, potem je pač neumestno in nelepo, ajco časopisi katerega la stoik je g. Piifiman, imenujjfe- g. Re-bega »“tistega ključavničarja«, češ, kaj boš ti reva. če pa iima g. Pičman 150 akcitf Zanaitlslke banke, o čemer se tako rad poiHvalli.
•Tukaj moramo vsemu svetu povedati na glas: »G. Rebek, ki Je bil in je ostal pripnost ključavničarski mojster, ni prišel tako daleč naprej, ravno tako tudi g, Krapež. Zakaj?
Ker sta delala nesebično in vztrajno za na‘5e obrtništvo ter Zlasti za naš vajeniški naraščaj in za strokovno po-vzdiigo našegia rokodelca, med tem ko' g. Pičman ni do zadnjega časa, ko se je zabela borba za ločene zbornice, naredil za obrtništvo še prav ničesar; edtoo kar ima pokazati je to, da se je povzipdl do vOdje onih, ki so za ločene Zbomioe.
Ločene zlbartnice pa za obrtniški stan niso zveličavne, to je priznali sam predsednik beograjske ločene obittne zbornice g. Sltotfanovič, ko je leltos na shodu v Skoplljlu dindloitlnim Obrtnikom rekel, da je kriza »izajela ves svet, tako tudi obrtniški staih«. Torej vidimo te, teh besed, da ste tibrltnlkom na podroičju beoigraljislke ločene obrtne Zbornice' prav nič boiljše ne godi.
•Zakaj pa je krizi tukaj? Zato, ker jimajo eni lljludk vse, drugi pa nič, odnosno eni ljudje preveč, drugi premalo. Med teirh, ko podeželski oibrtiiiik, kii ima samo en obrtmi lislt, rtoisii in vrača ta obiitni list naizalj, ker nima delila, tačas ima in izivršulja g. Pličman več obr-tov in se udeležuje miliijoesikih dobav, pri katerih gre dobiček tudi v stotiiso-če.
Zaradi tega ji ipič g. Pičman laHkd na shotdih že rekel, da je zapravil sto-tisdč dlnaUjev v tej borbi.
IKol rečeno nimamo itič proti temii, ako je danes g. PilSman prišel talko daleč, da se lahko Stelje bpflj mdd ihdu-sirlvjce in trgovce, kott na med obi^tnilke.
' 'Dobro zinano je vslemu obiitniiStviu, da so stavljeni že zidavnalj priadlogi, da naj se pri oddaji deli velike licitacije razdelijo tako, da se bo mali obnttnik lahko udeleževali liditacilj. Pri mffijon-sk.iih licilta'd|jah pa mal iobiltinik ne mčire nilti kavaije spraviti skupaiiJ, Ker štoitl-sočev srvoo živ da,ti še videl ni, ne pa da bi ji hdal za kajVbitio'. M9 torej V Iskrenost tjeied k- Plčnianst Se tako dolsto itd moremo verJetL dokler tudi z dejanji ne jxikaže. Q. Pičman naj bi torej V ijrvi vrsti dellaJl ha tem, da bi paše podeželsko ahittnUStivO prišla db koščka krtiitia, potem bi š&lfe nijemu vllr-. 'jeli, ne t>a, da z borlbo' 2a ločene zlbor-nice samo razidVaja ti%Še obritihil§tvo. ATi nam more potem kdo' zameriti, ako vidimo, da tukaj gre g. PfiOmanU za Ito-nijegaviim pristašem v ptivi VnsM za ločene zbornice, V kateri sii bodo potem po mili volji razdelili rtie^ta predsednikov, podpredsednikov fn Sl dnov.
INečuiVano je končno, ako se Pičma-nov časopis drzne pradlbaciivatii. g. Re-beflcu, da je prejel težke tisočalke iiz Zveize obrtnih zadrug. Mt še baM neču-veno je, da Uri fij priliki porvuidiigtrje
neprikoSljiv V Kmtettrosti,- kako je tre*; ba razlagati naUk o mora!H. Ta nauk je nčil dolžnosti prijateljsitva, uporabo časa, srečo, ki jo oiblčulti dobrodelnost, združitev svojega blagostanja s šploš* nim], in delavnost, ki edina daje sa» dove.
Ko je prikip'ela nezadovoljnost ame> irlških kotonij proti Angliji do vrhunca, se je napotil v London, kjer je neustrašeno ih odkrito ter vneto goVO« ril za svojo domovino. Ker je bilo ne* varno, da ga v Londonu zapro, še je vrnil v Filadelfijo, kjer se je 'ravno zbral kpngres. Franklin je od sedaj vneto deloval za neodvisnost »Zdru* Ženih' držav«. Da bi dobil’ Vojfafifiio ui fittančno ^otjporo v Evropi, se je na1* pbtil leta 1776. V Pariz. Tu je v izačetlku naskrivaj vOdil pogajanja,, ko pa je Ludvik , XVI. priznal neodvisnost Se* verne Amerike, je bil Franklin imeno* van za upolnomoCenega ministra na Verizajskem dvoru, kjer jte bil faradi svoje poštenosti in modrosti splosno spoštovan. Z«to se mu je posrečilo, da je pridobil Francijo za sebe, in sicer v toliki meri, da je' dobil tudi čete, ika* tčrim j'6 poveljeval znani patriot, ple» meniti La Fayette. 'Prinesel je tudi po* treben denar in 7 let pozneje je kot
obrtnika
Ričmanov časopis g. Pičmana. (iMenda ja). Kako nesebično je s svoijim denarjem delati. Gistto .naravno je, da je g. Rebelk bM za pošteno delo kot načelnik plačan, saj je slkoro vsak načelnik pri večini zadrug za siVoje pošt en delo in izigubo časa plačan, kar je čisto v rediu. Ta čas, ko je g. Reibek za naše obntlnilštlvo de'lal in tnpel, je pač g. Pičman sebi tolliko pomagal, da danes ne bi smel' njegov časopis predbacivati g. Rebeku tisto malo odškodnino, katero
neikavaiiirslko očitajo.
