Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberti (Ul. Commcrciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana gotovini NOVI LIST Posamezna št. 30 lir.-r— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250 — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - pol letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 293 TRST, ČETRTEK 10. MARCA 1960, GORICA LET. IX. ŠE O KOROŠKIH SLOVENCIH Kaj bosta Kreiskv in Gschnitzer nudila manjšinam Kulturna in šolska avtonomija? - Zadostuje, da se pošteno in vestno izvedejo prevzete obveznosti V kratkem bosta avstrijski zunanji minister in njegov namestnik, kot smo pisali obiskala Beograd ter skušala tam zadovoljivo rešiti vprašanje slovenske manjšine na Koroškem in štajerskem ter hrvatske na Gradiščanskem. To se tudi njima zdi politično potrebno, da bi zatem mogla z večjim uspehom branili pred mednarodno javnostjo pravice in zahteve nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Vsakomur je namreč jasno, da bo Avstrija šele tedaj imela moralno izkaznico, se zavzemati odločno za Južne Tirolce, ko bo sama na svojem ozemlju pravično rešila vprašanje narodni! manjšin. Ker je današnja ureditev taka, da jo ogorčeno odklanjajo ravno tako prizadeti manj šini kot njihova matična država Jugoslavija, je naravno, da bo Avstrija morala predlagati nekaj novega, ako hoče spor res dokončno poravnati. KULTURNA AVTONOMIJA Kaj bodo Avstrijci predlagali, ne vemo. Brali smo v časopisju le to, kako je zunanji minister Kreisky izjavil, da misli Avstrija ponuditi koroškim Slovencem kulturne avtonomijo, kar za nepoučeno mednarodno javnost ni majhna stvar. Kulturna avtonomija je namreč od nek daj najvišji cilj, h kateremu ležijo stiskane narodne manjšine. Tako avtonomijo je dala svojim manjšinam po prvi svetovni vojni že mala država Estonska, kjer so poleg Estoncev živele narodnostne skupine Rusov in Nemcev. Poučeni smo zatorej natančno, kako je lam kulturna avtonomija delovala. Obstajala je, če jo hočemo nakratko označiti, v naslednjem. Vsaka občina je vodila narodni kataster, v katerega so sc vpisali člani poedinih manjšin. Od časa do časa so se razpisale volitve, v katerih so pripadniki manjšin volili svoje zastopnike v lastni kulturni parlament. Ta je izbral iz svoje srede manjšinsko vlado, ki je samostojno vodila prosvetno življenje manjšine, zlasti pa njeno šolstvo. Tej vladi je država odstopila vse davke, ki jih je izterjevala za vzdrževanje šolstva, dala ji je pa tudi pravico, da sama razpiše posebne davke za pospeševanje prosvete narodne manjšine. Ta vlada je imenovala učitelje in šolske nadzornike, ki jih je manjšina potrebovala, ustanavljala je, kjer se ji je zljubilo, ljudske in srednje šole, ne da bi večinski narod imel pravico se v to vtikovati. Vsaka narodnostna skupina je potakem imela pravico, da samostojno odloča o svojem kulturnem življenju. PONUDBA KOROŠKIH NEMCEV Kdo si more načelno želeti pravičnejše rešitve manjšinskega vprašanja? Toda eno so načela, drugo je dejansko življenje. Nemci so že po prvi svetovni vojni ponujali koroškim Slovencem tako kulturno avtonomijo in zahtevali samo to, da se enaka pravica da istočasno tudi nemški manjšini v Jugoslaviji, kar zveni povsem naravno in pravično. Toda koroški Slovenci so tedaj ponujano kulturno avtonomijo — odklonili! v Vsi nepoučeni ljudje so se čudili, zakaj so to storili. Mi pa, ki smo razmere poznali, se nismo čudili. Vedeli smo namreč, da se bodo pravice do avtonomije pač po-služili Nenici v Jugoslaviji, ker so gospodarsko krepki in žive v precejšnji svobodi, medlem ko so skozi stoletja socialno izko- riščani in narodno tlačeni koroški Sloven-j ei veliki reveži in tako zastrahovani, da si ne bodo upali izkoristiti pravic, ki se jim ponujajo. Večina bi se celo bala vpisali sc v. narodni kataster Slovencev, razstavljen na vsaki občini, ker bi v deželi vladajoči nemški nacionalisti proglasili slehernega Slovenca, glasujočega za kulturno samoupra-| vo, za nezanesljivega, protidržavnega ire-j dentista, katerega se je treba izogibati in z njim temu primerno ravnati. | Dobri poznavalci razmer so trdili, da bi I po takem »ljudskem glasovanju« imeli ko-{ roški Slovenci manj pouka v materinem je-i ziku, kot so ga doslej imeli, medtem ko bi , Nemci v Jugoslaviji uživali resnično široko šolsko samoupravo z vsemi pravicami, ki j so z njo združene. Ker koroški Slovenci ni-I so marali svojega položaja poslabšati, so j ponujano kulturno avtonomijo seve — od-' klonili. Gola politična nakana Marsikak naš človek bi se utegnil nekako sramovati, da so njegovi bratje na Koroškem narodno tako malo zavedni. Njihov položaj je v marsičem podoben tistemu naših rojakov v Beneški Sloveniji, ker so ti tudi gospodarsko zelo revni in niso pod Italijo nikoli imeli niti ene same ljudske šole v lastnem jeziku. Ugotoviti pa je treba, da je v -takih rečeh sleherni sram povsem neumesten. Sramovati bi se morali samo raznarodovalci, ne pa njihove žrtve! Razen tega je treba poudariti, da so sc v istem položaju kot koroški Slovenci nahajali in se deloma še nahajajo tudi pripadniki drugih, večjih narodov v Evropi. Tako na priliko Baski in Katalanci v Španiji, Nemci v Alzaciji in Loreni na Francoskem in znatne skupine Nemcev na Madžarskem. Nemci nimajo torej nikakega vzroka gledati zviška na Slovence ter se ponosno trkati na prsa, zakaj oni sami imajo v svoji sredi več ko dovolj »vindišarjev«, raztresenih po Evropi, ki bi v stiski ne glasovali za nemške šole, temveč ravnali tako, kakor bi jim ukazali njihovi gospodarji iz vladajočega večinskega naroda. Ker so avstrijski nemški nacionalisti po prvi svetovni vojni računali s tem, da se bo natančno tako zadržala tudi