Alexander Rath Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani UDK81'25:81'367=163.6=112.2 SKLADENJSKI POLOŽAJ PRVINE PA PRI PREVAJANJU V NEMŠČINO Slovenska prvina pa je večfunkcijska na različnih ravneh jezika. Med drugim je lahko besedilni povezovalec, naklonski členek in fokusni členek. Pri prevajanju v jezike brez primerljive prvine, mora prevajalec izbrati najbolj ustrezno rešitev iz večjega števila možnih prevedkov. Pri tem ni samo relevantna leksikalno-semantična raven, temveč tudi funkcijska, skladenjska in zvrstnostna. Za preučevanje tega vprašanja potrebujemo torej kontrastivni skladenjski model, v katerem je možno označiti vse omenjene parametre. Pričujoči članek je preizkus prilagoditve nemškega topološkega modela polj v ta namen. Ključne besede: povezovalec, členek, slovensko-nemško, linearna skladnja, Wackernagel 1 Definicija linearnih skladenjskih položajev Pri preučevanju prvine pa izhajamo iz linearnega skladenjskega položaja. Kot indoevropska jezika imata slovenščina in nemščina tudi na skladenjski ravni nekaj skupnih linearnih značilnosti. Obe imata namreč drugo skladenjsko mesto, ki vsaj do neke mere sledi Wackernaglovemu zakonu (Wackernagel 1892), ter neke vrste glagolski klepaj, čeprav se obnašata različno. Nemški Wackernaglov položaj, torej drugo mesto v stavku, se načeloma začne z levim glagolskim klepajem, ki mu sledijo zaimki. Nemščina pri osebnih zaimkih ne loči med naslonskimi in naglašenimi, zato je v tem jeziku manj očitno, da gre za neke vrste naslonski niz. Slovenski Wackernaglov položaj ima kompleksnejšo notranjo skladnjo, ki jo opisuje Toporišič (2004: 671). Jezik in slovstvo, letnik 63 (2018), št. 2-3 238 Alexander Rath Nemcistično jezikoslovje je v 20. stoletju na podlagi omenjenih značilnosti razvilo t. i. Feldermodell des deutschen Satzes (»Model polj nemškega stavka«). Najenostavnejša različica tega modela ima štiri polja (Tabela 1). Vorfeld Linke Satzklammer oz. Verbklammer (Wackernaglov položaj) Mittelfeld Rechte Satzklammer oz. Verbklammer Peter hat ein Haus gekauft. Predpolje Levi stavčni oz. glagolski klepaj (naslonski niz) Osrednie polie Desni stavčni oz. glagolski klepaj *Peter hišo kupil. Tabela 1: Najenostavnejša različica modela polj (prim. Duden 2016: 871). Na primeru se vidi, da se nemški in slovenski besedni red desno od Wackernaglovega položaja razlikujeta. Če model prilagodimo, pridemo do rešitve, prikazane v Tabeli 2: Predpolje Levi stavčni oz. glagolski klepaj (naslonski niz) Osrednje polje Desni stavčni oz. glagolski klepaj Ostalo Peter včeraj kupil hišo Tabela 2: Primer modela polj, prilagojen slovenskemu stavku. Podobne poskuse prilagajanja za slovenski jezik najdemo npr. pri Petriču (2005) in Crnkovič (2017: 109), še bolj splošno različico za slovanske in romanske jezike pa je razvila Wöllstein (2016). 1.1 Umestitev prvine pa v linearno skladnjo Obema jezikoma je skupno, da se povezovalni in naklonski členki lahko nahajajo na prvem mestu (na čelu stavka), med prvim in drugim mestom (na čelu Wackernaglovega položaja oz. na koncu prvega mesta, kar je stvar teoretične interpretacije) ali pa po Wackernaglovem položaju. Slovenska prvina pa se redkeje nahaja tudi še bolj desno in skrajno redko sredi naslonskega niza (v gradivu pričujoče raziskave samo enkrat). Na podlagi prej prikazanega modela razviti sistem poimenovanj linearnih skladenjskih položajev prvine pa in njenih ustreznic za uporabo v besedilnem korpusu, ki