Sicer pa g. Vidmar, g. Breskvar in drugi pristaši ločenih zihomic so prejemali ravnotaka plačo za svojo pot in delo v svojih zadrugah. Da, še več! Tuldi g. Ričman, ki ga njegov časopis (menda ja-, kdo pa drug), v njegovi ne-sebičnosti poveličuije, je pač smatral1 za potrebno, da je predloži.! svoje račune Zvezi. Kako in zialkaj niso biOil plačani je pa njegova stvar ...?
Gospodu Gogali na Jesenicah v odgovor!
(Našo ugotovitev, da znaša mojstrska izpittia takKa v Beogradu 750 Dih, Ste !Vi v Pičmanovem listu netočno podali, bodiisi, da nas niste hoteli razumeti ali site ste pa zmolffii. Rekli smo .'jasno: v Beogradu anaša mojstrska izpitna 'taksa 7S0 Din, pri' 'fjuhljanskl' zbornici pa samo 230 Din, Kofflko znaša še članarina v zadrugi in koliki sot še ostali ‘stroški za dosego abotnega lista, ne smelte enostransko seštevati samo za področje ljubljanske zbornice, ampak morate Še, da bo račiiti pravilen, prišteti tudi' na dnugi straiii-, koliko znašajo ti stroški na področjlu beoigraulslke ločene zbornice. Pri takem edino pravilnem računanju boste prišli do tega, da znašajo stnoški za doselgo obntiiega lista v dravski banovini oniibliižno lOOO Oto, na podTočiju beograjske! eobomnice pa približno 2000 Din in še več (pri 1009 'Din je vračunano za mojstrski iztpit pri nag 230 Din; pri 2000 Din pa je vračunano za moistrski Izpit v Beogradu J50 •Din). Torei velja čisto siigu/nno gospodi Gogala, dfa je v Beogradu. Za moijštnski itepit taksa 750 Din, V Ljubljani pa 230 Din. Ge pa še kaj drugega primerjate, pa vidite, da je to ttidi dražje kolt pri nas. IKar pa se tiče doklad tiri (zadrugah, pa moraite objektivno priznati,,da se to •vprašanje ne sme mešati z vprašanjem •skupne zbornice, kajti višino (doklade) 'kakor jfe vsem to tudii Vam znano, do-'Jočaio zadruge po svojih prilikah same neodVisrio, 'kar ie trtdf praviMo. Da pa boste. še bolj Ad jasnem. Vam bo pri-Kodlhljfč pd^tfe^lo. Več stovehlšk-ih obrtnikov v našem časopisu čfflo'. na be-iem, ili šicer onih obrtnikov, ki so na podroČjil ločene, tibrttoe Zbornice beo-graiJške delali moijlstrski ižfpit in tudi tam za Obrt izaprasili. Potem bosrte strmeli.
Obrtniki, sodelujte pri našem listu!
zastopnik »Zdrnženiii držav« podpisal v Parizu preliminarni mir. V njegovi domovini, Amerjiki, je vse tekmovalo, kako najbolje dokazati svOjo zahval* nor^t Jn spoštovanje preprostemu iin Ča» stitljiVemu starčku, ki je brez prene« hanja delal za blagor svojih rojakov. Umrl je v starosti 81 let kot predsed* nik pensilvanskega kongresa, katerega duša je bil vkljub svoji visoki starosti.
S polno pravico je posvečen Frankli* nu nesmrtni izrek: »Eritpuiit coelo ful* men, sceptriimque tyrannis«. (Iztrgal je nebu blisk in žezlo tiranom.)
Za nagrobni spomenik si je Franklin sam. določil naslednji' napis:	»Tukaj
počiva telo Benjamina Franklina, čr* kostavca in knjigoveza, ikakof platni? ce stare knjige, iz katerih je bila vzeta vsebina in ki je oropana napisa in po=> zlačenih robov — hrana črvoV, toda de* lo samo rte bo izgubljeno, ampak izšllo bo nekoč v nOvi, lepši izdaji; preglej dano in izboljšano od Stvarnika«.
Zgodovina tega moža, ki je vkljub največjim častem, ki jih človek more doseči, ostal vedno obrtnik, je velika pesem obrtniškemu delu. Za vse na» slove: diplomata, predsednika itd. ni maral, maslov obrtnika, rokodelca pa je obdržal.
pr k‘	(Konec	prihodnji«.
sa mu tedaj najlbiižji pristaši RiČmana, ko- so bili še z> Rebefkom skupaj, vsilift da jo mora prejeti), a se je on tega tMlgo in odločno branil, sedaš mu jo pa
Obrtniki!
Vazno za Vas je, da veste, da so 0 0
Obročne ugodnosti! Cene nizke!
