Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 110 Predstavitve in informacije Naja KIKELJ Zala VELKAVRH Vesna SKUBIC Alenka KORENJAK Maša CVETKO Jošt DERLINK Ema DURAKOVIČ KOPRIVNIK Metode raziskovanja uporabniške izkušnje odprtih površin UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Odprte in zelene površine okrog zdrav- stvenih ustanov imajo pomembno vlo- go. Če so dobro zasnovane in urejene, lahko izboljšajo počutje zaposlenih. Poleg tega imajo pozitiven vpliv na pa- ciente: od tega, da lajšajo stres ob obis- ku bolnišnice, do tega, da lahko pogled na zelenje celo skrajša čas hospitaliza- cije (Ulrich, 1984). V okviru projekta Recharging recovery: Co-creating public space in healthcare smo želeli obravnava- ti izzive javnih površin na območju Uni- verzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju: UKC) in Onkološkega inštituta Ljubljana (v nadaljevanju: OI). Čeprav je UKC največja in najprestiž- nejša slovenska zdravstvena ustanova, OI pa največja onkološka institucija v drža- vi, je stanje zelenih in odprtih površin na območju obeh ustanov nezavidljivo. V zadnjih 30 letih se je odprti in zeleni prostor krčil zaradi parcialnega urejanja prostora, postavljanja prizidkov in za- časnih objektov in potreb po parkirnih mestih (na primer nezakonito uničenje parka pred stavbo Poliklinike leta 2015) (Brdnik, 2016). Poleg tega se območje klinik poleti pregreva. Nad njim je urba- ni toplotni otok (Komac idr., 2016), na vročino pa opozarjajo tudi uporabniki javnega prostora v participatornih ra- ziskavah (Prostorož, 2020). Prav zelene površine in večja drevesa lahko blažijo pregrevanje območja in ustvarijo ugod- nejšo mikroklimo, zato je ključno, da se površine ohranjajo, vzdržujejo, in kjer je mogoče, širijo. Epidemija koronavi- rusa je pokazala, da so odprte površi- ne okrog klinik pomembne tudi zato, ker zaposlenim, pacientom in njihovim svojcem omogočajo preživljanje časa na prostem, kjer je nevarnost okužbe manjša. Čakanje na pregled, odmori za malice in obiski svojcev so v tem času potekali zunaj, prav tako tudi testiranje obiskovalcev. Postavitev zabojnikov na zelenice in druge javne površine je pri- neslo še dodaten negativen učinek na stanje prostora. V raziskavi smo si zastavili dve ključni vprašanji: kakšna je trenutna uporab- niška izkušnja tega prostora in kje jo lahko izboljšamo. Odprte površine pred zdravstveno ustanovo, kakršna je UKC, bi morale pacientom omogočati učinko- vito okrevanje, zaposlenim pa prostor za oddih. Izvedeti smo želeli, kako izbrani skupini uporabnikov doživljata in upo- rabljata prostor, kakšne so njihove po- trebe in kako bi lahko prostor izboljšali, da bi bolje podprli delo zaposlenih in uresničili potrebe pacientov. Pacienti in zaposleni imajo zelo specične potrebe glede uporabe odprtih površin, oboji namreč redko dobijo možnost, da se vključijo v načrtovanje prostora. Uporabniki prostora in izbira ustreznih metod V raziskavi smo se osredotočili na glavni skupini uporabnikov zunanjega prosto- ra okrog klinik: na zdravstvene delavce in paciente. Že približen pregled številk pokaže, kako veliki sta obe glavni skupi- ni uporabnikov. UKC zaposluje pribli- žno 8.400, OI pa približno 1.300 oseb (internet 1 in 2). Natančnega podatka o številu obiskovalcev območja nimamo. UKC je v leta 2020 zabeležil približno 582.000 ambulantnih obravnav, OI pa v istem letu 111.000 pregledov. Grob pre- račun pokaže, da to pomeni približno 2.700 pregledov na delovni dan. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 111Predstavitve in informacije Metode, ki smo jih izbrali za ocenjeva- nje uporabniške izkušnje odprtih povr- šin UKC in OI, so bile izbrane tako, da so omogočale vključevanje širokega kroga uporabnikov. Z variacijo metod smo uporabnikom omogočili participa- cijo v digitalnem in zičnem prostoru. Nekatere metode (npr. delavnice in in- tervjuji) so bile izbrane, ker smo imeli z njimi dobre izkušnje v preteklosti in ker so jih priporočili referenčni izvajalci (Donetto idr., 2015, Očkerl idr., 2017), druge (na primer spletne ankete, dosto- pne s QR-kodami, opazovanje uporab- nikov po metodi agencije Humankind) pa smo na lokaciji testirali prvič. Meto- de vključevanja so morale biti čim manj invazivne in moteče za vsakodnevno delo zaposlenih ter opravke pacientov in njihovih svojcev. Pri izboru smo bili pozorni, da je vsaka nova metoda po- menila triangulacijo rezultatov prejšnjih metod ter omogočala večjo vsebinsko kompleksnost in poglobljeno razume- vanje okoliščin. Metode opazovanja prostora in vedenja uporabnikov Opazovanje prostora in vedenja upo- rabnikov je potekalo na dva načina. Februarju 2022 smo člani studia izved- li naturalistično opazovanje prostora in vedenja uporabnikov. V okviru pr- votnega opazovanja je bila opravljena analiza poti, vhodov v klinike, najbolj obremenjenih stičišč, zelenih površin in dreves, motečih elementov in ovir, izbrane lokacije zunanjega prostora so bile analizirane glede na gostoto upo- rabnikov. Septembra 2022 smo opazo- vanje na štirih izbranih zunanjih prosto- rih nadaljevali z metodologijo »analiza dobrega javnega prostora« (ang. Good Public Space Analysis Tool), ki jo razvi- ja nizozemska agencija Humankind. V okviru analize je sedem članov studia za ploščad pred Urgenco, park ob On- kološkem inštitutu, Šuštarjevo nabrežje in Polikliniko izpolnilo standardizirano anketo o kakovosti prostora, ki pokriva različne dejavnike, od urbane opreme, narave, dostopnosti, prometne varnosti do zvočne krajine ter možnosti za nakup hrane in pijače. Opravljena je bila tudi vedenjska analiza uporabnikov in ana- liza poti, ki jih opravijo pešci. Skupno je bilo v okviru analize dobrega javnega prostora zabeleženo vedenje 346 upo- rabnikov in poti 237 uporabnikov. Metode vključevanja uporabnikov Glavni skupini uporabnikov med upo- rabo zunanjega prostora klinik opravlja- ta različne, pogosto stresne dejavnosti. V nasprotju z drugimi javnimi površina- mi na območju klinik skoraj ni uporab- nikov, ki bi na odprtih površinah samo preživljali prosti čas. Da bi pridobili čim boljši vpogled v to, kako prostor uporabljajo različne skupine uporab- nikov, smo uporabili različne metode Slika 1: Območje klinik UKC z lokacijami opazovanja in vključevanja uporabnikov in sosledje metod v letu 2022 (ilustracija: Prostorož) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 112 Predstavitve in informacije vključevanja: polstrukturirane inter- vjuje, prostorske intervencije s spletni- mi anketami, neformalne pogovore na načrtovalski stojnici, urbane sprehode in delavnice. Preliminarni intervjuji z zdravstvenimi delavci Februarja 2022 smo opravili sedem preliminarnih polstrukturiranih interv- jujev z zaposlenimi UKC Ljubljana, vsi Slika 2: Delavnica s pacienti in delavnica z zdravstvenimi uslužbenci (foto: Prostorož) so bili zdravniki. Intervjuji so služili predvsem kot izhodišče za prihodn- je analize prostora in so opozorili na nekatere pomembne teme, ki zadevajo uporabo odprtih površin klinik. Prostorska intervencija in spletna anketa Julija 2022 smo na izbrane odprte povr- šine testno postavili 16 novih klopi in dve mizi. Uporabniki so lahko do kratke spletne ankete dostopali s skeniranjem QR-kode na desetih klopeh, ki so sta- le na zelenici pri Dermatovenerološki kliniki (edina lokacija, kjer so bile po- stavljene tudi mize), na trgu pri vratar- nici ob Zaloški cesti (Zaloška cesta 2), pri vhodu in na zelenici ob vzhodni fasadi Poliklinike, na ploščadi pred Ur- genco in na otroškem igrišču Pediatrič- ne klinike. Anketa je obsegala le štiri vprašanja: »Ali želiš, da klop ostane na tem prostoru?