Acrocephalus 32 (148/149): 85−111, 2011 99 for this third most densely populated town in Slovenia, where species was considered a non-breeder already as far back as mid 19th century Podobno kot za Ljubljano (Trontelj 2001), je tudi za Celje veljalo, da hudournik v tem mestu ne gnezdi tako rekoč že od nekdaj (Geister 1995). V letih 2010 in 2011 pa mi je vendarle uspelo potrditi gnezdenje vrste tudi tukaj. Tako sem v obeh letih na Celjskem gradu v drugi polovici junija opazoval manjše število hudournikov, ki so prinašali hrano v špranje v zidu. Leta 2010 so jim samo kakšne 4 m stran družbo delali trije mladiči navadne postovke Falco tinnunculus na gnezdu. Leta 2010 sem opazoval le nekaj parov, leta 2011 pa se je število gnezdečih hudournikov povečalo na najmanj osem parov. To so prvi znani podatki o gnezdenju te vrste v našem tretjem najbolj naseljenem mestu, kjer je imela po navedbah Reiserja (1925) status negnezdilke že v sredini 19. stoletja. Matej Gamser, Na griču 3, SI−3202 Ljubečna, Slovenija, e−mail: matej.gamser@gmail.com Čebelar Merops apiaster Bee-eater – late spring observation of 12 individuals migrating along the Drava River on 5 Jun 2010 at Melje on the outskirts of Maribor (UTM WM55, NE Slovenia) Po končanem ornitološkem izletu na Peco dne 5.6.2010 sem šel obiskat svoje sorodnike v Melju v Mariboru. Nekaj čez 19. uro sem nad seboj v zraku zaslišal oglašanje čebelarjev. Vsaj 12 osebkov je letelo v smeri toka reke Drave. Gre za nekoliko pozno spomladansko opazovanje čebelarjev v SV Sloveniji, saj selitev v srednji Evropi običajno poteka do konca maja. Možno je, da so bili opazovani čebelarji zapozneli osebki na selitvi oziroma je šlo za t.i. »overshooting«, ki je pri tej vrsti v razmerah visokega zračnega tlaka pogost pojav (Cramp 1985). Matej Gamser, Na griču 3, SI−3202 Ljubečna, Slovenija, e−mail: matej.gamser@gmail.com Srednji detel Dendrocopos medius Middle Spotted Woodpecker – two singing individuals recorded on 15 Mar 2010 at Cvetkovci (Ptujsko polje, UTM WM83, NE Slovenia) in remnant floodplain forest with numerous old poplars; the site is located within the boundaries of IBA Drava, where the species’ breeding population is rather small Dne 15.3.2010 sem po službeni dolžnosti spremljal čiščenje nanosov v nereguliranem delu struge Pesnice pri Cvetkovcih na Ptujskem polju. Tu je ohranjen še zadnji ostanek poplavnega gozda vzdolž reke Pesnice. Na tem delu Pesnica meandrira in napaja mrtvice v zalednem poplavnem gozdu. Gozd sestavljajo stari topoli s številnimi luknjami, ki so jih naredili detli oziroma žolne. Ko sem se že odpravljal proti avtomobilu, sem zaslišal petje srednjega detla v vrhu belega topola Populus alba. Na moje veliko presenečenje je s svojim petjem izzval drugega srednjega detla, ki se je brž začel oglašati ca. 50 m stran. Omenjeni gozd leži znotraj mednarodno pomembnega območja Drava, kjer je bila gnezdeča populacija vrste v 90-ih letih ocenjena na vsega 12–16 parov v gozdovih vzdolž reke Drave od Borla navzdol (Štumberger 2000c). Dominik Bombek, Gajevci 1, SI−2272 Gorišnica, Slovenija, e−mail: dominik.bombek@gmail.com Kratkoprsti �krjanček Calandrella brachydactyla Short-toed Lark – one individual observed on 8 Jun 2010 between Viševke and Retje, Lake Cerknica (UTM VL56, S Slovenia). The record was confirmed by the National Rarities Committee – KRED as the 9th for Slovenia after 1 Jan 1950. Slika 17 / Figure 17: Kratkoprsti {krjan~ek / Short-toed Lark Calandrella brachydactyla, Cerkni{ko jezero, 8.6.2010 (foto: D. Bordjan) Dne 8.6.2010 sem se po popisu svojega transekta za monitoring pogostih vrst ptic kmetijske krajine na vzhodnem robu Cerkniškega jezera odločil pogledati še območje Viševk in Retja, ki v tem delu leta pogosto preseneti s kakšno zanimivostjo. Tudi tokrat nisem bil razočaran, saj sem na kolovozu na vzhodni strani ograjenega kravjega pašnika splašil majhnega škrjanca. Že na pogled se mi je zdel manjši in svetlejši od običajnih vrst. Poleg tega je odletel v loku in pristal le nekoliko dlje na kolovozu, ki je v tem delu leta neobičajno mesto za sicer zelo pogoste poljske škrjance Alauda arvensis. Opazovani škrjanec ni bil plašen, zato mi ga je uspelo fotografirati (slika 17). Na fotografiji Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook 100 se dobro vidijo vse značilnosti vrste, kot so bele prsi brez prog, izrazita nadočesna proga, majhna velikost, sivo-rjava barva perja ter značilni vzorec srednjih krovcev. Kratkoprsti škrjanček je čez nekaj časa odletel na kravji pašnik in sedel v travo. To je prvo opazovanje vrste na Cerkniškem jezeru (S. Polak osebno). Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti – KRED kot 9. opazovanje vrste v Sloveniji po 1.1.1950 (kategorija A). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@gmail.com Rdeča lastovka Cecropis daurica Red-rumped Swallow – six individuals and one active nest (beside one used) observed on 26 Jun 2011 in a rocky wall under Veli Badin near Sočerga (UTM VL13, SW Slovenia, 359 m a.s.l.); on the same day, one active nest was also found under the balcony ceiling of a house in Movraž village ca. 2 km from the previous locality (UTM VL13, SW Slovenia), where the species certainly bred for the first time in that year. This may speak of more pairs of this extremely rare breeding bird nesting in Slovenia, where only few breeding records of single pairs have been made so far. V okviru mladinskega ornitološkega tabora »Rakitovec 2011« smo dne 26.6.2011 obiskali skalno steno pod Velim Badinom (359 m n.v.) pri Sočergi. Takoj ob prihodu smo v zraku opazili dve rdeči lastovki, kasneje pa še štiri osebke. Po temeljitem pregledu skalne stene smo odkrili dve gnezdi, od katerih je bilo eno aktivno. Kasneje istega dne smo v vasi Movraž, dobra 2 km severno od omenjene stene, odkrili še eno aktivno gnezdo, nameščeno ob žicah električne napeljave za luč na stropu nad balkonom hiše (slika 18). Par rdečih lastovk je aktivno obiskoval gnezdo in posedal po vodnikih bližnjih daljnovodov (slika 19). Po pogovoru s stanovalko hiše smo izvedeli, da je lastovka gnezdo na tej lokaciji v letu 2011 zgradila prvič. Prva opazovanja in tudi gnezdenje rdeče lastovke v Sloveniji so iz konca 80-ih let (Geister 1995). Na lokaciji pod Velim Badinom je bilo gnezdenje enega para potrjeno leta 2000, dva podatka iz gnezditvene sezone pa sta bila vzdolž Kraškega roba zabeležena že v letih 1998 in 1999 (Mihelič 2000). Gnezdenje na zgradbah v Sloveniji doslej še ni bilo ugotovljeno, čeprav je Jančar (1999) dopuščal možnost gnezdenja v vasi Črni Kal, a brez najdbe gnezda. Naša opazovanja so zanimiva, saj lahko poleg dveh nedvomno gnezdečih parov na podlagi števila sočasno opazovanih osebkov sklepamo tudi na gnezdenje še kakšnega para te v Sloveniji izjemno redke gnezdilke na tem območju. Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI−3310 Žalec, Slovenija, e−mail: jurenovak15@yahoo.com Matej Gamser, Na griču 3, SI−3202 Ljubečna, Slovenija, e−mail: matej.gamser@gmail.com Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI−2000 Maribor, Slovenija, e−mail: ploj.alen@gmail.com Tilen Basle, Koroška cesta 178a, SI−2351 Kamnica, Slovenija, e−mail: tjulentil@gmail.com Sliki 18 in 19 / Figures 18 & 19: Rde~a lastovka Cecropis daurica in aktivno gnezdo vrste / Red-rumped Swallow Cecropis daurica and active nest of the species, Movraž, 26.6.2011 (foto: J. Novak) Šmarnica Phoenicurus ochruros Black Redstart – four individuals observed on 16 Jan 2010 in different parts of Lake Cerknica (UTM VL56, S Slovenia), hunting on frozen lake surface and snow-covered shrubbery; occasional winter records and wintering in inland Slovenia usually come from larger city centres Dne 16.1.2010 sem z Anžetom Škobernetom v okviru IWC popisoval vodne ptice na območju Cerkniškega jezera. Ko sva štela na predelu vzhodno od Goričice, sva na ledu opazila majhno ptico in jo s pomočjo spektiva določila za šmarnico. Ptica se je spreletavala po ledu in nekaj lovila. Slabo uro kasneje sva se peljala proti izvirom Obrha pri Gorenjem jezeru. Tam sva na majhnih grmih in posušenih steblih zelnatih rastlin opazovala še tri šmarnice. Te ptice pri nas redno prezimujejo na Primorskem, drugod pa so