večina Slovencev na Koroškem, so naši manjšini »širokosrčno« ponudili kulturno avtonomijo, kar pa ni bilo nič drugega kot gola politična nakana. ZNAČILNA POGAJANJA To se je najočitneje razodelo, ko so zastopniki Nemcev in Slovencev vodili pogajanja o bodoči kulturni samoupravi. Predstavniki Slovencev so na priliko hoteli vedeti, kakšne šole so namenjene tistim pripadnikom manjšine, ki ne bodo glasovali za avtonomijo. Vprašanje je Nemce spravilo v vidno zadrego. Že z njihovih obrazov se je bra- lo, da nameravajo te Slovence poslati v nemške potujčevalnice. Njihov namen je torej bil raznarodovanje s pomočjo šolstva razširiti in poglobiti ter sc ob tem še pred mednarodno javnostjo hvaliti, kako so velikodušno zagotovili narodni manjšini kulturno samoupravo. Da bi zastopniki Slovencev v to privolili, je bilo seve politično otročje pričakovati. Kakšne šole naj potakem dobe otroci nezavednih Slovencev? Odgovor slovenskih predstavnikov je bil silno enostaven: Ti učenci naj dobe pouk, kakor ga predpisujejo po vsem svetu priznana načela pedagogike ali vzgojeslovja. Po teh načelih sc mora pouk opravljati v jeziku, ki ga govore otroci v družini, zakaj ljudska šola ni nič drugega kot prirodno nadaljevanje družinske vzgoje. (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A Nedelja, 13. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... kronika 7 dni v Trstu; 16.00 Stravinski: Petruška, komični prizori v štirih slikah; 17.00 »Vsi so videli«, igra v 3 dej. (Guglielmo Gianini - Janko Jež). Igrajo člani RO; 21.00 Pesniki in njih stvaritve — »Thomas Gray« (J. Tavčar); 21.25 Zbor Emil Adamič; 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek, 14. marca, ob: 18,00 Oddaja za najmlajše — Kako je godec učil vraga gosti, radijska pravljica. (Drago Petkovšek). Igrajo člani RO; 19.00 Šola in vzgoja — Kacin: »Ali smo še kos vzgoji naše mladine«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Musorg-ski: »Hovanščina«, opera v 5 dej. — orkester beneškega gledališča La Fenice in zbor beograjske državne Opere vodi Krešimir Baranovič. Približno ob 21.15: Opera, avtor in njegova doba. Torek, 15. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Osnove sodobnega kmetijstva — Janko Košir: Obdelovanje zemlje; 18.10 Anton Dvorak: Koncei I za violino in orkester v a-molu, op. 53; 19.00 Postno predavanje — Jože Jamnik: »Nihče ne more priti k Očetu, razen po Kristusu«; 21.00 Ilustrirano predavanje — Mirko Javornik: »Tuje jadro na obzorju« — prigode morskih razbojnikov od praveka do danes — »Neverjetna dejanja Hairedina Rdečega«; 22.00 Umetnost in življenje — Ana Kalc: »Izidor Cankar in njegov uvod v likovno umetnost«; 22.15 Jugoslovanski skladatelji — »Vladimir Lovec« (P. Merku). Sreda, 16. marca, ob: 18.00 Bližnja in daljna smučišča — Rafko Dolhar: »Badgastein, smučišče — zdravilišče«; 18.30 Slovenske vokalne zasedbe; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. M. Starc); 21.00 »Predrz-neži«, igra v 5 dej. (Emile Augier - Dušan Pcrtot). Igrajo člani RO. Četrtek, 17. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Franc Orožen: življenje Asircev in Babiloncev — »O1 monarhiji«; 19.00 Širimo obzorja — Drago Stoka: Vzori mladini: »Ivan Prašelj«; 21.00 Obletnica tedna — Boris Mihalič: »Tomaž Massaryk, 110-let-nica rojstva«. Približno ob 21.50: Iz sodobne književnosti — »Edith Bruck: Kdo te ljubi tako?« (Fr. Jeza). Petek, 18. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Miral Pavlin: Kemija razkriva zlorabe živil — »Zga nje in likerji, izdelani'v laboratoriju«; 18.40 Vokal ni kvintet Zarja; 19.00 Postno predavanje — Lojze Šuštar: »Naše. trojno srečanje s Kristusom«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika — Anton Mlinar: »Razvoj in vloga ledolomilcev«; 22.15 Koncert harfistke Pavle Uršič-Petri-čeve. Sobota, 19. marca, ob: 9.C0 Oddaja za najmlajše — Čudežna škatlica, radijska pravljica (Slavko Rc-bec). Igrajo člani RO; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — Vice, XVIII. spev; pripravil Boris Tomažič, prevod Alojz Gradnik; 18.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 20.40 Zbor Slava Klavora; 21.00 »Kupčija s smrtjo«, radijska igra (Arkadij Averčenko - Rado Pregare - Franjo Kumar). Igrajo člani RO. So ali jih ni? V Italiji je razširjeno mišljenje, da je od zadnje vojne ostalo po ruskem prostranstvu še mnogo ujetnikov. List Komsomol-skaja Pravda pa piše, da je po zadnjem ljudskem štetju v Rusiji vsega le 1.158 oseb italijanske narodnosti, ki imajo vse sovjetsko državljanstvo in niso nikaki vojni ujetniki. List prinaša obenem doslej še neznano novico, da so Nemci po padcu fašizma postrelili blizu mesta Lvova v Galiciji 2000 italijanskih vojakov, ker niso hoteli nadaljevati vojne ob strani Hitlerja in odstavljenega Mussolinija. Med njimi je bilo 5 generalov in 45 častnikov. Nesrečniki so sej morali pred smrtjo sleči, si izkopati gro-bovc, nato so jih SS-ovci postrelili. Za te I grozote se morajo njihove družine zahva-1 liti — fašizmu. Agadir - velikansko pokopališče Silovit potres, ki je prejšnji teden zadel mesto Agadir v Maroku, je povzročil mnogo več žrtev in škode, kot se je prvotno mislilo. Po zadnjih podatkih računajo, da je zgubilo življenje nad 10 tisoč oseb, okrog 3 tisoč jih je bilo ranjenih, 90 odstolkov poslopij pa je popolnoma uničenih. Med mrtveci je tudi 17 Italijanov, 4 pa pogrešajo- Oblastva so odredila, da morajo vsi prebivalci zapustili mesto, ker obstaja nevarnost, da izbruhnejo hude nalezljive bolezni, kot n. pr. kuga. Zato je mesto obkoli- lo vojaštvo, medtem ko so v njem ostali le posebni oddelki, ki z ogromnimi stroji rušijo že na pol podrte stavbe in po vsej okolici trosijo močna