the oldest and most popular slovenian newspaper in united states op america. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 221. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 14, 1929. LETNIK XXXIII. V v AMERIKA NE BO PRIČELA VOJNE Z NOBENO DRŽA-VO, BITI PA MORA PRIPRAVLJENA, DA SE V SLU-ČAJU NAPADA LAHKO BRANI. — BLOKADE V ČASU VOJNE MORAJO PRENEHATI. Washington, D. C. — Bri-ljantni govor, ki ga je' imel predsednik Hoover na dan praznovanja obletnice premirja, je vzela z zadovoljstvom na znanje ne samo ameriška javnost, ampak našel je mogočen odmev tudi v inozemstvu. Jedro, povzeto iz njegovega dolgega govora je sledeče: Amerika in njeno ljudstvo sovraži vojno, in možje, ki so se udeležili velikega svetovnega klanja, so vse prej kakor militarist. Kljub tenju pa mora biti Amerika vedno zadostno pripravljena, da se more braniti, ako bi bila napadena. Amerika je miroljubna in sama ne bo pričela vojne; biti pa mora oborožena, sorazmerno, kakor so druge države, kajti le v orožju imamo garancijo, da ne bo noben tuji vojak stopil kdaj na ameriška tla. Nespametno bi bilo, ako bi začela Amerika se razoroževati prva, samo zato, da bi dala dober vzgled drugim narodom. Kadar pa bodo drugi narodi iz-prevideli potrebo razorožitve, naj kar povedo, in Amerika bo drage volje skupno z njimi znižala število svojega orožja. Ne udajajmo se idealnim mislim, da bodo kdaj nasprotstva med narodi popolnoma izginila; odkrito priznajmo, da bodo vedno ostala. Enako tudi vojne niso izključene. Toda na eno moramo delati, namreč da v morebitni vojni ostanejo morja nevtralna in da izostane takozvana blokada. Naj se bojuje vojak proti vojaku, a naj se ne skuša izstradati žensk in otrok v zaledju. KRALJ PRAZNUJE ROJSTNI DAN. TRUPLO NAMERAVALI UKRASTI Dunaj, Avstrija. — Truplo sina bivšega cesarja Napoleona leži v kapucinski grobnici na Dunaju, kjer počivajo tudi trupla članov habsburške ro-dovine. Francija si je že dolgo prizadevala, da bi na kak način dosegla, da bi se truplo prepeljalo iz Avstrije v Pariz, a vedno je bila njena prošnja odbita. Prišli pa so zdaj na sled štirim banditom, očividno podkupljenim od Francozov, ki so priznali, da so nameravali ukrasti truplo. Grobnico so si natančno ogledali in ugotovili, da je zid med njo in med kletjo zraven stoječega bančnega poslopja precej tenak. Nameravali so ta zid Drobiti in potem skozi banko odnesti truplo in ga odpraviti naprej v Francijo. Kapucini so dali zdaj zid prinuerpo ojačati. PONOVNI PADEC VRED-NOSTNIH PAPIRJEV New York, N. ,Y. — Ker Je velika množina vrednostnih papirjev prišla na prodajo na borzni trg, je imelo za poslej-dico, da so delnice in bondi pretekli ponedeljek zopet ra-pidno padli. Papirji po katerih je bilo največje povpraševanje, so kazali izgubo od $2 do $22, drugi pa celo do $50. NESTRPNOST JONESOVE POSTAVE Enaka kazen odmerjena velikim kakor malim zločincem. — Svoboda ameriškega ljud-i stva v nevarnosti. Chicago, 111. — "Ameriški nestrpnosti in fanatizmu, ki sta izražena v nedavno sprejeti suhaški takozvani Jonesovi postavi, se mora na vsak način napraviti konec", se je iz--razil senator O. Glen, v svojem govoru, ki ga je imel na zborovanju nekega kluba na dan premirja. "V njej ne najdemo nič drugega kakor kazen — kazen —kazen, in ponovno zopet — kazen. Ljudstvo se bo vzdignilo, ako bomo nadaljevali na ta način. Ta postava sploh ne dela nikakega razločka med velikim "boot-leggerjem", in "med možem, pri katerem se najde četrt kvarta viške; oba se smatrata enakim1 zločincem." Je-li to v skladu z našo ustavo? Polagoma izginja svoboda, ki je ameriškemu ljudstvu zasigurana po ustavi, in ako se tega ne zajezi, bo sčasoma sploh vsa svoboda izginila." --n- DEKLICA SKOČILA IZ AEROPLANA New York, N. Y. — S samomorilnim namenom si je 18 letna Ruth Rockwell najela za $5 vožnjo z aeroplanom. Pilotu je pred poletom naroČila, naj se dvigne visoko, čim najbolj mogoče. Ko sta se nahajala v višini lipOO čevljev, mu je dala znamenje, naj vozi še višje. Ko pa sta dosegla višino .2000 čevljev, je deklica nenadno odprla vrata in skočila v globočino. V pismu, ki so ga pozneje našli, je deklica navedla za vzrok samoumora, da se želi končati, ker je življenje ne le prazno in brezpomembno, ampak, da se ji celo napačno zdi, da bi še naprej živela. — Zopet en vzgled moder brezver-ske vzgoje. Kakor se trdi, je bila ta deklica prva oseba v Zed. državah, ki je izvršila samoumor iz zraka. -o- Albanski kralj Ahmed Zogu, ki je znan kot najlepši vladar na svetu, je pred kratkin? praznoval ovoj rojstni dan. Gornja slika je bila vzeta ob tej priliki. \ SUPERINTENDENT V TOVARNI — ROPAR Chicago, 111, — V malem' mesftu, Fisher, 111., je neki bandit skušal oropati tamkajšnjo banko, a se mu ni posrečilo, in je bil pri svojem poslu obstre-ljen. Nemalo pa so se oblasti začudile, ko so sledovi za banditom vodili v Chicago k poster lji, kjer je ležal višji uradnik tvrdke Linde Air, Wm. S. Ra-gan, — obstreljen. Bil je aretiran in tudi priznal svojo krivdo. Njegovi souradniki ne morejo doumeti", kaj ga je vodilo k temu činu ; pri tvrdki je namreč zavzemal eno izmed vodilnih mest s $400 mesečne MONGOLSKA ARMADA PROTI KITAJSKI Ruski general zbral čete v Mongoliji, katerim so se pridružili sovjeti, in z njimi vpadel v kitajsko ozemlje. Harbin, Mandžurija. — Armada, obstoječa iz več tisoč mongolskih konjenikov, katere vodi ruski general Bujoni, in v kateri se nahaja tudi več sovjetskih čet, prodira v Kitajsko proti mestu Hailar, in ima očividno namen, da bo odrezala kitajsko vzhodno železnico za hrbtom kitajske armade na fronti. Kakor se govori, je bil general Bujoni prej častnik v ruski kavkaški armadi, in je bil poslan v Mongolijo z naročilom, da organizira posebne Čete in z njim vprizarja vpade na kitajsko ozemlje. Vesti o prodiranju te armade so vzbudile razburjenje, kajti v bližini mesta Hailar ima ameriški Rdeči križ svojo postojanko. Kitajske oblasti so ukazale civilnemu prebivalstvu, da ipora mesto izprazniti in se umakniti v notranjščino dežele. Neko poročilo govori, da so Rusi predlagali nove pogoje Kitajcem za mir; v njih je tudi vključeno, naj Kitajska postavi za začasnega upravitelja vzhodne železnice nekega moža, z imenom Kalina. Kako bodo Kitajci pogoje sprejeli, je še negotovo. ♦ -o-— AMERIŠKA TVRDKA DOM DELO p 110 milijonsko, delo v Rusiji si je pridobila ameriška tvrd-ka. — Amerika bo preskrbela vodilne moči, Rusija pa ostalo delavstvo. Moskva, Rusija. — Med mnogimi tujimi tvrdkami, ki so kompetirale pri sklenitvi pogodbe s sovjetsko vlado za ogromno delo, je odnesla uspeh ameriška chicaška tvrdka Mac Donald Engineering Co. Delo ki bo obsegalo vrednost okrog 110 milj. dolarjev, bo obstoja-jlo v grajenju velikih fcement-tiih naprav, žitnih elevatorjev, mlinov, in raznih industrijal-nih tvornic, in sicer po celi sovjetski državi. Ruska država bo preskrbela materij al, kapital in delavstvo, načrte za zgradbo in nadzorovanje dela pa bo opravljalo 45 amer. inženirjev in drugih izvedencev. To bo največja amer. inžStiirska skupina, ki je bila kdaj zaposlena v Rusiji. Maši-nerija, ki se bo uporabljala pri gradbi, bo vsa dobavljena iz Amerike. Enako bodo tudi v eno izmed naprav postavili samo ameriško mašinerijo, in ako se bo tpkaj izkazala, da je boljša, kakor evropska, jo bodo upeljali tudi drugod. Stroške za delo bo sovjetska država plačevala v odmerjenih obrokih. KR1ŽEMSVETA — London, Anglija. — Preko cele Britanije je divjal pretekli ponedeljek strašanski vihar, spremljan po nalivu. Do zdaj so ugotovili, da je povzročil osem življenjskih izgub. — Mexico City, Mehika. — Mehiške vojaške čete so dobile ukaz, da se vse umaknejo v barake, in ostanejo tamkaj za teden dni, dokler ne minejo volitve. Oblast namreč ne želi, da bi se vojaška sila količkaj vmešavala v volitve. — Oakdale, Tenn. — V tukajšnji bližini je skočil neki vlak s tira. Pri nesreči so štiri osebe izgubile življenje, med njimi so bili trije železniški u-službenci, 50 pa je bilo poškodovanih. — Pariz, Francija. — Američan, J. L. Douglas, ki prebiva v tem mestu, je star 70 let, njegova žena pa 65 let. Mož je pred par dnevi vložil tožbo za razporoko, češ, da mu je njegova ".mlada" žena postala nezvesta in da jo je zasačil z drugim' moškim. — New York, N. Y. — Vse svoje prihranke je imel neki tukajšnji bančni uslužbenec vložene v bonde. Pri sedanjem borznem polomu pa je vse izgubil ; to ga je tako potrlo, da se mu je zmešalo in je v tem stanju izvršil samoumor. — Berlin, Nemčija. - Berlinska mestna upraja je odstranila iz zborovalne dvorane sliko župana Boessa, ki je, kakor znano, zapleten v neko korup-cijsko afero, in na njeno mesto postavila sliko cesarja Viljema I. Zupana več ne pustijo k zborovanj im, a on sam pa pravi, da ne bo resigniral, dokler