Večletno tovarniSko jamstvo!
DURKOPP šivalni stroji
kakor: FLAHŠTEP, CILINDER, LEVOROČN1 i. t. d., svetovno priznani najboljši Zato si pred nakupom oglejte mojo tovarniško zalogo
Ludv. Baraga, Ljubljana, Šelenburgovd ulica 6
*
jnr
Ha) je ho veča?
Devize
Ljiibljaiia: Amsterdam 2309.57 —,2320.93, Berlin 1863.47—187727, Bruselj 7797.74 do SOljBČ, Curili 1108.35-1113.85, London 198-28 do 199.88, Newy0rk 572^.31—5754.57, Pariz 225.28—226.40, Praga 170.12—170.98, Tret 294-35-296.75.
Mliriko Filtpan — o^emdestetietnik.
Kdo ne pozna prijaznega in dobrodušnega gospoda, ki ie nailsitareoiši uradnik v naši' zbornici za trgovino oiblrt in industrijo. MlriogbStevjioii obrtniki, ki so kdaikoli iimeili otpraivika pri obrtnem referentu g. dr. Piretmierju,. so se povpraševali. kdo je dotičnii sita rt gospOd V njegovi predsobi ki vsakomur uislužen nemoteno virši pišainiiSke posjte (.2svesit stari tiavadi —. z gosjim perešttm v rq-!kl) vtkmiiifb visoki šiarasiti. Njeirmt je delo zdravje! Je td spoštovani jubifamtt g. Mirko Fililpan po rodu Iz vasi Jako-povca V belllbvatisfkem $rezu. Šolal se je v Vojaški graničarji šČMi v Blelofvaru in kadetnicah V .Dubrovniku, Oraau, iri Zadru, kjer je bil so&rtec pokojnega niaršalla Ro.ro e v iČa. Kot častniški namestnik in čaStoik ie služboval pri 22. dalmatinski polkovniji. Uidefltežil se je vseh bitlk v Bosni 1S78, pdtferti pa je bi) kolt Invalid odpuščen. 3A M je. služboval koit finančni oficitfall, zidati pa je že dolgo vtnšiib let uradnik naše zbornice, kjer kftjnlb čaisltltilljivi starosti še vtedno vfši z trtadeniSkO Vfie'mo in ljubeznijo do dela pisarniške pctelle. Naj bo spoštovanemu jubilantu ob njegovi osem-deselŠeltaei usojena dolga im pnijetna Ibsen njeigOvega življjetnlja!
Ivan PneSoren — petdesetletnik. V iKrattju (Se 'je srisCal z Abrahamom po vsej dravski banovini pa trdi izven njenih meja ddbro znani lastnik tovarne čevljev g. Ivan Prešeren. Spoštovanj jiubiilanlt Le pravi vzor vztrajnega in izredno delovnega našega 5l6iveka,.ki se je kot maili čUovek povispel do tovarnama. NlJefgbva tovarna je v zadnjih leitm žasifotvella dalteč naokoJi po lini izdelavi čevfljev, Ikii so produkt isaimo stiroolnega dfcla. Pozdraviljaio pa njegove izdelke vsi, Iker konkuriraljo tako po kivali/teti kakor ceni iz inozemskimi izdelki. Čestitkam številnih se pridružujemo tudi mi in želimo, da hi se njegovo domače pcktidflje lepo razoviitaio še V naprej!
Niie.no vanje iinlančnlegja direktorja.
S kra#jeiv®n ukazom je bil na predlog ministra financ poistavlfjen za direkitorija dravske finančne direkcije v Ljubflfiani g. dr. L. Vajjavec. Novemu g. direktorju k temu odličnemu imenovanju iskreno čestitamo z žeBjo, da bi tudi pri njem našito naše obrttoišltvo vselej primerno raznimevamje iri podpo(ro.
tJšfaiiovitev nove obrtne zadruge. V nedelijo, dne 25. septeijfora t. i. do-poMfte se je vir# v Ltiublam v »Trgovskem dpgnu« ustanovni občni zibor Obrtne zadruge pletilcev za Dravsko banovino. Pripravljalna dela ie ravršil g. Hinko FranzU. predsednik priprav-Uai^ga1 odbbra. NbvoustanoVPjeni zadrugi žeftri.0 krepkega ražimaiha m u!sipe§neiga'defa v korist in zadovojjsitvo svojih Slanov. — UiredniiStlvo.
SacnatarlJ »šlaflmierlev dom« otvor-jert. Po nesetoiiSnem ptrizadevanju pred-sedhika1 TlBIRD v Ejjulbljani g. Petira Klinarja in predsednika BodniSke blagajne TIBRD dr. Ivana Rlessa je bil slovesno oitvorjen 24, pr. m. najmodernejše ur^jettt. sattia^orkj v Ltfubiltianiv Tr-govsiko bolniSko ?ri podporno društvo'v IJubijani' ie v,zdravstveno pomoč svo-jiim članom iri zavarovancem odkupilo pred časom vito veilikega strokoivtrtja-ka zdravnika dr. Slajmaitja m jo preuredilo v sanatorij. Da oivekgveči spomin na; enega našijh naijadlifineJših
zidravnikov-(slbrolko'vriljakov, je prekrstijo sanatorij v »Slajhietijev dom«.