«, »Kako prijetno se po- čutiš tukaj?«, »Kako bi lahko prostor še izboljšali?«, »S kakšnim razlogom danes uporabljaš klop?«. Anketo je med avgustom in oktobrom 2022 iz- polnilo 373 uporabnikov, ki so 98-od- stotno podprli, da testne klopi ostanejo na lokacijah. Poleg podpore intervenciji smo z anketo ugotavljali, na katerih lo- kacijah se zadržujejo kateri uporabniki in kakšne so njihove potrebe. Načrtovalska stojnica Na načrtovalski stojnici smo v živo go- vorili s tistimi uporabniki zunanjega prostora, ki so imeli čas in voljo, da se zadržijo pri stojnici. Stojnica je tri zapo- redne dni v oktobru 2022 stala na enem od treh zunanjih prostorov: na ploščadi pri vhodu v Urgenco, na promenadi, ki vodi do vhoda v glavno stavbo UKC, in v parku ob glavni stavbi OI. Mimo- idoče smo povabili, naj spregovorijo o tem, kaj pogrešajo v okolici klinik, in povedo, kako bi lahko to izboljšali. V treh dneh smo na stojnici zbrali 113 pobud in vtisov uporabnikov. Urbana sprehoda po območju Urbana sprehoda po območju klinik sta bila organizirana maja in novembra 2022. Sprehoda sta potekala z zelo raz- ličnimi skupinami uporabnikov. Prvi je bil odprt za javnost ter namenjen pred- vsem deljenju in potrjevanju naših ugo- tovitev in opazovanj. Drugi je potekal v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Ljubljana in zaprt za širšo javnost. Namenjen je bil spo- znavanju izzivov, s katerimi se soočajo slepe in slabovidne osebe na odprtih Slika 3: Sprehod po UKC z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Ljubljana (foto: Prostorož) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 113Predstavitve in informacije površinah klinik. Skupaj se je sprehodov udeležilo 15 oseb. Delavnice Da bi poglobili razumevanje funkcio- nalnih, emocionalnih in socialnih po- treb pacientov in zdravstvenih delavcev, smo organizirali pet delavnic s pacienti in zdravstvenimi delavci. Vabila na de- lavnice so bila deljena prek intraneta UKC, prek spletnih kanalov studia Pro- storož, po območju klinik so bili obeše- ni plakati, poleg tega smo prek e-pošte targetirano vabili društva in združenja pacientov. Delavnice smo ločili glede na skupine uporabnikov (zdravstveni delavci UKC, člani/predstavniki dru- štev pacientov). Na delavnici smo vsem udeležencem predstavili probleme, ki smo jih s pomočjo predhodnih metod že analizirali na območju, nato pa smo skupaj z njimi iskali značilnosti dobre- ga odprtega prostora med klinikami in iskali konkretne rešitve. Lokacijo izvedbe, trajanje in vsebino delavnice smo prilagajali posamezni skupini ude- ležencev. Zaključek in prihodnje dejavnosti Kombinacija digitalnih in metod »v živo« za vključevanje uporabnikov se je izkazala za uspešno. Kombiniranje kvantitativnih in kvalitativnih metod za zbiranje podatkov je bilo učinkovito. Vsaka od metod, ki smo jih uporabili v projektu, je pomembno poglobila naše razumevanje prostora. Časovno in izvedbeno se je kot najzahtevnejša izkazala metoda delavnic z zdravstvenimi delavci in člani/predstavniki društev pacientov. V prihodnje bi bilo smotrno razmisliti o združitvi metod urbanega sprehoda in delavnice, saj predvidevamo, da bi sprehod razjasnil nekatere nejasnosti med udeleženci in omogočil boljšo orientacijo po prostoru. Poleg tega bi sprehod lahko namenili tudi oprede- litvi konkretnih problemov v prostoru, delavnico pa pogovoru in skupnemu is- kanju rešitev. Potreben bi bil tudi raz- mislek o vzorčenju – k sodelovanju smo povabili člane in predstavnike društev pacientov, ki pa morda nimajo novejših izkušenj z uporabo zunanjega prostora med klinikami, zato bi bilo dobro vkl- jučiti tudi paciente, ki so trenutno hos- pitalizirani. V tekočo raziskavo jih nis- mo vključili, ker nismo želeli posegati v delo in proces zdravljenja. Dobro bi bilo zagotoviti