ne bo končana razprava proti njemu. Iz Jisgoslavife«- OGENJ UNIČIL GOSPODARSKO POSLOPJE V SAVINJSKI DOLINI. — NESREČNO SREČANJE OROŽNIKOV. — RAZNE NEZGODE. — KORUPCIJA Z ŽELEZNIŠKIMI PRAGOVI. — DRUGE RAZNE VESTI. ZASTAVE STRGAL Indianapolis, Tnd. — Na dan premirja so uniformirani legijonarji komaj preprečili grozeče nemire, ko je neki R. Jeames strgal angleško, francosko in italijansko zastavo, ki so plapolale ob stopnjicah vho aa v poslopje ameriške legije. Na vprašanje policije, ki ga je aretirala, zakaj je to učinil, je kratko odgovoril: "Tiste zastave niso spadale tja." plače, — Policija je pričela domnevati, da ima na vesti še več drugih ropov, ki so se dogodili v zadnjem času. BIVŠI NEMŠKI CESAR TOŽI UREDNIKA Berlin, Nemčija. — Bivši cesar Viljem je vložil tožbo proti uredniku nekega nemškega lista, in sicer zaradi članka, v katerem so bile navedene težke obdolžbe proti cesarju, češ. da je ta dajal med vojno vsa naročila za orožja nemške armade Kruppovim delavnicam, ker je sam osebno vlekel dobičke iz te tvrdke. To pa je imelo za posledico, da je bila nemška armada oborožena z manj vrednim orožjem. - o-- - -" -------- Kdor v » Amer. Slovene«" oglasi, se mu kupec takoj o-glasij ZRAČNI TRGOVSKI PROMET NARAŠČA Chicago, 111. — Kakor poroča četrtletni izkaz American Air Transport Ass'n, preletijo aeroplani v potniškem in trgovskem prometu dnevno skoraj 85 tisoč milj, in služijo 90 mi-ljonom ljudi. — Po zračni pošti se je v oktobru dnevno preneslo povprečno 22,660 funtov. -o- ZA POBEGLIM SLEPARJEM POIZVEDUJEJO Chicago, 111. — Poizvedba za advokatom L. I. Gottlieb, o katerem' smo nedavno poročali, da je prisleparil od svojih kli-jentov okrog četrt milijona dolarjev in izginil, je postala mednarodna afera, in več držav se je pridružilo iskanju. Kakor govore nekatera poročila, se je odneljal z ladjo v Južno Ameriko. >-o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — V torek dopoldne je preminul rojak Andrej Kordež, stanujoč na 2027 West 22nd Street. Na mrtvaškem odru leži na svojem do mu, na omenjenem naslovu. Umrl je v starosti 59 let. Doma je bil iz fare Selce pri Škofji Loki. Pogreb se vrši jutri v pe tek dop. iz cerkve sv. Štefana. Žalujočim sorodnikom naše glpboko sožalje. Pokojniku pa R.I.P.! letina in Grgura Mitroviča, je bilo aretiranih še več železniških uradnikov. Izvršene so bile preiskave v pisarni aretiran-cev in so bili vsi spisi izročeni predsedniku okrožnega sodišča, ki bo določil preiskovalnega sodnika v tej aferi. Pri preiskavi so našli ponarejen državni pečat za signiranje železniških pragov. V interesu preiskave so podrobnosti o a-feri še tajne, toda že sedaj je znano, da bo afera zavzela velike dimenzije in bo v njo vpletenih več uglednih oseb, ker gre za sto in stotisoče, za katere je država oškodovana. Ta doogdek je v Banjaluki, zlasti med trgovskim svetom . izzval veliko zanimanje. Med aretiranci je tudi višji železniški uradnik zagrebške direkcije ing. Goranin. Do odkritja je prišlo na ta način, da. je odpuščeni uradnik "Pobjede' Fa-bjan Stipanovič prijavil oblastem, da se za dalj časa gode pri železniški upravi malver-zacije. -o- Tovorni vlak skočil s tira. Logatec, 25. okt. — Na progi med Rakekom in Logatcem v bližini Planine je danes zjutraj ob 4:40 iztiril tovorni vlak 641. Pet praznih vagonov je bilo močno poškodovanih, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Iztirjeni vagoni so popolnoma zaprli promet na obeh tirih. Iz Ljubljane je kmalu po obvestitvi o nesreči odhitel pomožni vlak z delavci, ki so progo do 10:20 dopoldne zopet očistili, nakar je bil promet v popolnem redu vzpostavljen. Preiskava bo ugotovila pravi ^zrok nesreče kakor tudi obseg materialne škode. --o-* Nezgode v Mariboru. 381etnega pomožnega dfelav-ca na blagovnem \ kolodvoru, Ivana Maroha iz Peker, je ne-Ena taka patrulja je že pri-j ki tovorni voz s.tako silo zadel šla na sled lopovom. Nesreča, ob desni bok, da je dobil težje Velik požar. Polzela, 24. okt. — V celo vrsto požarov, ki so letos zadeli Savinjsko dolino, moramo zabeležiti danes nov slučaj. Ob petih zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje last Anton Mešiča, posestnika in župana. Vzrok požara ni znan. Goreti je začelo v krmi ob petih zjutraj. Dvaintrideset metrov dolgo, popolnoma zidano, pred dvemi leti novo gospodarsko poslopje je bila na-mah v ognju. Prihitele so požarne brambe iz Polzele, Pa-riželj in Braslovč. Vkljub temu, da je bila pomoč takoj na mestu, voda zraven, so pogoreli vsi leseni deli popolnoma, ogromna zaloga krme ter o-krog 600 kg hmelja, ki je bil že prodan ter že pripravljene, vreče za basanje. Zgorela je tudi nova slamoreznica, mla-tilnica, žitni čistilnik in električni motor. Posestnik je zavarovan. Kdor je videl to novo popolnoma moderno poslopje, zidano z 1)etoniranimi podi, se mora naravnost čuditi divji sili ognja, kako je uničila stavbo. Posestnik je imel vso zalogo krme shranjeno na poslopju. V njej je našel ogenj dovolj snovi za širjenje. Ravno pred zimo stoji posestnik brez najmanjše krme za mnogoštevilno živino. Nesrečno srečanje dveh orož-niških patrulj. Orožniška podoficirska šola v Kamenici je zadnje dni imela svoje vežbe na pobočjih Fruške gore. Ze nekaj dni pa se tam okrog klati tudi neka razbojniška tolpa, ki je med prebivalstvom izvršila že več ,vlomov in "so bile o njej obveščene okoliške orožniške Staniče, ki so na lov za razbojniki poslale svoje patrulje. pa je hotela, da se je namesto razbojnikov iz nekega precej oddaljenega skrivališča pojavila patrulja orožniške podo-ficirske šole, ki je menila, da ima pred seboj patruljo tovarišev, ki markirajo sovražnika. Patrulja orožniške podoficir-ske šole je začela streljati s slepimi naboji, a prava orožniška patitilja je v domnevi, da streljajo razbojniki, odgovorila z ostro salvo. Posledica je bila tragična. Strel je zadel orožniškega podnarednika Milana Korača, ki je po par minutah izdihnil. Velike goljufije z železniškimi pragovi. Na ovadbo železniške direkcije V Zagrebu je bilo v Banjaluki aretiranih več oseb, ki so izvršile velike malverzacije na škodo države pri prodaji in sprejemanju železniških pragov. Razen dveh višjih uradni kov tamkajšnjega gozdnega podjetja "Pobeda", Steve Pi poškodbe^— Na opolzkem tlaku je padla na SLomškovem trgu 29letna Alojzija Murko ter se ranila pri tem na desni ko-lenici. —0. Na Glavnem trgu se je zgrudil brezposelni pomožni delavec Franc Slaček, ki ga je napadla božjast. Po padcu na trdi tlak je bil v hipu ves v krvi. Rešilna postaja je nudila vsem prvo pomoč in jih odpre-mila potem V bolnico. -o- Smrtna kosa. —V Ravnah pri Guštanju je umrl Rudolf Miller. — V Go-milici, Slov. Krajina, je umrl 74 let stari Štefan Lebar. — V Ljubljani je umrla Marija Čer-težnik. — V Zabukovju pri Sevnici je preminul Anton Iv-nik. — Na Gašteju pri Kranju je umrla Marija Šmidova. — V Spod. Lučah je ugrabila smrt Antona Mlakar. — V Mariboru so umrli: 77 let stara Elizabeta Škof; 18 let.stara Ana Hauptman in Alojzij Jar-čič, star 63 let. t Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 14. novembra 1929. i AMERIKANSKI SLOVENEC j Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. t i Ustanovljen leta 1891. fe t Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska JEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 ' PI _- Naročnina: Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo; Za celo leto .......................................$6.00 Za pol leta ...................................... 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: - For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 Chicago, Canada anc^ Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ............................... 