Pravica do obrta v Turčiji. Turška vllada je izdala Ciidlok, po kateretrti smejo izivrševalti obnt samo turški držav-ianf.
iPotres v Grčiji. Grško republiko je zadetla huda nesreča. Potres, ki je po obsegu razdejanja edetl najVečljih evropskih potresov, je zahteval nad 200 človeških žrltev,. dočim je ostalo nad 5000 Budi brez strehe.
Za razdolžltev kmetov. V Beogradu
se je vršft kongres udružerija jugosllo-venskih a'grortomov. Predlagali so raz-ddilžiltev kmeta na ta način, da se krat-korOiarii krediti pretvorijo v 'dolgoročne, zniža oibrestna mera na višino, ki jo pri sedanji remtahilnolstf kmetijsitvo moire prenaišaiti, za prezadolžena go-spodarsltlva pa uvede možnost prisilne poravnave; priim e rn d prilagodene sb-dolbnim prilikam v kmetijlskem gospo-datsttlvu. V ziVfezi z razjddlžitlvijo da se mora rešilbi trudi viprašanie cenenega kredita za kmetijsitvo.
iPobod lačnih v Ameriki. Po ulicah atnerišikega meista Salt Lakte City se je kj^itai te dtii ogromen sprevod' nezaposlenega delavsltiva. Na čelu sprevo.da So stopali dfcroci in matere z rieboigfileiliiSki v naročjih, vsi oblečeni v razpapana obilaičila ir( klecali »Kriuiha hočemo! Obleko nam daijte!« Dentonstrani.i šo šilili 'tudi pasante v spirevod in polticiji se je le težko pasrečilo napravit r>d, ker so se demonistraioije ponoiviile slkozi štiri drii. Pač znamenje časa!
Genijev 6 letošnji pSenflčrti žetvi. V
lltaliji ijo. cenijo na 263 milijonov bušljev, poivprečni pridelek na jtuitro je znašal 02 IbušljeV, dOčim je analšal lani le 15.
ŠmaUraJjo jo koit rekordno dobro žetev. V Kanadi cenijo žeitev na 467 milijonov btišijev, dočim je dala lanskai le1 304 milijone. Pri nas i>a so i|Zigl'.'edi pbriekod zelo slabi spričo Škode, M jo je povzročila rja. Po poiročifu banrske uprave v Novem Sadu Je zajela r|a 593382 Hektarjev psefliSrtiih riti,iv in napravila škode za 390 milijonov dinarjev.
. Ottvitirttl&v gosliftidčaf-^ega dotna v Ljubljani. Druga nova- pridobitev v naši beli Ljulblljani zadrtje čase je Gostf-niičarski doifn, ki je bil v čeMek doood-dne slovesno .oborjen in blagoslovljen ob riaVzo'čnosti rta^jpdličneljših predstavnikov uradov in našega javnega živllje-da. Predsednik Zveze gostilničarjev g. Kavčič je imel ob tej priliki lep' na-goivp'r. ki. M je zaključil z besedairrii: »Gostilničarski dom naj ostane trajna priča nacijoinaine zavednosti našega gOisItilničarsitfva, naj bo živ ispomeniik mjegoVe stanovske solidamriosti, Vizltraf-noisiti in žiitarvosti. Gostitaičarski dom naj bo varno zavetišče našemu strokovnemu delu, ki nad se pod njegovim okriljem razvija uspešno in mimo v prosipeh in korist vsemu narodu!« Sledeč besedam predsednika g. Kavčiča ž&liimO tudi mi našim oihntniim tovarišem gostilničarjem, da bi bile v potki meri uresničene trjegoVe besede.
Tia
šopa
tiči!
V zadnji jSteVlki »ObirMka« se ob-javUja sHiika t 'ziblorovamja v Celju in po-ročillo o Udeležbi, ki med drugim navaja, da' se je ob pol deveti uri Zbralo že čez ISO obrtnikov.
Da' se pa naš resnicolljiulbna obrtni-škla javnost bolj prepriča o veličini tega zborovanja napiišeljo pod sliko »Delni pogiled na udeležence...« (Dvorana Narodnega doma v Celju nam je
dobro poznana in tudi ni večja od.sS.i-   .................
kane. Vendar se vsak lahko sam pre-^lf podežefliSčamu obiilindšiivu priča na praznoto sedežev, celo dobro se presejejo ttjdi udeHeženci irt- teh ie nič martj kolt' 109 in 1 (fotoigraf), k» se ga pač ne vildi. Od teh ste pa pripe-Ijalli na 4 avtomobilih 18 Llfubljanlča-noV ter priveskov iz okolice.
IRefkllaimta je sicer draga, pa kaj to stoiri, samo da laiHko vpitfejO o večini, ki je pa nikjer ni. Nezadovolljnežev je pa povisod dosti, še več pa tudi talkiih, ki iščejo stolčke (po Vašem korita) in tefi Vam tudi ne manjka.