je prikazan v Tabeli 3, je ustrezen za slovenščino in nemščino: Levi stavčni oz. , . r. . , „ . n , ,. , , , •,, • Osrednie Desni stavčni oz. , , Predpone glagolski klepai ,. J , , , •,, • Ostalo (naslonski niZ) polje glagolski klepaj {pa} {pa} {pa} {pa} {pa} {pa} 1 2 NN 3 4 5 Tabela 3: Položaji prvine pa v slovenskem stavku. Skladenjski položaj prvine pa pri prevajanju v nemščino 239 Da bi bilo poimenovanje čim bolj funkcionalno, so položaji kar oštevilčeni, naslonski niz pa je označen z dvočrkovno kratico NN, kot je prikazano v zadnji vrstici Tabele 3. V Tabeli 4 so primeri za vse definirane položaje. 1 Pa če bi še tako modrovala in me učila živeti. 2 Še prej pa smo vsi skupaj zaspali za tisto deko z velikimi rožami. NN Ona se pa naj za tako plačo vozi po teh blatnih cestah in voha ta smrad. 3 »Mogoče je pa čaj?« 4 »Aha,« je rekla, »ampak higienske razmere so bile pa slabe.« 5 Alberta prašiča pa najslabše. Tabela 4: Primeri za vsak skladenjski položaj prvine pa. 2 Zvrstnost: pisna in govorna zvrst Sprejemljivi skladenjski položaji prvine pa so odvisni od zvrsti besedila. Empirična raziskava (Rath 2014) je pokazala, da poteka ločnica med govorno in pisno zvrstjo, kot ju definira Maas (2010). Gradivo za to raziskavo sta predstavljali dve zbirki besedil, od katerih je prva vsebovala zapise pogovornih intervjujev o bolj intimnih, družinskih doživetjih, kot je rojstvo otrok in podobno. Ta zbirka je obsegla 37.622 besed. Druga zbirka je bila publicistična in je obsegla 17.809 besed. Rezultati so prikazani v Tabeli 5. Položaj prvinepa 2 NN 3 Položaj 1, 4 ali 5 Zapisani pogovori 10,7 % 0 24,2 % 65,1 % Publicistična besedila 52,3 % 0,7 % 3,9 % 44,1 % Tabela 5: Delež pojavitev prvine pa v različnih položajih linearne skladnje v dveh zbirkah besedil. Če primerjamo položaja 2 in 3, vidimo, da je položaj 3 v publicističnih besedilih zelo redek. Pri pregledu gradiva se je izkazalo, da so poleg tega vse pojavitve prvine pa v tretjem položaju v preiskanih publicističnih besedilih del citatov iz pogovornega jezika oz. pogovorni vrivki. Sklepamo torej lahko, da je tretji položaj karakterističen za govorno zvrst (Rath 2014: 33). 240 Alexander Rath Glede na to, da nemščina nima primerljive prvine, ki bi ustrezala prvini pa, je mogoče pričakovati, da se bo to nekako odražalo tudi v prevedkih, in sicer vsaj tako, da prevedki v nemščini ne bodo omejeni na določen linearni položaj. 3 Vprašalni stavek Ker ima vprašanje, ne glede na to, ali je dejansko ali le retorično, zaradi svoje narave vedno interaktiven značaj, lahko pričakujemo, da se bodo prevedki prvine pa v vprašalnih stavkih obnašali drugače kot v ostalih tipih stavkov. Zato bodo pojavitve v vprašalnih stavkih posebej označene z oznako q in navedene pri rezultatih ločeno od pojavitev v drugih stavčnih tipih. 4 Konstrukcije in njihova interpretacija Analiza prevodov v pričujoči raziskavi je pokazala, da je pri prevajanju ključnega pomena koncept konstrukcije, znan iz konstrukcijske slovnice. Ko namreč prevajamo pa kot celoto skupaj z drugo prvino ali drugimi prvinami, lahko opazimo, da je pa v slovenščini postal del take celote, ki je razvila specifičen pomen oz. specifično funkcijo, ki ni več razumljiva neposredno iz prvin, ki jo sestavljajo. Primera za to sta pač pa (nem. »sondern«), ki se obnaša skoraj povsem enako kot temveč, in klinc pa, ki je dosledno prevedljiv v nemščino s »zum Teufel mit«, kar je v slovenščini tudi »k vragu z«. Manj jasni so primeri kot je ali pa, ki se prevaja z »oder«, kar je v bistvu ali. Zvezo ali pa lahko interpretiramo kot konstrukcijo, lahko pa domnevamo, da gre pri prevodu za izpust prvine pa, ki v tem primeru predstavlja oznako za poudarek, le-ta pa se v nemščini izraža na druge načine. Primeri tipa pač pa in klinc pa pri sintaktični analizi izvirnika in prevoda ne bodo upoštevani, ker gre očitno za stalne besedne zveze oz. konstrukcije. 