3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, clo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker js tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-hištvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class- matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. . -—---- J. M. Trunk: Razni — misijonarji i. Misijonsko delo ali delo misijonarjev se smatra za nekaj Vzvišenega. Dobro se še spominjam, kako sem zastrmel, ko pii je prijatelj na gimnaziji pokazal misijonski list in me opo-jzoril na delo misijonarjev. Vzvišenost je seve odvisna od vzvišenosti misije same, smeri, vsebine, vrednosti misije, toraj od kakovosti misijona, na kakršnega se misijonarji podajo ali so poslani. Imamo najrazličnejše misijonarje. Navadno imamo pred očmi verske misijonarje, ako govorimo o misijonih. Kolikor verskih skupin, toliko je takih misijonarjev, ki grejo in delajo za razširjenje svojega verskega prepričanja. Govorimo pa tudi z vso opravičenostjo o misijonarjih ateizma, materializ-ma, boljševizma, nihilizma, komunizma. Lahko bi še razvrstili misijonarje v neposredne in posredne. Prvi imajo začrtano misijo pred seboj, drugi vršijo svoje misijonsko delo le bolj nenameravano, postransko, toraj neposredno. Marsikdo bi utegnil protestirati, ako bi ga imenovali misijonarja, dasi je misijonar v tem ali drugem pomenu, pri tej ali drugi misiji. Ali je g. Molek kak misijonar, in v katero vrsto bi spadal, o tem nočem razpravljati. To niti ni glavno. Vsekako spada tudi on med misijonarje, kakor je razvidno iz smeri, katero zastopa v Prosveti. Najmanj se g. Molek rad'pobavi tudi s — krščanskimi misijoni in misijonarji. V št. 238 Prosvete ima članek: "Pobijanje 'materializ-ma'." To je pravcati — misijonski članek, ker s6 bavi s"kr-ščanskimi, katoliškimi in tudi slovenskimi misijoni, in z misi-jonom — materializing. Članek začne s poročilom iz nekega zborovanja voditeljev metodistične sekte protestantske cerkve in govorom nekega McGregorja o misijonskem delu v Aziji. G. Moleka roba zanima, saj pravi: "Njegov govor je zanimiv, ker osvetljuje najnovejšo tendenčnost ameriških evangelistov, ki osrečujejo orientalce s svojim fundamentalističnim bunkom". - Z bunkom je g. Molek kar pri rokah, in ta bunk bi obstajal v tem-le: "McGregor je rekel, da ima krščanski misijonar vedno več težav na Kitajskem, zlasti pa na Japonskem. Včasi je misijonar pobijal domače vere in uvajal zapadne navade med domačimi, danes pa mora delati baš narobe: pomagati mora domačinom očuvat njihovo staro i00<^00<>-0-0-00-0-00<>0<>000000<)0<>0 00000-0-000000-0-0000000oooooooooo-o^ ii]ic3itiii)iiimc31 iiif iiiii iiEaiiiiiii)iiiic3iiM]iiiiiiicaiiiiiitiiiiiE2tiiiiiiiitiicaiiititiiiiiiE3trtiiiiirrticaitiiiiif iiiicsif iiiiiiiutca nt iikii iimittiiiiiiiiiEain t Dr. Martin J. Ivec starosta slovenskih zdravnikov v Zdr. drž. V slovenski naselbini v Jo-lietu praznuje letos Dr. Martin J. Ivec srebrni jubilej svoje zdravniške prakse. — Za doktorja zdravilstva je bil promoviran 1. 1904 in sicer na Rush' Medical College, Chicago University. Leta 1922 je nadaljeval svoje * študije, in sicer eno leto na londonski univerzi, leta 1923 pa eno leto na dunajski univerzi. Vse študije je izvršil z izvrstnim uspehom. Dr. Ivec je špecijalist za notranje bolezni ter grlo, nos in ušesa. Rojen je "bil v Semiču leta 1878. V Ameriko je prišel za svojo matero kot 10 letni deček. Klasične študije je dovršil na St. John's univerzi v Collegeville, Minn. Bil je prvi vrhovni zdravnik K^S.K.J. in to celih dvanajst let. Sedaj je vrhovni zdravnik Družbe Sv. Družine v Jolietu. PREČITAJTE Bilo je vroče nedeljsko po-jti mnogo patetičnih človeških iiiMiiiimrniiniiiiiiimiiMiiiiiiiuiiiuiiuiiiniiiciH ^O<><><>O-CK>OO^ EEEEIEE ^ KAJ SE SLISI PO SVETU? ^ je, ki s0 mu povsod skušali, gospej kjer so mogli, ves ugled vzeti, iz Ljubljane v obilni meri. Po-! Ali ga niso, tudi to bodo move jte mi, ali imate Vi boljšo rali še pripoznati. izobrazbo kot ljubljanski škof, j Mržnja do g. Šubelj a se je ki je razumel petje naše mla-1 pa takole začela. Ko je prvič'no ga bodo sprejeli, ga bodo dine in je bil ganjen do solz,'prišel v Cleveland, je bil prav < postavili na temeljito preizku-rned tem, ko Vi, slavna operna juljudno povabljen, da bi pri šnjo, in bodo najbrž tudi kali- NOVA VRSTA VOJAŠKIH PUŠK. Washington, D. C. — Vojnemu departmentu je bil predložen v odobritev nov model za vojaške puške, ki je znatn^> boljši, kakor dosedanja vrsta. Nova puška je napol - avtomatična, namreč, da sama repe-tira po strelu. Po desetem stre-luxse mora z nova nabasati. Model ima kaliber .27 . Pred- pevka (kakor ste se izrazili) j N. N. stanoval. On, nič hudega nimate posluha za petje naših; sluteč je radevolje in z vese-otrok, ki pojo boljše kot v ka- lijem sprejel in kakor je dobre-terikoli ljudski šoli v Ljublja-iga značaja, je bil hvaležen in ni. Mene prav malo briga, ka-jobema N. N. kupil lep dar. ko.so Vaši omenjeni ljubljan- Potem kmalu je bil KSKJ. ski prijatelji razumeli Vaš'banket društva sv. Marije članek. Gre se za dobro ime j Magdalene in so hoteli, da bi ameriških Slovencev, ki veliko j zapel pri tej veselici. Mrs. žrtvujejo za šole, v katerih se .'N. N. je pa pri društveni seji ber izpremenili na .30. -o- dosedanji vzgaja njih mladina. Pomilovanja vredna je lepa Slovenija, ki trpi na svojem dobrem imenu radi gotovih elementov, ki se ponižajo včasih med nas iz same čiste dolarske ljubezni. Nikar ne hodite semkaj iz sebičnosti, ker to ne utrjuje vezi ljubezni, ki jo dolgujemo domovini. Iz Vašega članka, ga. Lov-šetova, namenjenega meni, vidim, da Vas zapušča spomin in da zahtevate pojasnili: Citirate: "Imam na razpolago finančne grehe iz Sheboygana in pismo ugledne gospe iz Clevelanda, kar jari gospej ne bo v čast. Prav je, da se potegujete za svojo čast in poštenost. Moje pojasnilo je sledeče: 1. Vi ste potovali iz Ljubljane v Ameriko z neko ugledno družino iz zelene Štajerske. Na potovanju ste si izposodili od te družine gotovo svoto denarja z zagotovilom, da to povrnete, kadar pridete rekla: "Le počakajte, jaz bom pa dobila, da bo Šubelj na našem banketu zastonj pel." Ko je o tem načrtu izvedel g. Šubelj, ni hotel zapeti ne zastonj in ne za plačilo. Potem se je pa huda jeza zbudila in so začeli se čez njega lagati. Zato je to zelo kruto, enega gosta povabiti, potem pa tako z njim narediti. Ko je gospa Lpvšetova prišla, so ji iskali koncertov s tem, da so v pismih udrihali čez g. Šubelja, njo pa hvalili. So menda mislili, da bodo s takim ravnanjem ga dol potlačili, ampak so sami ostali osramoičeni. Gospa Lovše se mu je tudi zelo nehvaležno izkazala; ker je imela tako malo koncertov, ji je on dal tri od svojih aranžiranih koncertov in skupaj sta igrala, da je več zaslužila. Od enega samega koncerta ji je 450 dolarjev poslal in čakal odgovora, in ko že ni bilo nič, ji je moral v PRIPRAVE ZA SVETOVNO RAZSTAVO. Chicago, 111. — Načrti za proslavo stoletnice mesta Chicago, ki se bo vršilo v 1. 1933., so skoroda gotovi. Za kritje stroškov svetovne razstave, ki se bo priredila ob tej priliki, bo izdanih bondov za 10 mili- jonov dolarjev. Glavno pozo-rišče proslave bo na Grand parku. S pripravljalnim delom bodo pričeli v aprilu prihodnjega leta. -o- MOŽ, KI IZDELUJE ZLATO Naši čitatelji se bodo še spominjali "izdelovalca zlata" Tausenda, ki so ga aretirali v Monakovem, češ da je navaden goljuf. Tausend sedi še vedno v preiskovalnem zaporu, a kakor poročajo, je prišlo v njegovi aferi do senzacionalnega preokreta. Tausend se je bil ponudil, da bo izdelal neko količino zl^ta iz svinca pred sodno komisijo in to ponudbo so sprejeli. Eksperiment se je izvršil v monakovski kovnici denarja in ga je kontrolirala komisija, sestoječa iz ravnatelja in drugega visokega uradnika te kovnice, dveh policijskih uradnikov, preiskovalnega sodnika in državnega prav- dnika. Tausenda so natančno preiskali, kakor tudi materi-jal, ki so mu ga dali na razpolago. In možu se je dejansko posrečilo pridelati znatno količino čistega zlata — tako vsaj pišejo monakovski listi. Tausend sedaj zahteva, naj ga takoj izpuste iz zapora. -o- SLOVAR ZLOČINSKEGA JEZIKA. Brazilska policija je.prijela zloglasnega mednarodnega pustolovca Alberta Pinta, pri katerem je našla obsežne zapiske v neznanem jeziku. Kakor so dognali, je šlo za slovar mednarodnega zločinskega jezika, ki so ga bili sprejeli zločinci na svojem nedavnem tajnem kongresu v Leridi na Španskem. Tam so se domenili tudi glede osnovanja centralne tatinske organizacije. Brazilska policijo je te svoje izsledke sporočila vsem policijskim direkcijam na svetu, slo- poldne. Meglena sopara je visela nad njestom. V mestnem parku stal je osamljen človek, naslanjajoč se na klop. Skupi-ljudi, medlečih od vročine, šle so mimo njega — očividno na poti k obali. Pridružil se je množici. Bilo je na povratku, da ga je doletela usoda. Približal se mu j e: človek, najprej molče ga premeril od pete do glave, in se potem nenadno zadri nad njim z vprašanjem: Morete dokazati, da ste zakonito prišel v to deželo? Odgovor je bi zmeden. Več vprašanj, zamo tajočih vprašanj o glavarini, nastanjenosti in tako dalje. Sledila je aretacija in potem deportacija — vse z dosledno točnostjo stroja. Pa zakaj? Radi nepoznavanja drastičnega zakona. Kako drago ga stane to nepoznavanje. Kaj mu je pomagalo, da je bil že devet let tukaj in da je imel prvi državljanski papir? In "izključeni za vedno" — pravi zakon. Kako mora reveža boleti, ako izve, da ta "nedolžni" popoldanski izlet ne bi bil končal tako tragično onega usodepol-nega dne v sedaj tako daljni Ameriki, da je investiral par centov — za nakup časopisa. Kajti, približno ravno ob času, ko se je zgornji dogodek vršil blizu mednarodnega mostu, so skoraj vsi tujejezični časopisi za naslovom z debelimi črkami prinašali