Težave sedlarske stroke
Tudi sedlarski obrtnik stopa v vr» sto onih, ki so na d^našnjerp zboru oglašajo s svojimi pritožbami in kli* čejo na pomoč. Sedlarska stroka je p^koč svetela. Lepa dela so se izvrže* vala in dobro §e je, zaslužilo n,a kra^f rdii kočijah, na prelepih, naravpo^d umetniško izdelanih konjskih vpj-eg^n ip prš raznih drugih sedlarskili izdeU kih. Čq pa pogledamo danes kakšna je ta obrt, le vidjmo, da je 1;a, obrt po» pplnoma na tleh. Na eni strani jo ugo« nabija šušmarstvo, fci brežobzirho jemlje velik d,el novega in starega de« la, na drugi strani je pa odpadlo dejo na y()ziHh,: ker teh vef naročajo in ki sta jih iz^iodrinila avtomobil in av* tobus, Kočija je danes že redka stvar. Konjske opreme so že tako rodko de« Ip, da bo Itmalu malp takih pomočili* kov, ki bi ob kon9u svoje prakse zna« h izvrševati vsaj povprečno, sedlarsko d^flo.. Vrhu tega pa prihaja še težka naloga, da se izvršeno delo plačuje slabo.
Sedlarska stroka dviga obenem a drugimi Strokami svoj klic, da se ji pomaga, da se ji omilijo težka breme* na In razpe socijalne dajatvfc. Da se šUŠmarstvo v sedlarski stroki čim enorgičnejše zatre, osobito pa,. da se sedlarski stroki v novem obrtnem za* konu, kjer še jfe vzelo velik del dose* danjega rijenega delokroga za iappte* mefnbo predpisov § 23. Obrtnega za* kona in se ji vrne prejšnji delokrog ter po nriOžnosti še razširi in omogoči ob dokazilu usposobljenosti prehod na sorodne stroke.
Podeželsko obrtništvo!
Napisali smo te vrstice v. ofctrarmbo maiSega obrtnika proti ohisri, ki so b0'li indtustrijci koit pa ohritoiki. Smatramo da še more v dušo podeželskega obrtnika vživeti m njegov težki položau razumeti le tislti, ki je po svoljem delu nijemu bllzru to njamu enak. Nastopi} smo v dbramlbo onih obrtlnikov, ki so za ohntoištvo res velik, del’ svo^ jžga življenja in stvoje eksistence žrfivo-Vali.', Nastopili pa smo proti onitm, ki do sedaj, riiso biti znani pb svojem delu, atnlpak so danes šel e zn ani po svoji boiribr za ločene zfbomiče. Mii smo za enalkopraL.vnost obrtnika vsakeanu dru-gejmiu stanu im riilkdar rie bomo dof>usltiiK da Di se trgovec alli iirtdtilstrijec vmešavali v naše obrtne styari. Veifud&r t>& Obsedamo tiste, ki samo. na zuna’j radi agitaciji natpa!idaljb indutšfrijkie ,in' tngoV'-V resnici pa dejansko profti i<ytn nič ne rta redijo, a delajo po njihov® metodah.
rtevaitto1	rieod
 Šld stari iri ta riaim Ib žagaran
O tiašl sku^rii zbOih&cJ. Smo ža-tega za skupno zbornico, ker ho-vamirga, resnega dela, ne pa stroškov na račun podtežel-Ta stiVar je sedfej refše-
   namesto da bi rfafc nasffurotoiki,
kakoir šb oblijubovaM. S^d^j zafteii) slkufe-rio deflaitis nas pa napadajo ni vse mp-gbčte nia&irie.' Mi jim pa kiličeiriio, lahko V^m, ki podate s^Trio eno; to je borbo za ločene zbomCce, ml pa moramo delati itn se tinudiH za stvirao defto. Ka; ko vi delate s podeželskim obrtnikom je dokaz tistd člane& V katei^am pravi-te, da vam g. Lenarčič, iboideZemi krotjaič, ni znan. Piamariovem^ listu pa odgovaitJamo, da tudi PiSman ni žnatt podežeflsttčamu obitliništivu „jpo ,..svoi,Q®: delu, ampak samo po boirlbi ža tolčene gornice. Lahko se oni, v Beograd viozii irt ostane tr.| dni v Beogradu, toda pri •inltervenčijah bi bilo najboljše, d'4 intervenira! res v korist obrtniStiva, da bo dOMfo koiščelk kruha, ne pa da je. predložil resoludijo, y kateri zahtev^ 12 mest zasie Ln svoje pristaše — poslušaj pOdleželsklo obrtništvo, kje: ne
St« Sc poravnali naročnino?
Naše sodarstvo
^Nadaljevartje in konec.)
. Drugit yj?rolt so šušmarjL .Sulmari pa yse vprek. Večji vinogradpiki vzdr* kujejo uslužbence, sodarje samouke, ki m. popravi)^jo, posodo, pa tudi izdelujejo. Vinski trgovci si napravlja? jo, novo pošqido s^jni pp, joM^avljeiijh roparjih, ki se cesto sofUrjke strpk.e pišp izučUi,^ Pp deieli imamo nebroj sodarjev šušmarkv, samoukpv. Sušma* rij o končno industrijska ppaj,et,ja*. fti dobavljajo posodp j;a prevažanje svo* j^ izdelkov pp svojih delavcih,, največ pa šuŠniarijo vse naše pivovarne,, ki. v popolnem nasprotatvu z določili bbrt> nega zak^ri^ izdelujejOjSode ip sodčke z^i pivo sainfe, po svojin sodarjih de* lavcih.	^
.iVinogradniki, vinski trgpvyj(, iti<jll» sttija in. pivovarne se sklicujejo pa do* ločila obrtnega zakona § .137,, kateri določa, da smejo imetniki obrtov. ih trgovci, ki izdchljejo blago ali ga pro* dajttjo, Za. to blago izdelovtiti pmote ali Zaboje loli jih tudi prodajjfti. Ali pš spadajo Sodi in sOdcki pod pbj®rii omoti in zaboji? Ne! Orhoti iri zaboji -k ril predmeti, ki po enkratni, upor
rabi izgubijo na svoji vrednosti naj* piarij 50 od^t. Iti katerih vredriript riS*
fsrorrrv	iKIflldfl.	7.A katerega $Iu»
jO pa biti omoti in zaDoji soai m sodčki, ki po enkratni uporabi ne Iz* gubi j P na švoji vrednosti več, kakor to ziliteva naravna Obraba in katerih vredpe^t je vedno večja, kakor pa blago, žal katerega shižija -Trgoveč, ki si tak sod naibavi s svo* jim riairieščenčejni ta sod z vinom vred ali p& v ješetti proda producentu ln ha tl tfa&n odjema zaslužek sodarju* tti sfe pravi tak trgovec izvr* Suje Rokodelsko obrt, ker izsušuje to bbravjlo zaradi iašlužka. In vendar hi vmŽfci trgoveč upravičen izvrševati rokodelskega obrta, pa Če tudi ima nameščenca sodarja.