5 Korpusno gradivo Ker je namen pričujoče raziskave pilotni preizkus metode in ne dejanska raziskava velikega korpusa, je gradivo omejeno na en sam slovenski roman in njegov prevod, in sicer na Zvenenje v glavi Draga Jančarja in prevod Klausa Detlefa Olofa. Roman vsebuje tako monologe pisne zvrsti kot dialoge, ki imajo značilnosti govorne zvrsti. Slovensko besedilo obsega 67.000 besed, nemško pa 75.000. 6 Pridobljeni podatki Iz označenega gradiva smo izolirali podatke za prvino pa in njene prevedke. V nadaljevanju so navedene tabele za vsak položaj prvine pa v vprašalnih in vseh ostalih stavkih. Skladenjski položaj prvine pa pri prevajanju v nemščino 241 Prevodi prvine pa na 1. mestu Prevodi 1. mesto 2. mesto 3. mesto Izpusti in drugo Skupaj und 17 17 izpust 14 14 aber 5 2 3 10 dann 3 3 doch 3 3 da 2 1 3 also gut 1 dass 1 1 erst 1 1 Skupaj 29 3 7 14 53 % 55 6 13 26 100 Tabela 6: Prevodi prvine pa na 1. mestu v stavkih, ki niso vprašalni. Prevodi Izpusti in drugo izpust 1 Tabela 7: Prevodi prvine pa na 1. mestu v vprašalnih stavkih. Prevodi prvine pa na 2. mestu: Prevodi 1. mesto 2. mesto 3. mesto Izpusti in drugo Skupaj aber 25 25 12 62 izpust 55 55 und 36 1 37 doch 3 1 1 5 dann 1 1 1 3 hingegen 2 2 aber doch 1 1 2 allerdings 1 1 2 auch 1 1 dann ... eben 1 1 eben 1 1 izpust stavka 1 1 ja 1 1 jetzt 1 1 menjava sredstva 1 1 sie 1 1 und ... auch 1 1 während 1 1 bestimmt 1 1 Skupaj 67 32 21 59 179 % 37 18 12 33 100 Tabela 8: Prevodi prvine pa na 2. mestu v stavkih, ki niso vprašalni. 242 Alexander Rath Prevodi 1. mesto 2. mesto 3. mesto Izpusti in drugo Skupaj denn 16 16 und 11 11 izpust 4 4 wohl 3 3 schon 2 2 dann 1 1 Skupaj 11 0 22 4 37 % 30 0 59 11 100 Tabela 9: Prevodi prvine pa na 2. mestu v vprašalnih stavkih. Prevodi prvine pa na 3. mestu Prevodi 1. mesto 2. mesto 3. mesto Izpusti in drugo Skupaj izpust 6 6 und 5 5 eben 3 3 aber 1 2 3 denn 1 1 ja 1 1 vielleicht 1 1 wirklich 1 1 schon 1 1 und ... auch 1 1 Skupaj 6 0 10 7 23 % 26 0 44 30 100 Tabela 10: Prevodi prvine pa na 3. mestu v stavkih, ki niso vprašalni. Prevodi 1. mesto 2. mesto 3. mesto Izpusti in drugo Skupaj denn 3 3 auch 1 1 izpust 1 1 Skupaj 0 0 4 1 5 % 0 0 80 20 100 Tabela 11: Prevodi prvine pa na 3. mestu v vprašalnih stavkih. Skladenjski položaj prvine pa pri prevajanju v nemščino 243 Ostalo: pa.4.n aber.1.n pa.4.n izpust pa.4.n ja.3.n pa.5.n noch.3.n pa.NN.n und.1.n Tabela 12: Prevodi prvine pa na ostalih mestih. 7 Interpratacija pridobljenih podatkov in sklep Najbolj pogosti prevedki prvine pa so aber, und in izpust. Zavedati se moramo, da je und v nemščini skladenjsko omejen na 1. mesto, kar kažejo tudi tabele 6, 8, 9 in 10. Od 70 primerov samo v enem ni na prvem mestu. Zato mesto izhodiščne prvine pa ne more vplivati na skladenjski položaj prevedka und, ne glede na to, ali nastopa v vprašalnem stavku ali ne. Drugačna je slika pri prvini aber. V gradivu sploh ne nastopa kot prevedek v vprašalnih stavkih, v drugih pa lahko nastopa na vseh mestih od 1 do 3. Izvirno aber, 