svareči članek FLIS—a o novem deportacij-skem zakonu. Neki star angleški pregovor pravi, da unča previdnosti je vredna funt leka. Mnogo te resnice leži za FLIS-ovimi članki. Njih svrha je pomagati ljudem, zlasti novodošlecem, da ne padejo v zanjke in da si najdejo svojo pot v komplicirani novi deželi. Ti članki se bavijo z vsako stranjo ameriškega življenja ,ameriških zakonov^ u-stanov, priložnosti, zgodovine, običajev. Ali, naj gre za zamotano legalno vprašanje, ki ga članek razpravlja, ali za enostavno vsakdanjo stvar, Fo reign Language Information Service vedno stremi povedati nepristransko resnico. Neštevilo ljudi, ki so čitali članke "Mr. Flis-a", obrnilo se je nanj za oseben nasvet in pomoč. V zapiskih FLIS-a je naj- m dokumentov, ki govorijo o ža-ostnih izkušnjah in bridkih razočaranjih, ali tudi o hvali in hvaležnosti za prejeto pomoč. To* je moj najsrečnejši dan v življenju", vzkliknil je nedavno nekdo, ko mu je FLIS pripomogel urediti zamotano vprašanje glede zakonitosti bivanja v Ameriki in s tem omogočil prihod žene in otrok. Deset let je FLIS izvrševal to človekoljubno delo. Zato je s težkim srcem morala ta organizacija odbiti mnogo ljudi, ki so se na njo obrnili za pomoč in nasvet, ker vsled pomanjkanja denarnih sredstev je morala zmanjšati število zappsle-nega osobja. To je tem bolj žalostno, ker tekom tekočega leta se je obrnilo za pomoč in nasvet na organizacijo dvakrat več ljudi kot lani. Da-li bodo Slovenci in drugi -Jugoslovani v Ameriki imeli svoj posebni oddelek v prihodnjem letu, je v velikem: obsegu odvisno od njih samih — od Vas. Tu Vam je prilika, da iz-ražete svoje mnenje. Ali ste imeli korist od člankov FLIS-a in drugega čtiva te 25c, Mr. Frank Grdina $1, Jo- grajskih razvalin je lepa planina, ia tega je verjetno, da so imeli tam grofje svoje lepe vrtove. Semiška Marijina družba ie kljub slabim časom in veliki revščini si vedno prizadevala, da obdrži cerkev v pravem redu. In tudi je bil ta samotni hram božji v najlepši krasoti, dokler prišla nesreča iz neba. Dne 11. avgusta til., ravno dan po cerkvenem žegna-nju, je treščilo in jo vnelo. — Zgorela je cela streha in vse zidovje popokalo poprej, ko so mogli priti na pomoč. Gašenje je bilo nemogoče, ker vode ni bilo daleč naokrog, tako da so nekatere reči rešili, drugo je pa vse zgorelo. Ostale so same razvaline. Tukaj se je uresničila beseda znanega zdravnika iz Pariza: Zdravil sem eno rano, a odprla se mu je druga. Ravno par dni preje, ko je cerkev zgorela, smo dobili pismo č. g. župnika iz Semiča, v katerem se obrača s prošnjo do semiških faranov, oz. Slovencev, bivajočih v Ameriki, da bi kaj darovali in pomagali za zgradbo novega župnišča, katero zelo potrebujejo, o čemer sem se sam prepričal še ko sem bil tam; sam sem bil v skrbeh za svoje življenje, kc sem bil med tistim starim zi-dovjem sedanjega župnišča. Sedaj jim je pa še cerkev zgorela. Kam naj se obrnejo han Oblak 25c, Mrs.Ivanc 50c Mr. Lautižar $1, Mrs. Skrbeč 50c, Mr. F. Oglar $1, Mary Modec 50c, Mrs. Smole $1, družina Kaple 50c, Aug. Ka-lander 50c, Mrs. M. Kushlan 50c, Julia Bradač 10c, Mr. Butala 50c, Mr. Gornik 50c, ured. Amer. Domovine $1, Mrs. An-žlovar 50c, Mrs. Smrekar 25c, Elkhart, Ind. Predno se popeljeva preko širnega morja, onstran v domovino, kamor sva se namenila sicer za stalno, čutiva, da sva dolžna se zahvaliti vsem prijateljem in znancem, s katerimi smo bili večkrat skupaj. Hvala še enkrat vsem tistim1, ki so nama priredili surprise party, k najini 25 letnici. Spomin istega dne je ohranjep v najinih srcih. Lepa hvala družini Lovrenc Vrbek, na Whiting, Ind., ki so nama bili vseskozi dobri prijatelji in ki so nama tako postregli te zadnje' dni. Hvala družini Ciril Pič-man in Jennie Gaber, ki so nama dne 27] okt. priredili okusni obed in mnogo zabave. Prisostvovala je tudi družina An- Frank Skulj 25c, Neimenova- _ , ... . T11 rA OJ ' . . ton Grohar iz Waukegan, 111. na 50c, Steve Likovich 50c,' . ? njena ljuba mati in sestre, ka- ..,.,. terih ni videla celih 17 let. Saj kor do .svojih *n roja- ji je srce kar skakalo od vese-ija, ko smo se vozili od Ljubljane proti Novemu mestu in od tam naprej smo bili kmalu 16. " Majestic ............... ...Cherbourg 16. K New York ........... .....Hamburg 16. ii 17. " Rotterdam ........... ..Rotterdam 20. u Saturnia ................. ..............Trst 20. II Berengaria ............ .. Cherbourg 21. II Leviathan ............ ...Cherbourg 23. Olympic ............... ...Cherbourg 27. Mauretania ........... ...Cherbourg 30. " Milwaukee .......... ...Hamburg 6. dec. se vrši naše božično skupno potovanje na priljubljenem francoskem brzoparniku ILE DE FRANCE. 7. dec. Vulcania ... ..............Trst 7. II Leviathan ...Cherbourg 12. II St. Louis ............. ....Hamburg 13. " Berengaria ........... .. Cherbourg 15. II Bremen .....Bremen 28. II Deutschland . .Hamburg V Vašem interesu, da se čim prej odločite za parnik in na njem prostor tam. Sprevodnik Jakliče: Ur-šna sela-Rožendol, potem pa pride Semič, precej ko dospeš ven iz tistega še precej dolgega predora. Precej, ko prideš iz predora, ako se ozreš na levo, vidiš doli v dolini širok semiški zvonik, poleg njega lepo belo cerkev, na nasprotni strani vidiš pa še pi ece i strmo goro, precej visoko, katero imenujejo Smuk. Gori, na vrhu tega hriba, je krasna cerkvica sv. Lovrenca, katero so zgradili najbrž še grofje v starih časih. To pričajo še sedaj stoječe razvaline starega gradu katere se nahajajo nekako pet sto korakov od cerkve. Tamošnji prebivalci, poseb- kinj v Ameriki, katerih je precejšnje število iz njihove fare. Tako, dragi čitatelji tega ljubljenega lista in posebno Slovencem, katerim vam je ta kraj bolj poznan kakor meni, bi vas prosil, da bi kaj darovali, ako še niste, za eno ali drugo, saj je oboje Bogu v čast. Nadaljne daro.ve se lahko pošilja na Mrs. Annie Bandi, 1222 East 61st Street, Cleveland, O., po domače: Ivčkova iz Vertače št. 18, fara Semič. Ali pa na: Č. g. župnika R. Er-klavec, župni urad v Semiču, Slovenija, Jugoslavija. Do sedaj so darovali za cerkev sledeči: Družina Bandi $2, LawrencevBandi ml. $2, Jos. Staudaher $1, Rudolf Bukovec $1, Mrs. J. Trebeč 50c, Mrs. J. Slabič 50c, Mrs. Skala 50c, Miss M. Kandare $1, Mr. N. Tomac 50c, Mrs. Brencel $1, Mr. Setnikar $1, August Linzo $1, Mrs.^ M. Lah 25c, Mrs. K. Gliha 25c, Ida Reich 50c, Mrs. Schwartz $1, Mrs. Stare 20c, Mrs. M. Salehar 50c, Neimen. 25c, Johan Prijatelj 50c, Fr. Zakrajšek 50c, Mrs. Mali $1, Mrs. J. Prijatelj 50c, Mr. Sterne $1, Mr. A. Jaksetič 50c. Frances Požar 25c, Buddy Slak 20c, Mrs. A. Jaksetič 50c, Frank Zadnik 25c, Mr. Leon 25c, U. Jakša $5, družina Schmuck $5. Za farovž (župnišče) so darovali: U. Jakša $5, Mary, Bandi $2. Skupaj $61.55, katero vsoto smo poslali na namenjeno mesto. Vsem darovalcem, se iskreno zahvaljujemo. Mrs. L. A. Bandi. (Priobčeno kot plačan oglas.) Hvala Vam, ki ste prišli skupaj, da si «še enkrat podamo desnice, morda res tudi zadnjikrat. Morava se zahvaliti Miss Margaret Cernič v Chicagi, pri kateri sva bila tekom zadnjih dveh tednov. Iskrena hvala Ti izrekava še enkrat, najin naj gre širom Amerike do vseh prijateljev tam v Mi-chiganu, Grand Haven, v Penn-svlvanijo, v širni Illinois, India-ni ,vsem dragim prijateljem. Sprejmite najine pozdrave in hvala Vam vsem skupaj za Vašo prijaznost, katero sva uživala med Vami. V nadi, da se še kedaj vidimo, tam v mili domovini. Torej še en z Bogom in ostajava Vaša hvaležna prijatelja (Ogl.) Jakob in Johana Udir. -o- TO JE SOCIALNO! Nemški državni žDor je sprejel z 238 glasovi proti 155 zakon o zavarovanju za čas brezposelnosti. Delavstvo in uradniki morajo plačati gotov znesek za zavaroavlnino in ob času brezposelnosti dobe popolno plačo, ne kot je bila doslej navada, "podporo". ZAHVALA. Ob obletnici smrti naše preljube materi, kateri je po 10. mesecih tudi njen soprog, naš preljubi oče v večnost sledil in za katerima njiju otroci in sorodniki globoko žalujemo, izrekamo vsem prijateljem', znancem in vsem drugim našo Pozdrav najtoplejo zahvalo za njih sočutje in darovane vence. Bog Vam stotero povrni, našim sta-rišem pa naj podeli večni mir in pokoj in sveta nebesa. Za vse žalujoče ostale Mary Rojšek, 232 Washington St., Milwaukee, Wis. —S-u- Med igralci. — "Zadnjič sem tako izvrstno igral umirajočega človeka, da je agent zavarovalne družbe, pri katerem sem se prejšnji dan zavaroval za življenje, padel v nezavest." rS 4* 4» 4* 4» 4» 4' 4* 4? 4» 4» 4» 4> 4» 4» 4» 4» 4» 4» 414» 4» 4* 4» 41 ^ $ PALACZEV POGREBNIŠK! DOM X Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. 