razkuževalna sredstva. Pri tem je neizogibno, da ostanejo za vedno pod ruševinami tudi številna človeška trupla, tako da ,je Agadir danes podoben velikanskemu pokopališču. Te dni so v mestu zabeležili še dva lažja potresna sunka, v bližnjem morju pa so opazili, kako je voda pričela iznenada vre- PREB1VALSTVO, ŽELEZNICE, HOTELI Konec leta 1959 je Italija imela 50 milijonov 698 tisoč prebivalcev. Naravni prirastek znaša 447 lisoč duš letno. V prvih 10 mesecih leta 1959 se je po italijanskih železnicah vozilo 23 milijonov 384 tisoč potnikov, v hotelih pa prenočilo 64 milijonov 552 oseb, od katerih je bilo 24 milijonov 512 lisoč tujcev. li in je nedaleč od obale švignil iz morja rdeč plamen. Ponesrečencem iz Agadirja še vedno prihaja pomoč v denarju, zdravilih in drugem iz domala vseh držav na svetu. Skupini razkuževalcev se je predvčerajšnjim posrečilo najti med razvalinami dva še živa mohamedanca, čeprav sta ležala lam brez jedi že več ko en teden. Gol slučaj je le, da niso vlili prej v rupo sredstvo zoper nalezljive bolezni, ki bi bilo oba nesrečnika — umorilo. Bogsigavedi koliko živih ljudi živi še pod zemljo! Obisk Hruščeva v Franciji Prihodnji torek bo priletel v Pariz Hru-ščev. Največje preglavice ima policija, ki mora skrbeti za varnost visokega gosta. Mobilizirala je kar 21.000 stražnikov; poleg teh bo ščitila življenje državnika še tajna policija iz Moskve pod poveljstvom generala Zaharova. Ker se jim pa še ne zdi vse dovolj varno, so tisoč sumljivih ljudi poslali za en teden na policijske počitnice na otok Korziko. Plačali jim bodo vso oskrbo in še odškodnino. Sitnosti delajo organizatorjem obiska tudi razni župani, ki se branijo sprejeti Hruščeva. Enako odklonilno stališče so zavzeli zastopniki Cerkve. I)e Gaullu, ki je sicer prepričan katoličan, to -zadržanje nikakor ne gre v račune. Kaj bosta Kreisky in Gschnitzer nudila manjšinam (Nadaljevanje s L strani) Kje na svetu se razpiše vsako leto ljudsko glasovanje, v katerem jeziku hočejo starši, da se poučuje njihova deca! Ali se opravlja tako glasovanje morda na Solno-graškein ali v Abrucih? Kdor bi predlagal, naj tam roditelji letno glasujejo za učni jezik svojih otrok, bi ga proglasili za norca. Vsakomur se zdi namreč edino naravno, da spada italijanski otrok v italijansko, nemški v nemško ljudsko šolo. Zakaj naj bi za Slovence veljala drugačna načela pedagogike? Pri pogajanjih so Slovenci (udi zahteva- li, naj vse nemške stranke uradno izjavijo, da glasovanje za kulturno samoupravo ni nikako protidržavno, ampak docela postavno dejanje, in da svojim pristašem slovenskega jezika celo priporočajo, da se izrečejo za avtonomijo. Nili tega predloga Nemci niso hoteli sprejeti. KAKŠEN NAJ BO IZHOD? Če bosta zatorej Kreiskv in Gschnitzer ponujala v Beogradu za naše ljudi v Avstriji kulturno avtonomijo, ne bo to za nas nič novega, in bati se je, da gre spet le za politično zvijačo. Dr. Gschnitzer je ob obisku v Celovcu izjavil, da je bilo potrebno ukiniti na mešanem ozemlju Koroške »obvezno dvojezično šolo«, češ da je to bil »poseg v vzgojno pravico in svobodno voljo prebivalstva«. Na to odgovarjamo z vprašanjem: Kdo je bil tisti, ki je pred sklepom mirovne pogodbe sklenil zakon o »obveznem dvoje- zičnem pouku« na manjšinskem ozemlju Koroške? To so bile vse nemške stranke, med njimi tudi stranka samega Gschnitzer-ja. Te šolske predpise označuje danes Gschnitzer za nedemokratične, pred mirovno pogodbo so se pa avstrijski državniki z njimi ponašali, z njimi so se hvalili pred zavezniki, češ da so predpisi pravični in izdelani po vzorcu nekih kantonov svobodne in demokratične Švice. Kar je bilo pred mirovno pogodbo belo, je postalo torej, brž ko so Slovenci prišli iznova pod oblast avstrijskih Nemcev, črno, — kar je bilo prej demokratično, je zdaj nedemokratično. Nastane vprašanje, kdaj so Avstrijci bili neiskreni in lagali. Jasno je, tla so lagali velesilam, ali pa lažejo danes mednarodni javnosti?! Izhod iz zmešnjave, ki je nastala, je po našem samo eden; kakor zahtevajo Avstrijci po pravici od Italije, naj izvede dogovor o Južnem Tirolu, tako naj se drže tudi sami mednarodnih obvez, ki so jih vzeli nase v korist manjšin. V obeh primerih gre za eno in isto stvar: za spoštovanje in izvrševanje podpisanih pogodb. Posebno važno je, da se na manjšinskem ozemlju obnovi obvezni dvojezični pouk, za katerega so bile ravno tako vse nemške stranke kot Slovenci in tudi velesile. To je pomembno naglasiti zlasti zategadelj, ker je ta pouk spadal med vzroke, da so zavezniki pustili koroške Slovence v okviru Avstrije, če Avstrijci tega ne bodo sprejeli, je po našem trajen sporazum med sosednima državama in njunimi narodi nemogoč. Deželnozborske volitve na Koroškem Dne 6. marca feo bile na Koroškem volitve v deželni zbor, pri katerih Slovenci niso imeli lastnih kandidatov. Bili so v podobnem položaju kot tukajšnje naše ljudstvo ob zadnjih volitvah v rimski parlament. Nastalo je vprašanje, komu naj oddajo Slovenci svoj glas, ako ga ne morejo predstavnikom lastnega naroda. Med koroškimi Slovenskimi voditelji je vladalo le v tem edinstveno mišljenje, da so vse obstoječe nemške stranke Slovencem nasprotne, niso pa bili edini glede tega, kakšni naj bodo zaključki za slovenske volivce. Politična organizacija, kateri načeluje dr. Fran Zwitter, jo kljub vsemu svetovala svojim pristašem, naj glasujejo za nemške socialiste, češ da so narodno manj zagrizeni kot Avstrijska ljudska stranka in socialno naprednejši. Povsem drugače in dosledneje so pa ravnali slovenski kršč. socialci, katerim zdaj predseduje namesto prof. Tischlerja tir. Valentin Tnzko. Na posebnem zborovanju so izjavili, da morajo »kot Slovenci in kristjani