iV naši strpki so pa še dnige nepri* like, ki, šb zavzele med tovariši ne* vzdržno št ah j £ Vkljdb dragemu ..ma* terijalu, se. najdejo tovariši, ki izdelu* jejo sOdarške predmete ^K>d dnevno ceno, da sb taki, ki delajo naravnost v svojo lastno škodo. Potem se ni čuditi, da je naša stroka tako obubožala.
način, da se med tovariši sodarji raz* vije duh solidarnosti, plasti pa, da bo* do oblasti strogo tolmačile določila obrtnega zakona, ki določajo napram šušmarjem stroge kazni, ria naj bodo ti Sušmarji iz Katerekoli vrste. • Soda'rji uriajo, da boido, na^j^ med tovariši obrtniki drugih strok vao.pod* poro, ker vedo, da so tudi ti tovariši ravnotako prizadeti. Od strani ..9Qdaj> jev j e,, podppr«. tovarišem v vsakem primeru zajamčena.
Pobiranje, davka ni jioslovctf promet
Davčni oddelek f:i!naničnega: ministrstva je v svfho enoitnega . po^OTajtfira podaf to pojasnilo o	daivtka
na poslovni uromeK. ...	......
1« Osebe, kaiterih brufto. promeif na let'o presega 500,000 Din in se ta promet nanaša delpma na preidmete. M. so podvnženi skupnemu daviku na posaov-ni promet, delo-ma pa na. ipredrneite, ki .so podvrženi splošnemu daviku na posJovni promet..morajo voditi eirio knjigo o izvBšenem promeibu za vse predmete obelh vrst davka.
2. Te osebe moralo pllačati tiudj splošni davek na poslovni promet po odredbah, ki veljajo za sikipni davek na poslovni promet, v mesečriih in letnih prijavah pa morajo posebelj označiti predmete, ki so podvrženi 2 odstotnemu davku .na ponovni promiet.
3. Odmera splošnega davka na poslovni promet se, mora v teh primerih prav tako izvršiti po odredbah zakona o skupnem daviklu na poslovni promet.
| KREDITNO DRUŠTVO	-	:	i MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE ||
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem ;; računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam ii
* > ' *
Ni jim prav, da jim odgovarjamo - pa bomo
V	zadnji številki smo prvič ožigo* sali »gnusne in neresnične« napade na* ših nasprotnikov, na kar nam niso niti v eni sami točki znali stvarno odgovo* riti, ampak so res »zbesneli«, kakor oni sami pravijo. Obenem nam očitajo, da smo svoj čas izjavili, da jim ne bo* mo odgovarjali. Res je to. Molčali smo skozi tri mesece, ker smo priča* kovali, da bodo postali bolj tovariški in ker nam je V9a'ka taka borba v obrt* niških vrstah odvratna. Toda, ko so nasprotno od tega, kar smo pričako* vali, začeli oni bruhati na nas, ko jim mi res nismo dali povoda, ker smo molčali, smo dobili nešteto dopisov z dežele, ki nas pozivajo, da mora* mo odločno odgovarjati na razne kile* vete in neresničnosti. Zato sedaj iz* javljamo, da bomo neizprosno ožigo* sali vsak gnusen in neresničen napad, kar nam bo prav lahko.
Naše delo je čisto in vedro, pa se ne bojimo prav ničesar in bomo pripra* vili, če treba, še hujše dokaze; naši nasprotniki pa naj izbirajo še hujše in gnusnejše izraze in besede. Toda do* kaz je zmerom močnejši, kakor vsa* ka, zlasti še gnusna beseda. Kar se ti* če gnusnih in neresničnih izrazov In napadov, pa naj vsak vzame v roke njihov list in naš, naj ju primerja, pa se bo lahko prepričal, kdo govori res* nico.