4* 4: jj. FRANK E. PALACZ Registrovani embalmer 1916 W. 22nd St. near Lincoln, ^ CHICAGO, ILL. Y Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 l£ «r <$» v # ♦ ty & & *§* *£» & *§• v v ty ty X =======r^~~~z— - - ^ jeweler On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis. ^ OOOOOOOO 0<><>1KK)(K>00<>(XK) 0-0-CK>C)-(>0-0 OOOOOOOOO OCHV Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in poiioči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. J izterjavam« račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da-iz vršimo, opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. i Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912. ZALOGA POHIŠTVA IN RADIJEV za gotovino ali na lahke obroke Govorimo tujezemske jezike. 2105-11 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Da nam bo mogoče nuditi našim cenj. odje malcem čim najboljšo postrežbo, smo znatno povečali naše trgovske lokale, ki bodo v najkrajšem času otvorjeni. PAZITE NA OTVORITVENI DAN. Kupci bodo dobili lepa darila. Velika izbira "Zof in stolov" za vaše parlorje. Vseh vrst, najlepše sestave za parlorje kot na sliki prodajo v tej razprodaji od $79.50 NAPREJ Velika in raznolična izbira najmodernejših peči. Krasni izdelki. od $29.50 spalnlcna oprema, obstoječa iz treh kosov, oreho-vina, okusni okraski. Pridite pogledat in prepričajte se, kako vrednost nudimo za OTVORITVENI DAN. $98.00 Četrtek, '14. novembra 192'J. \ AMERIKANSKI SLOVENEC 5 PIJONKA Par let pred vojno se je nemški huzarski stotnik Karl von Wynanky zaljubil v brihtno in prav tako lepo 161etno Ano Marijo Lesser. Zaljubljeni par je zašel v velike dolgove in stotnik bi bil moral zapustiti svojo sijajno vojaško službo. Tedaj je Wynanky vprašal za nasvet svojega prijatelja polkovnika in ta ga je napotil k Matthesiusu, vrhovnemu vodji tajne nemške špijonažne službe. Par tednov za tem sta že potovala stotnik in njegova nevesta ob francoski meji. On je izgledal kot mlad učenjak, ki nabira hrošče in metulje. Srečno sta se vrnila v Kolin in prinesla s seboj poleg zbirke metuljev še bolj dragocene popise francoskih obmejnih utrdb. Bogato nagrajena sta že hotela ustanoviti lasten dom, ko Wynanky nenadoma umre. Mlade Anica se je hotela iz žalost) nad praznim življenjem usmrtiti, a jo je lisičji Matthesius pregovoril, da vstopi v njegovo službo češ, da se bo s tem raz-tresla in celo nadaljevala delo svojega dragega rajnika. Ljubka' slikarica. Jesenskega dne 1. 1912. se je pripeljala v majhno francosko mestece ob švicarski meji mlada, brhka devojka, ki je študirala slikarstvo na monakovski visoki šoli. Par/dni po njenem prihodu je prišla v mestece francoska divizija na vaje. Slikarica je s svojo slikarsko mapo in s fotografskim aparatom vse oblezla. Častniki, ki so kaj brž postali njeni največji obo-ževatelji, so ji prav radi dovolili, da jih je slikala v junaških pozah, najraje na kakih utrdbah a+rob baterijah. Vse polno takih slik za "spomin" si je pripravila. Nato je nekega dne kupila -vozni listek za v svoj rodni kraj, spotoma pa je presedla v berlinski brzovlak ter je že nasledftje jutro izročila Ma-tthesiusu v ulici Bulovstras-se važne posnetke francoskih baterij. Skok v kanal. V zgodnji pomladi 1. 1914. je v prvem hotelu belgijske prestolice v Bruslju najela najlepše sobe neka dražestna Parižanka. V nedeljo potem so belgijski častniki priredili sijajen ples. Lepa Parižanka je med plesom tako nesrečno padla, da si je zvila členek na nogi. Poročnik Rene Austin se je za ponesrečenko brž zavzel in jo spremil v njene sobe. Iz prvega znanja se je razvilo prijateljstvo. Zaljubljeni poročnik je še bolj zagorel, ko mu j,e Parižanka povedala, da je sirota po nekem francoskem majorju in da črti Nemce iz dna duše. Hodila sta skupaj na izlete in ona je vedno slikala pokrajine. Podobe je pošiljala po zavitih poteh v Berlin, tam je Matthesius razpraskal oljnate barve in na platnu so se pokazale številke in vojaški črteži. Nekoč sta oba zaljubljenca šla na avtomobilski izlet. Sn:o-la je hotela, da je poročnik slučajno pogledal v dnevnik svoje prijatejice. Kar tesno mu je postalo, ko je ugledal same načrte in nič zaljubljenih izlivov. V blaznem diru zapodi proti mestu. Drzna Anica je pa tudi vedela, pri čem je. Ko je Austin ustavil pred vojnim poveljstvom, plane h krmilu in v diru je šlo proti gozdiču, tu zavre kolesje, avto se vname, ona pa zbeži po gozdu proti kanalu, ki meji Belgijo in Holandi-jo. Belgijska policija za njo. V trenutku vrže ona obleko raz sebe in plava na vso moč k nekemu čolnu, ki jo za par tisoč frankov, ki jih je tiščala v rešenem dnevniku, odpelje zasledovalcem izpred noša. V zaboju za jajca se da Ana potem prepeljati v Nemčijo. ( Usmiljena sestra. Francoska špijonažna centrala je na glavo predrzne Ane Lesser razpisala milijon frankov nagrade, ker je prav iz centrale odnesla najbolj tajne listine. Toda nič! Že ob koncu vojne je neka bogatašinja iz Barcelone organizirala na svoje stroške avto-mboilno kolono Rdečega križa tik za francosko fronto ob Mar-ni. Usmiljena Španka, ki je bila le preoblečena nemška špi-jonka Lesser, si je- tako ogledala vso fronto. Nesreča je spet hotela, da je na višku svojega dela srečala na nekem obvezo-vališču onega belgijskega poročnika Austina, ki jo je brž spoznal in začel streljati. Anica je začela bežati proti strelskim jarkom. Med begom je zmetala s sebe obleko usmi-Ijenke in kar brž se je prelevila v francoskega poročnika. Uniformo je imela kar pod krilom. Iz jarkov se ie prebila na nemško stran. Prinesla je važne vesti, a za Nemce porazne. Konec. Ana Marija Lesser, najbolj premetena , in drzna nemška špijonka, še živi — v neki švicarski norišnici. V svojem razr-vanem življenju se je privadila strupenim mamilom, kokainu in morfiju in to ji je razkrojilo živce. -o- ZA EN MILIJON draguljev je pozabila neka bogata Parižanka v nekem najetem avtu. Svoj zaklad je imela čez počitnice shranjen v varnih jeklenih blagajnah neke banke. Tisti dan pa je dvignila in najela avto, da se pelje domov. Ko je prišla do vrat svojega stanovanja, je s strahom opazila, da je pozabila torbico z dragulji v avtomobilu. Hitela je pogledat, toda avta ni bilo več in tudi vsa prva poizvedovanja so ostala brezuspešna. Sedaj išče šoferja pariška policija. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Naznanilo in zahvala. žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem širom Amerike prežalostno vest, da je kruta smrt pretrgala nit življenja ljubljenemu soprogu in očetu John Ahčan-u Dne 17. oktobra zjutrai je kot po navadi odšel na delo. bel je črez ulico, da počaka poulično karo in v istem hipu je pridrvel motorcycle in ga tako nesrečno zadel, da mu je zdrobil desno nogo in počila mu je lobanja. 18. oktobra «o mu v bolnici odrezali desno nogo in 19. oktobra je ob 7. uri zvečer umrl, previden s sv. zakramenti. Pogreb se je vržil 23. oktobra iz hiše^žalosti v cerkev sv. Štefana in potem na pokopališče sv. Jožefa. Pokojni je bil star 64 let. Rojen je bil Vinjah pri sv. Heleni i7. maja 1865, v iCmeriki je bival 16 let; v Evelcth, Minn. 6 let in tu v Chicagi 10 let. V društvo ni pripadal nobeno; vzrok temu je bil, ker je prva leta imel trdo življenje, da je preživel družino, katera ni biia majhna, potem ji? pa prekoračil starost, ki mu -je zabranjev&la pristop v katerokoli slov. podporno društvo. Vsi, kateri ste ga pozrtali, ste na tem mestu prošeni, da mu oprostite. _ Na tem inostu se najprisrčnejše zahvaljujemo Rev. Murn-u za ganljivi govor, kak0r tudi Rev. Benedict-u, ki so ga spremili iz hiše žalosti. Nadalje se tudi zahvalimo Justi Kosmach, ko mu je zapela žalqptinko v zadnji pozdrav, ravno tako se tudi zahvalimo Mr. Račič za spremljanje na glasovir. . Nadalje se tudi najtopleje zahvaljujem za darovane vencc in cvetlice, katere so darovali: Western Electric (Dept. 63-27), Cecilia in Frank Keržišnik, Huch Leather Co., S. Golligan, A. Gi-van, A. Ponziani, Mavy in Louis Kovačič, Jennie Pustoverh, Farmlia Kosmach. Jacob Cerac. Jos, Pucel in družina, John Ko-vach, družina Zeman, Mr. in Mrs. Holboch, Mary in Jennie Gal-ligania, Uršula Keržišnik, Louise in Josephine Ahcan, Frances Ahcan, Josie in Vol. Blanch, Mollie in Helen Keržišnik, Jimie in Johny Galligani, Josie in Dollie Ahcan, Mr. in Mrs. Zorman. Najlepša zahvala tudi vsem tistim, ki so pokojnega nosili in vsem, ki so nosili sveče ob krsti od doma na pokopališče. Najlepša zahvala tudi »ogrebnikoma Mr. Andrew Glavach in Jacob Suerth, ki sta vse tako lepo uredila. Vsakomur ju najtoplejše priporočamo, ker sta v resnici vredna pohvale v vsakem oziru. Toraj naša najlepša zahvala vsem skupaj, ki so karkoli kaj dobrega storili in nas tolažili v žalostnih urah. Tebi pa dragi soprog in oče snavaj mirno in lahka ti naj bode tuja ameriška gruda. S cvetjem bomo krasili tvojo gomilo in s solzami cvitje zalivali. Ostal nam bodeš v trajnem spominu. Žalujoči ostali: JOHANA AHCAN, žena; LOUIS AHCAN, sin; URŠULA omož. KERŽIŠNIK, MARY omož. GALLIGANI, SOPHIE omož. BLAZICH, FRANCES AHCAN, hčere, vsi v Chicagi; JACOB AHCAN, brat in MARY STERLEKAR, sestra v Eve-leth-u, Minn. V stari domovini: ALOJZIJA AHČAN-, sestra; JENTE PUSTAVERH, nečakinja; ANTON in WILIE VIČIČ, nečaka. Chicago, 111. 