z obžalovanjem ugotoviti, da ni v deželi nobene politične stranke, ki bi z dejanji kazala razumevanje za naše v členu 7. državne pogodbe zajamčene pravice ter za naše kul turne in gospodarske potrebe«. Zavoljo lega so sklenili, da ne bodo glasovali za nemške katoliške kandidate. Kako je bilo pri nas Stališče, ki so ga zavzeli, je nrav enako tistemu Slov. kršč. soc. zveze in Novega lista za časa zadnjih volitev v italijansko poslansko zbornico. Tudi mi smo bili mne- Pa brez zamere! G. Jurij Slama, član »Slovenskega odra«, nam ju poslal pismo, i/. katerega smo razbrali, da ni zadovoljen /. našim poročilom o predstavi »Charleyeve tetke« v Avditoriju. Ni nam pa iz pisma prav jasno, kaj ga je v poročilu vznevoljilo. Med drugim je zapisal, da smo »napisali preveče ali premalo« in da je skušal pisec (poročila v N. I..) »posredovali olv čulke, ki jih je imel kol gledalec, igralcem in reži serju, da hi si s tem pomagali in skušali vzajemno' izpopolnili«. Kaj hoče s lem povedali, nam ni mogoče razumeti. Dalje piše: »Slovenski oder sicer ni nikakršna profesionalna skupina, a prav zalo sodim, da sta mu razumevanje in konstruktivna kritika še bolj potrebni. Vsevprečno hvalisanje ni resno, še manj pa resnično.« Zaključek pisma pa je napisan kar v smrtno resnem tonu: »Ce pa v naših (morda hoče' reči: v vaših) mislih, v naši besedi, v našem pisanju ni več mesta za resnico, postane vsako delovanje. nesmiselno, vredno najbolj tragičnega in obupnega konca.« Mislimo, da je najbolje, da si g. Slama še enkrat v miru in zbrano prebere naše poročilo, pa bo spoznal, da je bilo njeguvo pismo odveč. V resnici gre samo za poročilo o priljubljeni komediji, ki ni nikaka novost več, in za predstavo na pustno nedeljo, zalo smo dali dogodku pomen, kol mu gre. Po našem mnenju poročevalec ni pretiraval niti z omalovaževanjem nili s poveličevanjem. Omenil je nekaj talentiranih igralcev, ki so mu (individualno) najbolj ugajali, pohvalil režijo, ki se mu je zdela posrečena, in konec. G. Slama je lahko prepričan, da no bomo varčevali z »resno kritiko«, kadar bo Slovenski oder uprizoril kako zahtevnejšo delo, ki zasluži, da mu posvetimo več pozornosti. In prepričani smo, da je Slovenski oder sposoben dali kako zahtevnejšo predstavo, kar je že. večkrat dokazal. Podcenjevali hi ga, če bi vzeli predstavo »Charlevv ve lelke« za merilo njegove umetniške moči. Za to pesimizem g. Slame glede »resnice v našem pisanju« ni upravičen. Uredništvo nja, da je s slovensko častjo nezdružljivo glasovati za tuje, našemu narodu nasprotne može, čeprav imamo z njimi isto krščansko svetovno naziranje. V življenju niso namreč važna splošna načela, ki se ne izvajajo, temveč samo dejanja. Naši tukajšnji, demokristjani so namreč ravno laki raznarodovalci kot njihovi nemški tovariši na Koroškem. S Slovenci naših krajev se tedaj niti pogajali niso hoteli, našemu ljudstvu niso ničesar dali in ničesar obljubili. Kako naj katerikoli zaveden Slovenec, ki mu je že nekaj za navadno človeško čast, podpira take tujerodne kandidate? in vendar so se našli med nami ljudje, ki so javno podprli »katoliške« tlačitelje lastnega naroda in svetovali ostalim Slovencem, naj store isto. Značajno zadržanje koroških katoliških Slovencev je najostrejša obsodba politike, ki so jo tedaj vodili pri nas »strogo načelni« narodni mlačneži. Na Koroškem so dobili veliko večino zopet socialisti, ki že 15 let vladajo v deželi ter skupno z Ljudsko stranko in ostalimi nemškimi nacionalisti potujčujejo naše brate. Pii K naliu hi Tscliadcliu Predstavnika koroških Slovencev dr. Zvvitter in dr. Inzko sta bila pred dnevi sprejeta pri kanclerju Raabu in ministru za pravosodje Tschadeku, katerima sla razložila zahteve naše narodne manjšine. O Tschadeku sta izjavila, tla nima nobenega razumevanja za manjšino. Zatem sta odposlanca priredila v nekem dunajskem hotelu sestanek z domačimi in inozemskimi časnikarji, ki so se zlasti zanimali, kakšna zveza obstoji med položajem Nemcev na Južnem Tirolskem in Slovencev v Južni Koroški in kaj bodo Slovenci naredili, ako Avstrija odbije njihove zahteve. G tem, kaj bodo storili, sc je glasil odgovor, niso še ničesar sklenili. Predsednik francoske republike je, kot znano, 16. septembra priznal pred vsem svetom Alžircem pravico, da z ljudskim glasovanjem sami odločajo o svoji bodočnosti. To je vsa mednarodna demokratična javnost pozdravila. De Gaulla je pohvalil tudi Hruščev. Francoski skrajneži v severni Afriki s*o proti tej politiki zasnovali oboroženo vstajo, ki jo je pa De Ganile zatrl. Zdaj prihaja na dan, da se je tudi v Franciji sami pripravljala tajna zarota proti predsedniku republike. Vse te stvari pa niso mogle De Gaulla omajati in zato je mož užival doma in v tujini velik ugled. Zdaj se je pa zgodilo nekaj, kar je vse močno presenetilo. Ker so se z De Gaullovim ravnanjem, kakor se je zdelo, strinjali tudi alžirski uporniki sami, je bilo pričakovati, da se pričnejo kmalu pogajanja ter naredi konec krvolitju v Alžiriji. Boji se bodo nadaljevali Pred kratkim je pa De Gaulle izjavil, da se bo spor vlekel na dolgo, zakaj dokler traja vojna, se ne more nič pametnega na- (rronchi je pooblastil Scgnija Minila sta dva tedna, odkar je Italija brez vlade, zakaj Segni inia samo nalogo, da opravlja tekoče posle. Državni poglavar je najprej naročil predsedniku poslanske zbornice Leoneju, naj preuči položaj, nato je. ponudil senatorju Piccioniju, da sestavi vlado, toda ta je ponudbo odklonil. Tako je Gronchi prišel spet na sardinskega politika Segnija, ki je izjavil, da bo skušal sestaviti vlado, v okviru »demokratične in republikanske zakonitosti«. Iz tega sledi, da izloča iz sodelovanja komuniste in fašiste, ker niso