Prav farizejsko pa je, ako se nam očita, ko se branimo, da smo mi da* jali kakšen povod. Kakšna morala fa* rizejska je pri naših nasprotnikih, se
?ač vidi iz njihove notice v zadnjem ičmanovem listu, pod naslovom »Važno«, kjer pozivajo svoje pr is ta* š javno, naj ostanejo še učlanjeni v nasprotnih organizacijah in naj prlna* šajo njihovim pristašem poročila. Či* sto prozoren namen je tukaj, da se v obrtniške organizacije vnese klikar* stvo itn intrige, ki naj bi razdor med obrtniki še povečale. Kar se tiče ne* obrtnikov, pa pravimo, da je treba, da najprej pristaši ločenih zbornic tudi v svojih vrstah pomedejo in naj ne go* vorijo samo z jezikom, da so za obrt* nika. Z dejanji naj tudi dokažejo. Mi iproti neobrtnikom nastopamo de* jansko, oni pa samo v svojem časo* pisu in na jezikih.
Pozor gg. trgovci in obrtniki!
Pločevinaste predmete dobite najceneje pri
Karol Hribernik
kovinostiskarstvo
Ljubljana VII
Žibertova ulica št. 27.
Izdelujem
vsa v stroko spadajoča dela po naročilu in načrtu ip se priporočam.
Delo solidno 1
Kovaška stroka
Kovač je bil nekoč simbol obrtno stroke in moči. Prešli pa so ti časi in danes moramo le z žalostjo ugotoviti, da kovaški obrtnik ni več simbol mo* či, ampak, da je vzgled kako propada in gine nekoč lepa obrtna stroka. Krneč* ka kriza je potegnila v vrhunec tudi kovaško stroko. Danes skoro ni nobe* nega kovanja luksuznih vozil več, ma* lo je kovanja tovornih kmečkih vozil in tudi podkovsko kovanje je vedno redkejše. Motorna vozila in napredek tehnike so odvzeli kovačem njegovo delo; novih virov, ki bi nadomestili to izgubo, pa ni. Poleg tega je kovačev od* jemalec kmet, danes slab plačnik in še slabši naročnik, ker zaradi pomanjka* nja sredstev ne more nabaviti in pla* čati niti najnujnejših'gospodarskih po* trebščin.
Kovaški stroki je treba na vsak na* čin pomagati vsaj na ta način, da se ji odprejo novi viri zaposlitve, osolbi* to, da se pripusti kovaškemu obrtni* ku pristop do dela na motornih vozi* lih. Prav tako je treba kovačem po* magati, da se tehnično izpopolnijo in priuče novim kovinarskim delom, bo* disi v zvezi z varenjem, ali na drug način, da morejo vsaj nekoliko nado* mestiti izgubo nekdanjih kovaških del. V obrtnem zakonu ali pa vsaj pri izvajanju obrtnega zakona je treba dati kovačem možnost prestopa na druge kovinarske stroke, ako dokažejo z mojstrsko preizkušnjo, da so za do* tično stroko usposobljeni. ,V ostalem se kovašk’ obrtnik pridružuje zahte* vam, ki so vsebovane v splošnih re* feratih o važnejših obrtniških vpraša* njih.
Položaj in zahteve zidarskih mojstrov
Novi obrtni zakon je pri ureditvi stavbnih obrtov težko pogodil stro* ko zidarskih mojstrov. Nova določila ne omejujejo samo delokroga zidar* skega mojstra preko one mere, ki je bila umestna in v skladu s sposobnost* jo tega obrtnika, temveč na drugi strani širom odpirajo vrata šušmar* stvu. V posebnem paragrafu 47. obrt* nega zakona se namreč dovoljujejo režijska dela na podeželskih zgradbah pod vodstvom upravičenega obrtnika. To se bo ipa, kakor kažejo dosedanje izkušnje, prav lahko zlorabljalo, že danes jemlje šušmarstvo v ogromnem obsegu delo upravičenemu zidarskemu mojstru. Kritje neupravičenih oseb se vrši kar na debelo, v bodoče bo v tem pogledu še slabše, ako se tozadevna določila obrtnega zakona ne bodo iz* promenila.
Tudi glede adaptacij ima novi zakon določila, ki se morajo tolmačiti v ne* prilog zidarskemu mojstru.
Zidarski mojstri zahtevajo, da se ta določila obrtnega zakona izpremenijo, da so zidarskemu mojstru da delokrog v takem obsegu, kakor ga usposobi j a njegova praktična in strokovnošolska izobrazba. Glede adaptacij je pustiti dosedanji položaj in prepovedati je sploh vsako zidarsko delo v lastni re* žiji. To naj ne velja samo za privat* nike, temveč tudi za razne javne in* stitucije in samouprave ter državo.
Glede šušmarstva se zidarski moj* stri pridružujejo pritožbam drugih stavbnih obrtnikov in poudarjajo, da so bile vse dosedanje uredbe malo uspešne in da je treba energičnih ukrepov in strogega kaznovanaj, da se to zlo zatre.