9. ,nov. 1929. TO INJ)N0. OD POROČEVALCA DO DIKTATORJA. Budimpeštanski listi obširno pišejo o najnovejšem prevratu v življenju Jožefa Poganyja, bivšega ljudskega komisarja madjarske sovjetske republike, katerega so sedaj radi njegovih velikih goljufij odstranili od vodstva komunistične stranke v Ameriki. Neslavni konec "rdečega Napoleona" živo zanima madjarsko javnost, ker je Pogany zelo dobro znan izza časa madjarske sovjetske revolucije. Njegov življenski roman je v resnici buren. Začetek kari-jere tega največjega političnega sleparja v madjarskem javnem življenju sega v ča-pred-, vojno, ko je vstopil v u-redništvo "Friss Ujsaga", kje;-je bil nekaj časa lokalni reporter. Med vojno je pošiljal s fronte svojemu listu dolge dopise, v katerih je poveličeval zmage madjarsko-avstrijskega imperijalizma. Neposredno po vojni se je Pogany pretvoril v socialista in vstopil v uredništvo socialističnega glasila "Nepszava" . . . Kmalu pa je spoznal, 'da v mladih socialističnih vodah zanj ni obstanka. Zato je začel organizirati vojake, ki so prihajali s fronte. Tedaj je na Madjarskem vladal Karoly, Z oboroženimi tolpami je Pogany prirejal demonstracije proti vladi, tako da je končno prisilil ministra za narodno brambo, da je odstopil. V svojih vojaških četah je uredil sovjete in preko njih vršil pritisk na madjarske meščanske časopise in nekatere prisilil, da so čisto utihnili. Nekoč je s svojimi tolpami navalil na uredništvo "Pesti Hirlapa" in razdejal tudi tiskarno tega lista. Ko je na Madjarskem izbruhnila sovjetska revolucija, ie bil Poganv že pravi rdeči diktator. Bela Kun mu je v madjarski sovjetski- vladi najprej poveril portfelj ljudskega komisarja za prosveto, kmalu nato pa je Pogany postal rdeči minister za vojno. Čim je postal minister za prosveto, je Pogany v eni svojih prvih na-redb odredil, da se mora po vseh madjarskih gledališčih i-grati njegova drama "Napoleon," katero so pred vojno vse gledališke uprave zavrnile. Kot rdeči minister za vojno je Pogany takoj organiziral svoje vrhovno poveljstvo na obrežju Blatnega jezera, v Sofioku. Vila, v kateri je bilo vrhovno poveljstvo in štab rrtadiarske rdeče vojske, je kmalu postala pozorišče ostudnih orgij, medtem ko so madjarske" delavske množice stradale. "Rdeči Napoleon," kakor so ga imenovali v sovjetski Madjarski, je kmalu moral bežati, ko je propadla republika Bele Kuna. Pogany se je umaknil na Dunaj, kjer se je ponovno lotil pisanja in začel izdajati komunistični tednik v madjarskem jeziku. Pa tudi tu ni dolgo držal, marveč skupno z Belo Kunom bežal v Rusijo, kjer je našel milost v očeh poglavarjev ruske komunistične stranke. Dosegel je, da ga je moskovska vlada poslala v Newyork, da tam organizira komunistično gibanje. V New-yorku se je Jožef Pogany pretvoril v Johna Pipperja in za-, čel izdajati razne komunistične liste v vseh jezikih. Za to svoje delovanje je dobival iz Moskve ogromne vsote denarja, ni pa nikdar nikorijtur polagal računov, za kaj je denar potrošil. Tudi njegova "akcija" ni imela nobenega uspeha. Končno je tudi Moskva spregledala in pozvala Poganyja, da se vrne v Rusijo. Pogany pa seveda ni bil ^ko nespameten, da bi svoje razkošno življenje v Moskvi zamenjal celico v ruski "čeki." Odgovoril je na ta poziv, da mora potovati v Mehiko in na Korejo, kjer je njegova navzočnost nujno potrebna za izbruh revolucije. Ker Pogany ni prišel v Rusijo, so poslali sovjeti preiskovalno komisijo, ki je ugo- tovila, da se "rdeči Napoleon' niti ganil ni iz svoje buržujske prestolice, kjer je živel praT po vzorcu najbolj okosteneli! buržujcev. Komunistični odposlanci i: Moskve so ugotovili, da je Pogany vse "ogromne vsote, ki mu jih je pošiljala Moskva za komunistično propagando, po rabil za to, da sam sebi zagotovi komunistični raj: živel j. po zgledu ameriških milijonar jev. Zapretili so mu, da ga bodo izročili ameriškim oblasten" z ovadbo, da je goljufal, akc ne gre v jMoskvo, da se tam opraviči. Pogany se pa ni da1 oplašiti. Odgovoril je, da bc isti hip izdal ameriškim qbla 'stem neke važne dokumente ki se nahajajo v njegovih ro kah in ki grdo kompromitirajr voditelje komunizma v Ameri ki. Ameriški komunisti so pri šli v škripce in so izbrali manjše zlo: pustili so Poganvja m miru in enako svetovali tudi moskovski vladi. Ruski komunisti niso mogli drugega storiti, kakor da so to "garjevc ovco" vrgli iz svojega hleva Pogany seveda ni bil prav nit žalosten, ker so ga izbrisali is. stranke. Ostal je v Newyorku; kjer zapravlja denar, .ki miga je poslala Moskva, da v deželi zlata in dolarjev širi Lje-ninov nauk. LISTNICA UREDNIŠTVA. Zopet smo v dobi, ko društva, župnije in drugi prirejajo svoje zabave, prireditve, bazarje itd. Leto za letom po-vdarjamo in opozarjamo vse tiste, ki pišejo o bazarjih in prireditvah, da v noben časopis, ki se razpošilja po pošti v Združenih državah, se ne sme pisati o srečkanju, "pa bodisi to srečkanje na ifolo ali kako drtigače. Pošta to prepoveduje in ne dovoli tega ne v dopisih, ne v oglasih. Vendar tisti, katerih se to tiče, najbr-že teh naših opominov ne čita-jo, ali pa vsako leto sproti po-zabije, ker naprej in naprej se ponavlja, da se v dopisih navaja ' srečkanje in razne srečke. Dogodilo se je že, da sm0 črtali, kar se je tikalo srečk v dopisih, pa smo bili na to kregani od takih dopisnikov, češ, to, kar je bilo glavno, ste pa zamešali in izpustili. Pojasnjevati smo morali potem v pismih in miriti take do-^ pisnike. Kar se nas tiče, bi zelo radi ustregli strankam, kar se tega tiče. Toda, kar ne smemo in kar poštni zakon zabra-njuje — prosimo razumite — to ne smemo, pa je amen! Zato prosimo vse dopisnike to-le: Zapomnite si, da se v listu ne sme priporočati nobeno srečkanje, in to ne v dopisih, ne v oglasih! A BREZPLAČNO NADUŠLJEVIM (5 DNI NA OCEANU \ na Cherbourg — 6 dni na Bremen POTUJTE Z NAJHITREJŠIM PAR03R0D0M na VODI' 6BI2EMEN S. S. EUROPA, ki se zdaj gradi, se bo postavila v promet v MARCU 1930. 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Priročna in najkrajša železniška zveza za vse dele Evrope. Redna tedenska plovba s priljubljenimi Lloydovimi parniki. Za povratna dovoljenja in za druge podrobnosti se posvetujte s svojim lokalnim zastopnikom ali LL©yC> 130 W. Randolph St., Chicago Poštna hranilnica KRALJEVINE JUGOSLAVIJE sprejeifia hranilne vloge % z 6% obresti ZA .VLOGE JAMČI DRŽAVA. Denar se pošilja z poštno nakaznico "money order". Ravno tako se more po pošti poslati denar tudi svoji rodbini v stari kraj. Dolarji se zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakoršnega koli odbitka. Pišite po brezplačna navodila. Cirkularji s podrobnimi informacijami se dobe v upravništvu Ain. Slovenca brezplačno. POŠTNA HRANILNICA, Beograd, Jugoslavija, Eujopa. SE m IZVEDELA Bi RADA za svojega strica, ki se piše Kovač John in je bil rojen \ vasi Puželovac pri Fužini, Dolenjsko. V Združenih državah je že približno 40 let. Največ je živel na Ely, Minn., pozneje pa na farmah v oklici. Moja mati, ozir. njegova sestra, bi zelo rada vedela, ali je še živ ali je umrl. Prosim Vas, dragi rojaki, kateri kaj ve o njem, naj mi naznani na spodnji naslov. Iskreno pozdravim vse prijatelje in znance: — Mary Fortuna, roj. Per-ko, 1401 E. 47th St., Cleveland, Ohio. (2942) Presta preizkušnja metode, ki se je poslužuje lahko vsakdo brez neu-dotnosti ali izgube časa. Imamo metodo 7.a odpravo naduhe in žalimo, da bi jo vi preiskusili na naše sti-oške. Brez ozira na to. je li vaša bolezen že dolgotrajna, ali je šele nedavno nastopila, je-li sc pojavlja slučajno, ali je kronična naduha, bi morali poslati po .prosto preizkušnjo naše metode. Rrez ozira, v kakem podnebju živite, ali kaka je vaša slarost. ali poklic, ako vas nadleguje naduha, vam bo naša metoda takoj pomagala. Predvsem želimo, da bi jo mogli poslati v takih slučajih, ki so očividno brezupni, kjer so se pokazali brezuspešni vsi n.-Tčini vdihavanja, uporabe opija, kajenja itd. Žeiinto pokazati na naše lastne stroške, da je naša ir' toda prirejena, da konča vsako težko dihanje, h rope nje in vse tiste strašne napade. Ta brozplačra ponudba jo preveč važna, d: bi jo zanemarjali en sam dam Pišite zdaj in začr.ite 7, metodo takoj. No pošiljajte denarja, ampak samo spodnji kupon. Storite to danes. FREE TRIAL COITON FRONTIER ASTHMA CO.. 719 J Frontier Bid«.. 