tudi, da je v metode vključen vsaj en predstavnik vsakega oddelka ali klinike, da pridobimo uporabniške iz- kušnje vseh odprtih površin. V prispevku smo predstavili samo me- tode, ne pa tudi rezultatov opazovanja in vključevanja uporabnikov. Na konč- ne rezultate nekaterih metod še čakamo, prav tako v času pisanja še niso bile izve- dene vse predvidene delavnice. Naš cilj je pridobiti čim jasnejšo sliko uporab- nikov ter njihovih navad in potreb na območju okoli klinik. Rezultati bodo neposredno uporabni za upravljavce in načrtovalce zunanjega prostora (UKC, OI, Mestna občina Ljubljana, Medi- cinska fakulteta). Poleg tega bomo na podlagi rezultatov predlagali kratko- in srednjeročne rešitve, s katerimi bi lahko izboljšali prostore in posledično izkušn- je tistih, ki uporabljajo ta prostor. Boljše urejanje odprtih površin je na- mreč nujno zaradi blagodejnega učinka urejenih zelenih površin na vsakodnev- na življenja ranljivih uporabnikov in zaposlenih, ki so dnevno izpostavl- jeni izjemnemu stresu. Pri urejanju in načrtovanju je ključno poznavanje uporabniške izkušnje glavnih skupin uporabnikov – pacientov in zdravstve- nih delavcev. S predstavitvijo različnih metod opazovanja in vključevanja smo pokazali, da je raziskovanje uporabniške izkušnje mogoče uspešno izvesti s trian- gulacijo metod, ki si po kompleksnosti in bogatosti podatkov sledijo od prepro- stih, enopomenskih in kvanticiranih proti kompleksnim, poglobljenim in kvalitativnim. Naja Kikelj, Zala Velkavrh, Vesna Skubic, Alenka Korenjak, Maša Cvetko, Jošt Derlink, Ema Durakovič Koprivnik Prostorož, Ljubljana E-pošta: info@prostoroz.org Spletna stran: www.prostoroz.org Slika 4: Član kolektiva Prostorož Jošt Derlink na načrtovalski stojnici v parku pred Onkološkim inštitutom (foto: Prostorož) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 114 Predstavitve in informacije Financiranje projekta Postavitev klopi in začetne analize so bile opravljene v okviru projek- ta Mikroklima med klinikami, ki ga je podprla Mestna občina Ljubljana, in projekta Common places, ki ga je podprl program Ustvarjalna Evropa (2014–2020)  – Kultura/Projekti so- delovanja 2020. Metode opazovanja in vključevanja uporabnikov so bile razvite v okviru projekta Re-charching recovery: Co-creating public space in healthcare, ki je del EIT-skupnosti Novi evropski Bauhaus. Podpira ga Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ki je organ Evropske unije. Zahvala Brezplačno uporabo metode Good Pu- blic Space Analysis in obdelavo podatkov nam je omogočila agencija Humankind (Nizozemska). Viri in literatura Brdnik, Ž. (2016): Parkirišče pred kliniko uredili brez gradbenega dovoljenja. Dnevnik, 66(10), 14. 1. 2016. Donetto, S., Pierri, P., Tsianakas, V., in Robert, G. (2015): Experience-based co-design and healthcare improvement: Realizing participa- tory design in the public sector. The Design Journal, 18(2), str. 227–248. Internet 1: O nas. Dostopno na: https://www. kclj.si/index.php?dir=/ukc_ljubljana/o_nas (sneto 21. 11. 2022). Internet 2: Zaposleni. Dostopno na: https:// www.onko-i.si/onkoloski_institut/o_nas/oi_v_ stevilkah/zaposleni (sneto 21. 11. 2022). Komac, B., Ciglič, R., Loose, A., Pavšek, M., Čermelj, S., Oštir., K., idr. (2016): Urban heat island in Ljubljana city. V: Musco, F. (ur.): Counteracting urban heat island effects in a global climate change scenario, str. 323–344. Berlin, Springer. Očkerl, P., Cerar, A., Simoneti, M., in Peterlin, M. (2017): Priročnik za boljše in lažje sodelova- nje z javnostjo pri urejanju prostora. Ljubljana, IPoP – Inštitut za politike prostora. Prostorož (2020): Vroče točke. Dostopno na: https://vroce-tocke.info (sneto 21. 11. 2022). Ulrich, R. S. (1984): View through a window may influence recovery from surgery. Science, 224, str. 420–421.