dboflave
in Cieitaeije
Gradiško mačeiMvo v Koprivnici sprejema do 8. oktobra t. 1. ponudbe gltede dobave 100 Ikomaidiov impregni-
ranih borovih drogov za elektrarno. Direkcija državnega .rudnika Mostar sprejema do 18. oktobra ponudbe gle-
de dobave 2000 kg bencina, glede dobave jekla, 50 m železnih verig, 35 ■plošč kiLingerDta, 1000 'kg natrijevega fosfata in 500 m impregniranih lanenih covi. — Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema
do 7. oktobra 1.1. ponudbe glede dobave oinkaste pločevine, kositra, zalivk, liitine, žice itd., 2000 komadov brezovih metel, 4000 kg modre 'galice, 300 kilogramov salmijaka v prahu in 2000 kg bflločnilh verig; do 11. oktobra pa glede dobave 2000 komadov ogUjemiih vrečič. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema d,o 8. oktobra t. 1. ponudbe ,glede dobave 1360 m zemeljskega kabla. Direkcija državnega rudnika Kakartj sprejema do 13. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov spoljlk 'ter glede dobave vodovodinib potrebščin; do 20. oktobra pa glede dobave 2 komadov transportnih jermenov ter glede dobave kolesnih delov. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave raznega električnega materijah, 30 jamskih zigrtač, 10 komadov smirkovih plošč,
5 komadov azbestnih plošč 'in ca 100 komadov svedrov in 20 kg podkovnih žebljev; do 17. t. m. pa gllede dobave 1500 kg turbinskega bilja. — Dne 26. t. m. se bo vršila prt Direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede dobave maferijala za gomji stroj (tračnice itd.)
Dobava lekartniškbga materijah. Pri
glavnem sariilteittnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. t. m. glede dobave zdravil; dne 8. novembra glede dobave kemikalij; dne 12. novembra t. 1. ^lede dobave raznih drog in olj; dne 15j novembra t. J. glede dobave desimfekcij-slkith sredstev in mila; dlne 17. novembra glede dobave motvoza in plutovinastih zamaškov; dne 19. novembra t. 1. glede dobave papirja; dlne 22. nov. glede dobave raznih zidravil; dne 24. novembra pa 'glede dobave raznih olj.
Komanda pomorskega zrakopk»v-stva v Divuljah sprejema do 12. t. m.
ponudbe glede dobave električnega materjjalla; do 1. novembra pa glede dobave naprave za čiščenje kovinskih dellov, zračnega kopreisorja in elkshau-stora za prah. — Direkcija državne železarne Vareš-iMajdan sprejema do 12. oktobra ponudbe glede dobave cevi; do 19. t. m. pa gltede dobave bakrenih vrvi. — Direkcija državnega rudlnika Kakanj sprejema do 13. t. m. ponudbe gllede dobave 1000 m jeklenih ywvi, glede dobave konjiških podkev in rašpel za kopita, 500 kvadratnih metrov he-raklittoih plošč 'in 26 kg žebljev za iste,
10 komadov nepremočljivih rudarskih oblek ter glede dobave naprave za klozefe.
'Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 14. oktbra t. 1. ponudbe glede prodaje lesa.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Tečaj za luženje lesa v Kočevju
(Obiskovalci so billi z uspehom tečaja izredno zadovoljni).
Tečaj za lužeUje lesa v Kočevju se je vršil dlne 24. in 35. septembra 1932. Ta tečaj ie nam kočevskim obrtnikom priredila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, odnosno njen Zavod za pospeševanje obrti in sicer na prošnjo tukajšnje Kolektivne zadruge. Tega tečaja se je udeležilo 6 mojstrovin 10 pomočnikov iiz mesta in njega bližnje okolice.
Tečaj ie vodil gospod Dolaik Aidolf, strokovni učitelj na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Predavanje je bilo jasno, razumljivo, in tako zanimivo ter poučno, da so mu sledili' vsi udeleženci ves čas z naijvečjo pazljivostjo.
S kako spretnostjo nas je uvedel gospod predavatelj Dolak v mnogplično uporabo kemičnih in naravnih sredstev pni obdelovanju lesa! Vise je bilo tako jasno, da se je novo postopanje pri ob-delovainijiu lesa trenutno in trajno ukoreninilo pri poslušalcih.
Koliko, ne samo zanimivega, temveč potrebnega1 in čislto novega je gospod predavatelj nam hvaležnim poslušalcem povedal in kako hitro sta miiniia ta .diva dneva! Koliko novega za praktično delo so si pridobili naši mojstri in pomočniki'. Em sam glas. je slišati: Hvala Zbornici za tečaj, prisrčna hvala pa tudi gospodu Dolaku za dragoceni pouk! Ko se je na koncu, tečaja načelnik Kolektivne zadruge g. Mandeljc gospodu Dolaku za lepo predavanje in uspelo vodstvo tečaja s toplimi besedami zahvalili je govorili res iz. srca vseh udeležencev.
Kočevski obrtnik — obiskovalec tečaja
Opo$oti£o
Ustanovo za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njih vdove.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za teto 1932 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odrtosno njihove Vdove ustanove po 150 iDin odnosno po 100 Dih.
IPIrošnje naj se pošlje«,o Zbornici, za TOI v Ljubljani do 20. novembra 1932. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da Je prosilec obrt alf trgovino samostojno izvrševal, da sedaj izaradi onemoglosti ne more več delati in da }e ubog, oziroma da ie prosilka onemogla ulboga Vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Obrtniki, prečita j te!
Vsak obrtnik mora imeti točen pregled čez svoje gospodarstvo, mora znati privabiti naročnike in kupce, mora biti dober trgovec, če hoče uspešno izboljšati svoje gospodarstvo v današnjem konkurenčnem boju. — Vsega tega se nauči doma, če se vpi-Se v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Pražakova 8/1., od koder dobi vsa predavanja po pošti za majhen mesečni prispevek. Tečaj za obrtnike se začne z 12. oktobrom. Informacije brezplačno!
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
POIORUŽNICA« LJUTOMER
CENTRALA« KONGRESNI TRG 4
Telefon št. 2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Telefon št. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. - Za' konzoli »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. - Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.