462 Niagara St Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to: Še vedno upanje. Sodnik: "Zdaj, ko so vse vaše priče zaslišane, vam povem, da se vam dokaz vašega alibija nikakor ni posrečil." Obtoženec: "No, pa posku-* simo z drugim." PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo m nt-ročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličit« Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar 2018 W 21»t Place, Chicago IU BREZPLAČNO Vam pošljemo 5 Igramol plošč, |i l ■ ■ I" i!s i velikosti 10 inčev Ako nam pred koncem meseca novembra pošljete enega novega celoletnega ^ fiaročnika (aH dva polletna) za dnevnik Amer. Stoveeec 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Ta ponudba velja samo za mesec november. 4 Imate prijatelja, sorodnika, poznale rojaka, ki še ni naročen na na dnevnik Amer. Slovenec? — Pošljite nam njegov naslov in mi mu bomo poslali list na ogled brezplačno« ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: FRANCE, 22. nov. (10. zv.), 12. dec. (6. zveč.) ILE DE FRANCE, 6. dec. (10. zv.), 17. jan. (7 zv.) PARIS, 24. jan. Js. pop.) Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali Srateh cOns 213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111. PRIPOROČILO IN NAZNANILO. Podpisani sem zastopnik lista "Amerikanski Slove-venec" za Chicago in okolico. Sprejemam naročnino za list, oglase, knjige, plošče in vse kar je v zvezi s podjetjem A. S. — Dalje imam v zalogi vse vrste zlatnino, lire, verižice, prstane, dam-ske zapestne ure in sploh vse, kar spada \ zlatarsko področje. Prodaj Hm Viktro-le, radijo in vse slovenske plošče. Pokličite me na telefon "Commodore 0693" iji prišel bom z vzorci na Vaš dom. Se priporočam v naklonjenost. FRANK GABRIEL 12230 — So. Green street Chicago, III. RAVNOKAR JE IZŠEL KOLEDAR AVE MARIA ZA L. 1930. Posvečen je spominu prvega vseslovenskega katoliškega shoda in krasi ga premnogo lepih slik. Letos obsega celp več kakor 300 strani. Zavoljo tega ga prištevamo med najobsežnejše slovenske koledarje. Stane pa kljub temu samo 50c kakor nhvadno leto. Kdor ga še ni naročil, %»aj ga takoj naroči pri Upravi Ave Marije v Lemontu. Ko ga boste dobili v roke in ga boste brali, se boste prepričali, da smo vam pripravili nekaj izrednega. Zatorej ne odlašajte z naročili! Sira AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 14. novembra 1929'. ' »»»»»»»»»»»»»i i -ooooooooooooo iooooooooooooo ooooooooooooo •OOOOOOOOOOOOO 4 ■OOOOOOOOOOOOO 4 -OOOOOOOOOOOOO, OOOOOOOOOOOOO | •OOOOOOOOOOOOO •ooooooooooooo OOOOOOOOOOOOO 4 ► •ooooooooooooo ( ooooooooooooo < ooooooooooooo ►ooooooooooooo ooooooooooooo OOOOOOOOOOOOO ( 00<^0000000000 ( T. C. Bridges: Na pomoč ROMAN. I ooooooooooooo, | ooooooooooooo, »ooooooooooooo, »ooooooooooooo, ooooooooooooo, . OOOOOOOOOOOOOI , ► OOOOOOOOOOOOOI , 1 OOOOOOOOOOOOO-, ► ooooooooooooo-, »OOOOOOOOOOOOOI, ' OOOOOOOOOOOOO i ► ►ooooooooooooo, "OOOOOOOOOOOCKK , "Zato, ker je preveč pameten za kaj takega !" reče Sam. "Dobro ve, da nobeno letalo ne more vzeti seboj toliko bencina, da bi prišel z njim v Hulak in nazaj. Pa tudi če bi bil odšel z letalom, bi Zambo za to vedel. Letala so v tej deželi vendar silno redek pojav "in bi tudi Gadsdenovo gotovo kdo videl ali slišal ter mu povedal." "Upam, da imaš prav," reče Jim, nato pa jahajo dol po pobočju. Ob vznožju je tekla precej široka reka, ki je bila videti tako plitva, da bi jo lahko kjerkoli mula prebredla. Voda je bila čista kot zeleno steklo, vendar pa Zambo ni zajahal preko nje, ampak jim dal znamenje, naj mu sledijo po bregu na-, vzgor. Jezdili so že dobro miljo proti toku, ko se Zambo ustavi in pokaže na neobtesan kol, ki je bil zapičen v breg na nasprotni strani. "Je ta kol znamenje, da je brod?" vpraša profesor. Zambo, ki je bil bolj molčeče sorte človek, pa samo prikima in požene svojo mulo v vodo. Jim, ki je bil v vrsti slučajno takoj za njim, mu sledi. Njegova mula p* je bila žejna in se je na vsak način morala ustaviti, da se napije, dočim je Zambova bredla dalje. Toda ži-vJi je prišla samo kakih dvanajst jardov daleč, tu pa se ustavi kot bi odrezal. Prednje noge se ji udero, tako da je imela glavo že skoraj pod vodo in začne obupano otepati. Zambo zdrkne iz sedla, toda kakor hitro se z nogami dotakne tal, je bil tudi sam kakor uko-•pan. Vse to se je zgodilo tako hitro, da Jim kar ni mogel razumeti, kaj se godi ter je le strmel in se čudil. Sam pa prvi spozna, kaj se godi. "Sipa!" zavpije glasno. "Kje je vrv?" 39. Jimova bliskovita misel. V kolobar zvita vrv je bila na Gregovem sedlu. V trenutku jo je snel in vrgel en konec klopčiča Zambu. "Zgrabite jo!" zavpije. "Mi vas bomo pa potegnili ven." Toda Za/nbo je mislil najprej na svojo mulo, zato vrv hitro ovije okoli njenega telesa in reče tovarišem, naj potegnejo. K sreči je mula zadnje noge imela še na trdnih tleh; ko so torej trije fantje in profesor za vrv potegnili, je moralo iti in tako so mulo počasi toliko izvlekli, da se je obrnila in tipaje prišla na breg. Uboga žival je bila hudo preplašena in Greg ji je baš snemal vrv, ko Zambo naenkrat strašno zakriči: "Hitro! Piranje!" Noben izmed treh fantov ni vedel, kaj to pomeni; profesor pa jim razloži: "Ljudožr-ske ribe! Mula je nekoliko krvavela in to jih je privabilo. Hitro, fantje, ali pa bodo Zam-ba živega požrle!" Jim pogleda tja in skozi vodo, ki je bila čista kot steklo, zagleda, da se podi po reki gor cela jata ne baš velikih rib. Bile so majhne, glave pa so imele kakor bulldogi (lovski psi) in mogel je jasno razločiti vrste ostrih zob v njihovih odprtih gobcih. Pojavile so se kakor nekaka strašna usoda. Zambo si je obupno prizadeval, da se reši, pa bil je do kolen v sipi in voda mu je segala do pazduh. Stegnil je roke kvišku in tedaj Jim zapazi, da se je ena teh strašnih rib že zagrizla v meso njegovega spodnjega lakta. Kot blisk se je Jimu posvetilo, da ne bodo nikakor mogli moža pravočasno potegniti iz vode ;prav tako hitro pa je tudi spoznal, da ga je le na en način mogoče rešiti. Ena izmed tovornih mul je bila čisto zraven, na njenem hrbtu pa je bil velik kos govedine, ki so jo davi spotoma kupili na neki pristavi. Jim je potreboval samo nekaj trenutkov, da je potegnil svoj nož iz nožnice, prerezal vrvi in zalučal meso v vodo, en jard ali dva pod krajem, kjer se je boril Zambo. "Ubogi človek!" sopiha Greg, končno vendarle sname živali vrv, zdirja do kolen v vodo in zavihti en konec vrvi Zambu, ki si hitro vrže zanko okoli telesa. Nato pa Greg in Sam vrv zgrabita in z vso močjo potegneta ter tako izpulita moža iz peska, ki ga je zasipal in ga spravita varno na breg. Zaynbo pa stopi naravnost k Jimu in pravi: "Ti dobri fant! Ako ti ne misliti na to, jaz umreti! Ti jako dobri fant!" "Bila je urna misel in prav tedaj, ko je bila najbolj potrebna!" reče profesor. "Jim, častitam ti." Jim pa je zardel do ušes. "Ve — veseli me, da sem se na to spomnil," izjeclja nazadnje. "Toda kako bomo pa zdaj mogli priti čez?" "Bo že šlo," pravi profesor. "Zdaj je bila kriva le kri, ker se je mula z vrvjo odrgnila in je to ribe privabilo. Ali ni res tako,Zambo?" Vodnik pa ni odgovoril. Tudi ni poslušal, ampak le buljil na kol na nasprotnem bregu reke in bil videti strašno presenečen. Končno vzdigne roko in pokaže na kol, rekoč: "To ne prav. To prestavljeno!" Greg rahlo zažvižga in pripomni: . "Zdelo se mi je, da nekaj ni v redu. Ni verjetno, da bi bili postavili kol ob sipinah. Toda kdo bi nam bil vendar nastavil to zanko ?" "Ali je treba še izpraševati ?" pravi Sam nekoliko prezirljivo. "Saj bi vendar lahko vedel, da nihče drugi ko Gadsden!" "Neumnosti" ga zavrne Greg. "Saj je vendar nemogoče, da bi bil pred nami! Le pomisli, kako smo hiteli!" "Pa vkljub temu je Gadsden!" odvrne Sam trdovratno. "Ako pridemo čez, bomo našli njegove sledove." "To prav," reče Zambo. "Vi čakati. Jaz najti pot čez." Zajaha torej svojo mulo iti odjezdi ob reki navzgor. Ni še preteklo pet minut, ko se ustavi in jim pomiga in vsi hitijo za njim. Pokaže jim plitev brod, kjer so razločni sledovi kazali, da hodijo tod preko reke konji in goveda in vsa družba vodo brez vsake nezgode jahaje prebrede. "Zdaj ti pa lah^o pokažem," reče Sam in jaha po bregu dol proti kraju, kjer bi se bil Zambo kmalu ponesrečil. In res: zemlja okoli kola je bila sveže izkopana! "No, ali ti nisem pravil ?" vpraša Sanj. "Da," reče Greg. "Vidim, da je kol nekdo prestavil: odkod pa veš, dad je ta nekdo baš Gadsden?" Sam pokaže na sled čevlja v sveže izkopani prsti. "To je bil angleški škorenj in sicer številke devet." Greg je omahoval, vendar pa še ni bil prepričan. "Ne morem uvideti, kako bi nas bil mogel prehiteti," reče zato. "To bi bilo le tedaj mogoče, ako je imel letalo." (Dalje prih.) Tri plošče najnovejše izdaje 25116—Živela je ena deklica, moški kvarter Adria z godbo Dajčman Bratov, Dobro srečo za kravo rdečo, semenj, pevci Adria, z godbo Dajčman Bratov ................................75c (Ta plošča bo gotovo ugajala vsakomur, ker je tako raznolična. Moški kvartet, Harmonika, ubrano mešano petje ter resno in šaljivo prerekanje na sejmu so štiri različnosti, ki so najpopularnejše na 7 ploščah. Kupite jo gotovo.) 