demokratični, in monarhiste, ker so proti republiki. Ostali bi torej demokristjani, socialni demo-kratje, republikanci in morda še katera druga skupina, na katere bi se oslanjal. Ali se mu bo to posrečilo, je seve drugo vprašanje, zakaj ti zavezniki bi mu ne mogli zagotoviti zanesljive večine. Njegova vlada bi pa bila varna in trdna, ako bi imela oporo v Nennijevih socialistih, ki so pripravljeni to storiti. Toda sodelovanju z Nennijem se upirajo desničarji v Kršč. demokraciji in številni cerkveni krogi, česar Segni ne more in ne sme omalovaževati. JUŽNA TIROLSKA IN NEMČIJA Zunanji minister Kreisky in podminister Gschnitzer sta obiskala glavno mesto Za-padne Nemčije Bonn, da raztolmačita tudi tamkajšnji vladi svoje mišljenje o Južnem Tirolu. Kreisky je smatral za potrebno povedati časnikarjem, da ni prosil v Bonnu niti za posredovanje niti za pomoč, ker je Zahodna Nemčija zaveznica Italije. Iz tega sledi, da Adenauer nima namena podpreti zdaj Avstrije v borbi za Južni Ti-rol. Trenutno potrebuje pač Italijo pri reševanju vprašanja Berlina in združitve obeh Nemčij. Popolnoma drugačen položaj bo pa nastal, ko se bo Zahodna Nemčija izvlekla iz sedanjih težav. Tedaj bo Adenauer prav gotovo odkrito stopil na stran Južno-tirolcev in Avstrije, zakaj kri ni voda. rediti. Prej je treba vzpostaviti v deželi red in mir. Ker Alžirci nočejo odložiti orožja, sc bo borba nadaljevala do »nesporne« odločitve. Kar De Gaulle zahteva, je torej brezpogojna predaja, katere Alžirci seve ne bodo sprejeli." De Gaulle je nadalje rekel, da je mogoče tfrediti alžirsko vprašanje na tri načine: dežela se enostavno vključi v Francijo, kar je neizvedljivo; Alžirija postane samostojna država v sklopu Francoske skupnosti ali se docela odcepi od Francije. V zadnjem primeru bi pa nastali na alžirskem ozemlju dve neodvisni državi: v prvi bi živeli Arabci, v drugi pa francoski naseljenci. Že misel, da bi se njihova domačija mogla razcepiti na dvoje, navdaja seve mo-hamedance z veliko nevoljo in podžiga v njih sovraštvo zoper Francijo. Ljudje se sprašujejo, zakaj je De Gaulle tako govoril. Nekateri trde, da je hotel predočiti vstajnikom, kaj čaka njihov narod, ako se povsem odcepijo od Francije, drugi menijo pa, da so se tajna pogajanja med Parizom in Alžirci razbila in da se je zato De Gaulle odločil rabiti silo. Preokret v politiki generala De Gaulla \f T't Zflb hvtjtt Tržaški občinski svet: KDO NAJ BRANI GOSPODARSKE KORISTI MESTA? V ponedeljek je mestni svet nadaljeval razpravo o predlogu komunista Calabrie, naj se izvoli odposlanstvo vseh v občinskem svetu zastopanih strank, da v Rimu enotno brani gospodarske koristi mesta. Proti takšnemu odposlanstvu se je odločno postavil demokristjan Babille ter predložil v imenu svoje stranke, socialnih demokratov in republikancev resolucijo, katera pooblašča le župana, naj v Rimu posreduje, da se čimprej prično izvajati ukrepi, ki so bili že izdani v korist mesta, in hkrati ob-tazloži vladi nadaljnje zahteve, ki jih bodo postavili občinski in pokrajinski svet ter druge tržaške ustanove. Predlog komunista Calabrie so pa podprli socialista Pincherle in Teiner ter delno tudi misovec Morelli. O tem vprašanju bodo še razpravljali na prihodnji seji. I.onjer: SMRT UGLEDNEGA DOMAČINA V petek je po krajši bolezni preminil 59-letni domačin Maksimilijan Čok. Njegova prerana smrt je bridko odjeknila med Lonjerci, saj je bil pokojnik med 'nami dobro znan in od vseh spoštovan. Bil. je mnogo let v službi pri Tržaškem Uoydu ter vse življenje zaveden Slovenec. Njegove telesne ostanke smo v nedeljo položili k večnemu počitku na katinarsko pokopališče. Na zadnji poti ga je spremila množica vaščanov in znancev iz bližnje okolice. Naj mu bo lahka domača zemlja. Vdovi in sorodnikom izrekamo globoko sožalje ! Nabrežina: POGAJANJA ZA NOVO TOVARNO Občinski svet je v petek med drugim razpravljal o prošnji tržaškega industrij ca Maria Persinija, ki namerava zgraditi v Nabrežini tovarno za izdelovanje železnih plošč. Industrialec je zaprosil, naj mu občina odstopi okrog 2.400 kv. m zemljišča v bližini železniške postaje Bivio, nadaljnjih 2 tisoč kv. m pa naj bi mu občina riala v najem. Preden odbor zaključi pogajanja in sestavi stvaren predlog, je hotel slišali mnenje vseh svetovalcev, zlasti zato, ker bi isto zemljišče rado odkupilo tudi avtobusno podjetje La Carsica. To namreč opravlja krajevno avtobusno službo, ki je po izjavah podjetnika hudo pasivna. Zato želi, da občina odstopi pod ugodnimi pogoji zemljišče, na katerem bi podjetje sezidalo kolni-co za avtobuse. Svet je ugotovil, da občina po pogodbi nima nobene obveznosti do podjetja in da je njegov primanjkljaj zadeva, ki se je ne Ob razdelitvi nagrad kmetovalcem Na Kmetijskem nadzorništvu v Trstu so v .soboto razdelili diplome in nagrade kmetovalcem, ki so se udeležili natečaja za izboljšanje hlevov, svinjakov in kokošnjakov. Natečaja »e je udeležilo 44 kmetovalcev, nagrajenih pa jih je. bilo 24. Pred razdelitvijo nagrad je nadzornik dr. Perco poudaril, da morajo kmetovalci posvetiti največjo pažnjo živinoreji, ker predstavlja temelj kmečkega gospodarstva na Tržaškem. Znano je namreč, da je. v Italiji premalo živine za zakol, čeprav je potrošnja mesa ena najnižjih v Evropi (okrog 22 kg rta prebivalca letno). Ker bo potrošnja gotovo naraščata, imajo kmetovalci le korist, če prično gojili večje število goveje živine. Prvi pogoj za uspeh pa je, da živinorejci izboljšajo in preuredijo hleve, kaj ti živina potrebuje zlasti sončnih in zračnih prostorov. Kmetijsko nadzorništvo ho tudi v bodočnosti nenehno opozarjalo kmetovalce, naj postopno izločijo iz hlevov nedonosno živino ter jo nadomestijo z izbrano živino