1. mesto aber, 2. mesto aber, 3. mesto pa.1.n 5 2 3 pa.2.n 25 25 12 pa.3.n 1 2 Tabela 13: Položaji prvine aber v razmerju do položaja izhodiščnega pa. Kotje razvidno iz Tabele 13, obstaja vsaj delna korelacija med skladenjskim položajem v izhodiščnem besedilu in prevodu, ki jo bo treba dodatno testirati v prihodnjih raziskavah na večjih količinah besedila. Tabele 6 do 12 kažejo, da lahko pride do izpusta v vseh položajih tako v vprašalnih kot tudi vseh drugih stavkih. Posebno sliko pa kažejo vprašalni stavki. V slovenskem izhodiščnem besedilu nastopa pa samo enkrat na prvem mestu, kar se vidi v Tabeli 7. Iz Tabel 9 in 11 pa je razvidno, da prevladuje pri vprašalnih stavkih prevedek denn na 3. mestu. Razmeroma pogost je tudi prevedek und na 1. mestu. Vse ostale nemške prvine nastopajo predvsem na tretjem mestu, kar je povezano s tem, da gre predvsem za naklonske členke. Pričujoča raziskava torej kaže, da je relacije skladenjskih mest pri prevajanju prvine pa v aber po opisani metodologiji treba raziskati na večjih vzorcih besedil, saj so pri tem mogoča vsa mesta od 1 do 3 in je zato mogoče skladenjsko presevanje (angl. shmmg-through). Nadalje je raziskava pokazala, da je treba ločevati med vprašalnimi in drugimi tipi stavkov, ker je med njimi jasna ločnica pri izboru prevedkov. 244 Alexander Rath Vira Jančar, Drago, 1998: Zvenenje v glavi. Ljubljana: Mladinska knjiga. Jančar, Drago, 1999: Rauschen im Kopf. Wien: Zsolnay. Prev. Klaus Detlef Olof. Literatura Brauße, Ursula, 1998: Was istAdversativität? Aber oder und? Deutsche Sprache 26/2. 138-157. Breindl, Eva, in Elke Donalies, 2017: Konnektoren als funktionale Klasse. Mannheim: IDS. . (Dostop 9. 12. 2017.) Crnkovič, Jana, 2017: Kontrastivna analiza stavčnega vzorca slovenskega in nemškega jezika s poudrakom na besednem redu. = Kontrastive Analyse des Satzmodells der slowenischen und deutschen Sprache mit dem Schwerpunkt Wortfolge. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani. Duden, 2016: Die Grammatik: unentbehrlich für richtiges Deutsch. Wöllstein, Angelika (ur.). Berlin: Dudenverlag. Goldberg, Adele E., 1995: Constructions. A Construction Grammar Approach to Argument Structure. Chicago/London: The University of Chicago Press. Maas, Utz, 2010: Literat und Orat. Grundbegriffe der Analyse geschriebener und gesprochener Sprache. Grazer Linguistische Studien 73. 21-150. Petrič, Teodor, 2005: ABER und PA. Zu einigen Bedeutungsaspekten deutscher und slowenischer Partikeln. Ehrhardt, Horst, in Zorman, Marina (ur.): Semantische Probleme des Slowenischen und des Deutschen. Frankfurt am Main: Peter Lang. 201-224. Smolej, Mojca, 2004: Členki kot besedilni povezovalci. Jezik in slovstvo 49/5. 45-57. Rath, Alexander, 2014: Das Auftreten und die Rolle des slowenischen pa in Relation zur Klitikakette. = Mesto in vloga slovenskega pa v razmerju do naslonskega niza. Magistrsko delo, Univerza v Gradcu. Smolej, Mojca, 2004: Obvezni in neobvezni členki. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. Toporišič, Jože, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Wackernagel, Jacob, 1892: Über ein Gesetz der indogermanischen Wortstellung. Indogermanische Forschungen 1. 333-436. Wöllstein, Angelika, 2016: Was ein Strukturmodell für die (kontrastive) Sprachbetrachtung im DaF-Bereich leisten kann. Querschnitt durch die deutsche Sprache aus spanischer Sicht. Perspektiven der kontrastiven Linguistik. Berlin: Frank & Timme. 211-231.