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ................. ................75c (Če povemo, da pojeta na tej plošči M. Udovich in J. Lausche, smo jo priporočili dovolj. Te plošče so popularne zlasti radi živahne, mojstersko-ukusno prirejene godbe, ki spremlja petje.) r. V 25119—K oknu pridi, Zora Ropaš in A. Šubelj, S'noc sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Šubelj.75c (To ploščo so izdelali naši trije koncertni in operni^ pevci. Vse tri slišite na tej plošči. Fina kombinacija izvežbanih glasov in lepo doneče slovenske pesmi. Naj nihčt' ne prezre te plošče.) DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet .......i..........................75c 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika ........................?.................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75c 25003-F— Vaška serenada Naš maček je pa sam doma, petje, duet................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet..,.75c 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr...........:...............................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ...;........................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček / Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25031-F—Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizora ........................;.75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski Iendler, tamburice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubljanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—-Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček,' Hojer trio;......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester .......................................75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 2 5044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček jo živel Sijaj solnčice, mpški kvartet.......J.........................75c -Na kranjskih gorah, polka 25048-F- ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo <; 0 PISANO POLJE sooooooooo j# Trunk oooooooooooo Gospodarstvo, Iendler, inštrument, trio ........;.....75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček 1 Na veseli svatbi, polka, harmonika duet ..............75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. -- Pošilja- *od ve ta gospoda, da so tud • • ✓^V / w , . i i l i .1/11 i 1 . ! .i. 1 n'0 tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za broške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati i^a-■vivnost ria Knjigarna Amerikanski Slovenec i 64* WEST 22nd STKEEI CHICAGO, ILL. Razvaline? He, he. Prosveta poroča: "Chicago. — Dr. Wilhelm Pauck, profesor cerkvene zgodovine v teološkem seminariju čikaške univerze, je v torek predaval sto novim bogoslovjem o veliki škodi, katero .je veda naredila bibliji. Rekel je med drugim: "Veda je uničila y;eocentrižein starega testamenta; veda je izpodkopala temelj biblijskemu antropo-■entrizmu in veda je zavrgla loktrino izvirnega greha." Dijaki so strmeli in se vpraševali, kaj je sploh še ostalo od starih cerkvenih doktrin, da ni še porušeno." Opazka na koncu bo morda le dodana poročilu. Nič na tem. Prosveta se očividno s poročilom strinja. Vse bi bilo porušeno po — vedi. He; he. Vsaj tli razvaline se omenjajo. Geocentrizem. To je zgolj znanstvena zadeva, s kakršno biblija nima opravka, dasi se nekaj nahaja v bibliji, ker biblija govori ljudem in mora govoriti tako, da jo ljudje razumejo. Odtod izraz: "Solnce, stoj!" Antropocpntrizem. Tudi to vprašanje ne bo zgolj "biblijsko". Sicer je pa zopet iz strogo znanstvenega stališča zelo, zelo dvomljivo, če je morda kaka veda to porušila. Ali je veda v stvarstvu našla nekaj, kar bi nadkriljevalo človeka? Kaj je našla, ako je našla? V pravem pomenu "biblijsko" je vprašanje le o izvir nem grehu. To je v resnici doktrina, ki spada v bistvo biblije. Veda bi bila porušila to doktrino? He, he. Radi bi jo porušili, to je evidentno, in ti poruševalci se skrivajo za plašč — vede, ampak marsikdo bi želel postati n. pr. milijonar, pa ni nič s tako roba-sto željo ali zaželjeno robo. Vsi, ki se skrivajo za vedo, rinejo — vedo v ospredje, ker računajo na kaline, ki se kar sesedejo, ako nekaj slišijo o. — vedi, ampak veda sama nima niti najmanjšega dokaza, da je doktrina o izvirnem grehu v — razvalinah. Na kako prazno govoričenje dajo nekaj pač le prazne glave, razsoden človek pa hoče videti — dokaze! Še utegnemo rušiti, pa porušili doktrine o izvirnem grehu ne bomo nikoli, naj se rušilci pomirijo, ako si nočejo razbiti glav. * * * Kerlci v Chicagu. Prosveta poroča: "Katoliški »strahovi v Nemčiji. — Berlin, 2. o k t, V berlinskem predmestju Charlot-tenbuigu strašijo 'duhovi z drugega sveta', ki so tak» raz-boriti, da mečejo mizo po sobi, zvonijo z zvonci in premikajo posteljo z enajstletno bolno deklico vred. Tako poroča rimsko-katoliški duhoven, ki ima štiri zdravnike na svoj j strani. Posebna zdravniška komisija je uvedla preiskavo, da stopi na prste premetenim 'duhovom', ki znajo potegniti duhovna in štiri zdravnike. Gotovo se na Lawndalu v Chicagu s tem strinjajo, drugače bi ne objavljali. "Katoliški strahovi." Troje je mogoče. Ako so res kak! strahovi, odkod vejo na Lawndalu, da so — katoliški, in ne morda svobodomiselni? Ako so duhovi "premeteni duhovi", kar bo morda res, in kakor mi-di gospoda na Lawndalu, od- U duhovi — katoliški strahovi? Tretje je, da so prestrašeni en katoliški duhovnik in štirje, bržkone enako katoliški Zdravniki. Zadnje bo pač pri poročilu in pri Prosveti glavno, da se pokaže, kakšne reve so t \ ti katoliki tam v nemškem Charlottenburgu. Duhovi gor ali dol. Na Lawndalu vejo, da so zadaj samole —• prefriganci. Mogoče da so, in bržkone bodo. Ampak odkod se smatrajo na Lawndalu za tako "bombensicher", da bi morda ne nasedli takemu — prefrigancu, ko bi bili v Charlottenburgu in ne v — Chicagu? Le ne previsoko, gospoda, tudi — katoličani niso ravno na glavo padli, kakor se o njih misli, niti ne bodo v Charlottenburgu pri Berlinu sami bebci, da bi ne znali, kakor v Lawndalu v Chicagu kar na prvi hip razločevati kakih duhov od navadnega prefrigan-ca. Kaj. ko bi šla gospoda iz Chicaga v Charlottenburg tega prefriganca razkrinkat, in pokazat tamošnjim katoliškim bebcem, kaj vse znajo na Lawndalu v Chicagu? Hic Rhodus, hic salta. * * * Godla iz Johnstowna, Pa. Ni se podpisal v Prosveti. Samo "Poročevalec". Ali je vedel sam,, da piše — godlo! Poglejmo. Poroča o treh ženit-bah. Slovenke Poljake. Ni mu prav. Poljaki so — nazadnjaški. Aha. "Cerkev jim je glavno, za drugo se ne brigajo," pravi. Je stvar Poljakov. Pa zopet piše: "Neki gospod se je izrazil, da njega bi sploh ti ljudje ne potrebovali, ako bi ne bili tako slabi in polni grehov, katere jim je treba odpuščati." Tako toraj. Ta 'gospod' more biti le duhovnik, saj se kakemu rdečkarju ne bodo ho-? dili ti grehov polni Poljaki spovedovat. Ali vidite godlo? Na eni strani se Poljaki brigajo le za cerkev, na drugi pa so taki ■ slabi katoličani, da bi ne potrebovali "gospoda", ako bi ne bilo tega treba radi obilnih grehov. Akrabolt. To morajo biti godle ti Poljaki, ali pa je godla ta — Poročevalec. Poljaki boc^o razen grehov, gospodin pomiluj, kdo jih nima? —» O. K., Poročevalec pa je zapisal godlo, in godle ni podpisal. * * * " The biggest, the best, the first. I To se pogostoma sliši o marsičem v Ameriki. To in ono je pri nas največje, prvo, najboljše. Morda tak krik ravno ni neopravičen, ker smo v mar-čem res taki, da lahko kričimo. Naš predsednik pa je moral celo vsemu svetu zakričati, da smo the biggest, the first and th« worst tudi glede zločinov. Je nas lahko sram. Bo še- marsikaj, da kričimo, pa bi bilo bolje, ko bi bili tiho ko miši. Protestantovski škof E. V. Shayler v Nebraski je menil: "Dandanes se klanjamo pred največjim poslopjem, največjo banko, največjim zrakoplovom, največjim darom q Veliki npči, najlepšim avtomobilom . . ." Res je tako. Ampak ta škof je propoVedo-val o tem tudi v največjem nie-stu, v najobširnejši cerkvi, pred največjo maso poslušalcev. In vse skupaj je največjega obžalovanja vredno, vse je na krivem tiru. • Amerika ima velikansko telo, the biggest, the best, the first . . ., njena duša je pa v mnogem tako majčkena, da je sploh ni videti. NA PRODAJ posestvo v vasi Hinje št. 27 pri Žuženbergu: Hiša, 2 vrta s sadnim drevjem, 3 senožeti, 9 njiv, 1 stevnica ter 2 dela gozda. Za pojasnilo glede cene se obrnite do lastnice: ANTONIA VIDMAR, 6807 Edna Ave-, Cleveland, O. (2941)