sivorjave pasme. Dr Perco je izjavil, da nameravajo uredili na Tržaškem poseben hlev, kjer bodo gojili le izbrano živino, katero bodo zalem prodajali živinorejcem. Danes se dogaja, da si kmetovalci čestokrat nabavijo živino za rejo v Fur laniji, toda nakup je v večini primerov ponesrečen, ker je živina bolna. Nadzornik je zatem poudaril pomen kokošerejc, za katero so se še pred nedavnim povečini zanimale le gospodinje, medtem ko se je danes kokošercja ponekod že spremenila v pravo industrijsko dejav nosi, ker tudi potrošnja kokošjega mesa stalno narašča. POTREBNO JE VEC ZNANJA Na prireditvi je govoril tudi ravnatelj za kmetijstvo in gozdove dr. Piccoli ter se med drugim pritožil, da sc tržaški kmetovalci premalo zanimajo, da bi izboljšali pašnike in travnike, čeprav država nudi za ta dela znatne prispevke, ki so žal čestokrat neizkoriščeni. Če hočemo rediti več živine, je zlasti nujno, da si preskrbimo več krme. Ta ugotovitev je gotovo resnična, a priznati je tudi treba, da preprosi kmetovalec mnogokrat ne izvrši raznih izhol jše.valnih del na svojem posestvu, ker ga nihče neposredno ne opozori, da za ta dela lahko prejme prispevek. Nemogoče je namreč zahtevati od vseh kmetov, da bi znali na pamet vse številne zakone, izdane v njihovo korist. Zato so po našem zlasti potrebni tesnejši stiki med strokovnjaki Kmetijskega nadzorništva in kmetovalci. Nujno je nadalje prirejati več strokovnih tečajev po vaseh in s tem nuditi kmetovalcem priliko, da se seznanijo s sodobno kmetijsko tehniko in z raznimi ukrepi, ki jih oblastva sproti izdajajo v korist kmetijstva. KMETIJSKA SOLA Teh skromnih misli ne moremo zaključili, ne da bi omenili vprašanje, ki je gotovo temeljne važnosti za obstoj in razvoj kmetijstva na Tržaškem. Vsakomur je namreč znano, kako se mladina naravnost otepa kmečkega dela in čedalje bolj sili v industrijo in druge dejavnosti, k čemur jo žene prepričanje, da kmetijstvo zlasti pri nas nima bodočnosti. Do tega napačnega prepričanja je prišla, ker ji nihče ni pokazal prave poti in ker ni imela prilike spoznati, da se s smotrnim delom lahko tudi na skopi k raški zemlji ali \ Bregu prelvje skozi življenje. Do takšnega spoznanja mladino lahko privede le pouk v kmetijski šoli, ki je na Tržaškem zdaj žal še nimamo. Tu bi obenem pridobila osnovne nauke sodobnega obdelovanja, brez katerih danes kmetu res ni obstanka. Prav je, da oblastva ponovno opozorimo, kako je nujno čimprej ustanoviti kmetijsko šolo. Za sedež smo že zdavnaj predlagali Zgonik, kjer so že na razpolago primerni prostori. NAGRAJENI KMETOVALCI Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le imena tistih kmetovalcev, ki so v soboto prejeli 1. nagrado. Ti so: Gašper Čok iz Lonjerja (50.000 lir za dela v hlevu); Josip Legiša iz Devina (25.000 lir za dela v konjušnici); Ivan Oblak iz ul. Kostalunga ter Miroslav Žigon iz Zgonika ,po 20.000 lir za dela v svinjakih); Stanko Zidarič iz Prečnika (.10.000 lir za nov kokošnjak). tiče. Soglasno je obenem pooblastil odbor, naj čimprej zaključi pogajanja z že omenjenim industrijcem,’ da lahjco sezida novo tovarno. Pojasnjeno je bilo, da bi v njej delalo okrog 50 delavcev, občina pa je od podjetnika že zahtevala, da morajo pri zaposlitvi imeti prednost domačini. Milje: OBČINSKI PRORAČUN ODOBREN Miljski občinski svet js prejšnji četrtek z večino glasov odobril proračun tekočega leta, ki predvideva 30 milijonov lir primanjkljaja. Zatem je soglasno zavrnil zahtevo prefekture, naj se najmanjša obdavčljiva vsota zniža na 225 tisoč lir, kar bi ime- lo za posledico, da bi občinski družinski davek moralo plačevati znatno več občanov kot doslej. OBMEJNI PROMET V FEBRUARJU Prejšnji mesec je skozi mejne prehode na Tržaškem potovalo s prepustnico skupno 368 tisoč oseb; od teh je bilo 157 tisoč s Tržaškega, 211 tisoč pa z jugoslovanskega ozemlja. šjauvbltti ‘Jlorviiijtt - IZ TAVORJANE Ker se bližajo občinske volitve, je prav, da objavimo število volilnih upravičencev. V seznamih je vpisanih 2.142 volivcev, porazdeljenih po 4 voliščih: v Tavorjani, Ma-žerelah — Drejanu, Tojanu in Kanaliču. 17. NEM Našo dolino je pred nekaj dnevi pretresla žalostna vest, da je v Pontebi, kjer je delal, iznenada umrl za srčno kapjo 47-letni Vižjo Vidmar iz Gorenje Cerneje. Zdravnik, ki je nemudoma prišel na pomoč mu ni mogel več pomagati. Naj pokojniku sveti večna luč. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. IZ REZIJE Upravitelji tukajšnjega občinskega lovišča so v Jugoslaviji nakupili 15 divjih zajcev in jih spustili pri nas na prosto, da bi se razmnožili. Ker so lovišča precejšnjega pomena za občinsko gospodarstvo,- bi ne smelo biti nobenega divjega lovca, ki brezvestno uničuje divjačino v naših gozdovih. Tukajšnji lovci so z. lanskim plenom ze- lo zadovoljni. Saj so ustrelili 9 gamsov, 4 srne, 18 poljskih in tri bele planinske zajce, 6 divjih petelinov, 8 lisic in eno kuno. Za naše lovišče je čedalje več zanimanja tudi med lovci v Vidmu in Čedadu; priznati je treba nadalje, da k nam prihaja vedno več ljubiteljev ribolova, saj je v tukajšnjem hudourniku precej postrvi in, drugih rib. V listu smo nedolgo tega poročali o stiski, v katero je zašla naša gorska vas Učeja zaradi močnih snežnih nametov. Četudi je minilo že 20 dni od zadnjega snežnega mo teža, je vas še vedno odrezana od sveta. Pred nekaj dnevi pa so financarji in domačini vendar pomagali tamkajšnjemu župniku, da je premagal vse ovire in sc prebil v Videm. Tu je predočil predsedniku pokrajine dr. Candolini ju stanje Učeje. Pozval je oblastva, naj priskočijo prebivalstvu čimprej na pomoč. Pokrajina je medtem že POKRAJINSKI SVET Predpreteklo soboto je bila seja pokrajinskega sveta. Razpravljal je o vprašanjih, ki sta ju postavila misovec dr. Delpin in komunist Bergomas v zvezi z novim letališčem v Ronkah. Prvi je do letališča zavzel bolj odklonilno stališče, ker ga straši morebitni primanjkljaj novega podjetja, medtem ko je Bergomas zgradnjo letališča navdušeno pozdravil, a obenem zahteval, da se lastnikom razlaščenih zemljišč izplača zares pravična odškodnina. Odboniik za kmetijstvo je izjavil, da se bodo morala razlaščena zemljišča vsekakor pravično odplačati. Tudi predsednik dr. Culot je poudaril, da bodo morali 42 družinam, ki jim bodo razlastili zemljišča, čimprej izplačati pravično odškodnino; za to bi se morali zavzeti zlasti tržaški gospodarski krogi, ki bodo imeli od letališča največ koristi. Zatem je svet razpravljal o cesti Sovod-nje - Zagraj. Svetovalec Miladin Černe je predlagal, naj se lestvica cest, ki jih je treba popokrajiniti, tako spremeni, da bo pot Zagraj - Sovodnje prišla na eno prvih mest. Predsednik Culot pa je tudi tokrat nasprotoval vsakemu spreminjanju lestvice. Pre- Hunulbhn flttliiin odposlala plug, da cesto očisti, ker le tako bo mogoče pripeljati v va^ živila in zdravnika. V hudi stiski je doslej Učeji pomagala rezijanska občina, ki je pošiljala v vas kruh, zelenjavo in zdravila. Blago so pošiljali po saneh, večkrat so ga pa morali prinašati kar na hrbtih, ker drugače ni bilo mogoče. Pri tem delu so pomagali seveda tudi oddelki financarjev in orožnikov. Ta nadvse potrebna in nesebična pomoč je Učejo rešila pred najhujšim. Stisko pa je še povečala gripa, ki je v vasi hudo razsajala. V tem obdobju je bilo zato zaradi pomanjkanja zdravil tudi več smrtnih primerov. IZ RAJBLJA Kakor marsikje tako je tudi našo dolino v zadnjih dneh prehitro zajela odjuga. Sprožila je plazove, kar žal ni ostalo brez posledic. Predpreteklo nedeljo so se za vasjo smučali trije fantje v starosti od 10 do 15 let, ko se je iznenada utrgal plaz in vse tri zanesel 300 metrov globoko v dolino. Enemu izmed njih se je posrečilo, da se je kmalu rešil izpod plaza ter odhitel v vas klicat na pomoč. Kljub temu so reševalci prišli za 13-letnega sina družine Piccoli prepozno. Fanta so našli že mrtvega. Njegovega brata pa so izkopali izpod plazu močno poškodovanega. Vsa vas je sočustvovala s tako hudo prizadeto družino, kar je pokazala tudi s polnoštevilno udeležbo pri pogrebu. Rudarji smo 18. februarja zopet stavkali. K temu nevšečnemu koraku nas je prisililo grdo ravnanje novega rudniškega ravnatelja. Lani v septembru je prišel k nam in je takoj pokazal, kaj misli. Predvsem noče priznati notranje komisije, čeprav ta po zakonu obstaja. Vpeljuje tudi vedno trše delovne pogoje. Proti takemu človeku ne pomaga drugo kot stavka. Upamo pa, da ga bo to opozorilo spametovalo. Čudimo se tudi, da ne store nadzorstvena oblastva potrebnih korakov, da bi zavarovala pravice rajbelj-skih rudarjev. pričale ga niso niti številke, ki jih je navedel g. Černe, iz katerih izhaja, da ne more nihče zahtevati od revne slovenske občine, da bi iz svojih skromnih dohodkov vzdrževala cesto, ki jo uporabljajo številni težki tovorniki in avtomobili iz vse Furlanije in tudi vojaška vozila. Svetovalec Černe je poudaril, da je šlo med 6. in 19. uro dne 24. in 25. februarja po sovodenjski cesti 155 tovornikov s prikolicami ali brez ter 206 avtomobilov in drugih motornih vozil. Sedaj pa je ta cesta na 9. mestu lestvice, medtem ko ji glede na razvijajoči se promet pripada eno izmed prvih mest. če se pa lestvica ne popravi, bo preteklo več let, preden jo bodo popokrajinili. Zaradi poškodbe zagrajskega mostu se je promet še bolj povečal, ker so vozila usmerili iz Zagraja preko Rubij do državne ceste v Gabrijah. Za popravo te ceste je svet sicer določil 5 milijonov lir, a povečani promet bo huje razdjal tudi glavno sovodenj-sko cesto, ki jo.je občina iz lastnih sredstev tudi že asfaltirala. Vsakdo mora priznati, da je krivično, če se od male revne občine zahtevajo tako pretirane žrtve. Na seji upravnega odbora, ki je bila v torek prejšnjega tedna, je dr. Culot. obvestil tovariše, da je ministrstvo za javna dela nakazalo nada^jniih 100 milijonov za popravo tistih občinskih cest, ki bodo prešle pod pokrajino. Tako bo država naši' pokrajini izplačala skupno 600 milijonov za popravo cest. IZ ŠTEVERJANA Vso vas je močno pretresla žalostna vest, da se je v Cornu di Rosazzo hudo ponesrečil 24-letni Marijan Mikluš iz Grojne. Z motornim vozilom je namreč trčil ob obcestni zid in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga sicer nemudoma v čedadsko bolnico, a ker zanj ni bilo pomoči, so ga odpeljali domov, kjer je predpreteklo nedeljo umrl. Naslednji dan smo njegove telesne ostanke položili k večnemu počitku ob obilni udeležbi vaščanov. Naši pevci so mu zapeli v slovo prelepe žalostinke. V ganljivem govoru se je od pokojnika poslovil naš kaplan g. Simšič. Pokojnik naj mirno nočiva v Stvarniku. Uža^ščeni družini izrekamo ob bridki izgubi globoko sožalje. Z OSLAVJA Zamisel zadružne kleti, o kateri smo že poročali, vzbuja vedno večje zanimanje med briškimi vinogradniki. Zanimanje se ie še povečalo, odkar sta bila v pripravljalni odbor v Gorici imenovana še dva slovenska kmetovalca. Danes so v odboru štirje slovenski vinogradniki, dva z Oslavja in dva iz Števerjana. Pripravljalni odbor je med drugim že sklenil, da bodo oddajah vinski pridelek zadružni kleti le vinogradniki, prebivajoči severno od železniške proge Gorica-Krmin. Klet bi tako služila predvsem briškemu vinu. Računajo, da bo nova klet imela nro-stora za okoli 25 tisoč hektolitrov, kolikor se ga pač približno pridela na briškem področju. S tem bi obenem najbrž prepreči- li razprodajo potvorjenega vina. Saj je zna- no, da se sedaj proda kot briško vino petkrat večja količina, kot se v resnici pridela. IZ ŠTANDREŽA Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje v štandrežu bo priredilo na Jožefovo izlet v Verono, da si bodo kmetovalci lahko ogledali kmetijski semenj. Kdor se želi udeležiti poučnega izleta, naj se čimprej vpiše na sedežu društva. Cena vožnje znaša za člane 800, za nečlane 1.200 lir. Avtobus odpelje iz štandreža v soboto, 19. marca, ob 4. uri zjutraj. Na odborovi seji društva je bil ponovno izvoljen za predsednika Dušan Brajnik, za podpredsednika Jožef Tomšič, za tajnika Leopold Lutman, za blagajnika Mirko Gu-lin in za gospodarja Viljem Zavadlav. IZ TRŽIČA Po dolgotrajnih razgovorih so prejšnji teden zastopniki delavcev in ladjedelnic dosegli na Uradu za delo sporazum glede uprave menz v obratih CRDA. Glavna določba sporazuma je, da bo aprila prevzela upravo menz ustanova Dispral, ki je odvisna od Delavskih zadrug. Pri upravi menz je bilo doslej zaposlenih 163 uslužbencev; od teh jih bo 23 osta- lo še nadalje v delovnem razmerju z ladjedelnicami, ostalih 140 bo pa prešlo v ustanovo Dispral. s Važna je tudi določba, da bodo predstavniki delavstva še nadalje nadzirali poslovanje in hrano menz. To nalogo bodo izvrševali posebni komisarji, ki jih bodo imenovale notranje komisije. IZ ZDRAVŠČINE Predsednik goriške Trgovinske zbornice Bigot je prejšnji teden sporočil sodelavcem, da namerava podjetje SNIA-Viscosa v kratkem sezidati v naši vasi industrijsko poslopje, kjer bodo proizvajali umetne tkanine. To je vsekakor razveseljiva vest za Zdravščino in prebivalce sosednih naselkov, ker bo v novi tovarni zaposlenih precej delavcev. Vsi želimo, da bi se v našem okolišu čimprej nudila prilika za zaposlitev delavcev. TEKMA V ODBOJKI Dne 26. in 27. februarja so goriški dijaki tekmovali v odbojki. Tekem so se udeleži- li športniki 5 šolskih zavodov, med njimi tudi s slovenskih šol. Borba je bila zares trda, zlasti ko je morala pasti odločitev za vstop v finale. Za to mesto sta se borili Tehnična šola in Slovenska šola. Le s težavo je Tehnična šola zmagala z izidom 2:1 (15:13, 10:15, 15:11). Zaradi pozne ure sta dva igralca Slovenske šole morala oditi in zato se je sreča nagnila na stran Tehnične šole. Da pravilno ocenimo poraz in zmago, moramo še omeniti, da so vsi igralci Tehnične šole razen enega člani odbojkarskih društev. Igralcem Slovenske šole kljub porazu iz vsega srca čestitamo k uspehu. POSTNE PRIDIGE Vsak petek so ob 8. uri zvečer v travniški cerkvi postne pridige. Letos pridiguje misijonar g. Ludovik Savelj IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA RAZGOVOR S TENORISTOM Te dni smo srečali v našem mestu, v katero se vedno rad vrača, znanega tenorista Dušana Per-lota. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. Ali lahko poveste za naše bralce kaj o svojem umetniškem delovanju v tujini? »Rad.« Kako vas je zaneslo v tuje okolje? Ravno deset let je tega, ko sem pri nastopih na tržaškem radiu prišel na misel, da bi poskusil še drugod. Odpeljal sem se. v Švico in se v Bernu oglasil na tamkajšnji radijski postaji. Šef glasbenega oddelka je takoj priredil majhno avdicijo. Potem so posneli z menoj dva sporeda jugoslovanske glasbe. Šef oddelka je bil z menoj zelo ljubezniv in me je priporočil tudi drugim. Tako sem prišel v stik z glasbeniki, dirigenti in voditelji zborov ter sem bil kmalu najet tudi za javne koncerte. Specializiral sem se za oratorije, katerih sem v teh desetih letih pel že precejšnje število. Ali ste se posvetili samo koncertnemu ali tudi gledališkemu petju? Na koncertnih potovanjih sem imel priložnost priti v stik tudi z ravnatelji raznih gledališč in gledaliških skupin. Tako sem najprej dobil nekaj vlog kot gost. Pozneje pa sem bil tri leta solist gledališča v Luzernu. Potem sem dobil namestitev v gledališču v Innsbrucku, kjer sem še danes. Kaj pa gostovanja? Vsako leto sem povabljen na več gostovanj, pri čemer sem se lahko spet posvetil koncertni glasbi, ki mi je zelo pri srcu. Kot v gledališču tako tudi na koncertnem odru rad pojem Mozartove skladbe. V katerih Mozartovih operah pa ste nastopali? Pel sem vloge v petih Mozartovih operah: Cosi fan tutte, Don Juan, Čarobna piščal, Beg iz seraja in Figarova svatba; pri tem moram omeniti, da sem v zadnjih dveh operah pel komični vlogi. Na koncertnem odru pa sem večkrat pel Mozartov Rc-quiem, Veliko mašo v c-molu, Vesperae solemnes in drugo. Kje vse ste gostovali? Nastopal sem v vseh večjih švicarskih mestih od Ziiricha do Ženeve, pa tudi v Strassburgu, Salzburgu, Bruslju in drugod. Ste imeli težave, preden ste se uveljavili v tujini? Seveda to ni bilo prav lahko. Zahtevalo je veliko vztrajnosti in poguma. Predvsem je treba paziti, da se pevec dobro nauči tujih jezikov, v katerih mora peti svoje vloge. Dostikrat izgine tuji prizvok v izgovarjavi šele po daljšem bivanju v deželi, v katere jeziku poješ. Poseben problem so tiste opere, v katerih je poleg petja predpisana tudi govorjena proza. V prozi so namreč nedostatki v izgovarjavi tujega jezika še veliko bolj očitni kot pri petju. Ko sem n. pr. dobil prvo tako vlogo v nemščini — bilo je to v Lorzingerjevi komični operi Orožar (Waffen-schmied), sem se temeljito lotil tega problema in se več mesecev izpopolnjeval v izreki pri dramskem režiserju, izvedencu za govorno tehniko. Prve čase je tudi učenje vlog v tujem jeziku precej težje kot v materinščini, ker človek besede, ki jih mora izgovarjati, sicer lahko popolnoma obvlada in razume, nima pa do njih tistega intimnega odnosa kot do izrazov v lastnem jeziku. Kje se počutite najbolje oziroma najbolj domači:’ To vprašanje je zelo osebnega značaja. Hočem reči, da bi vsak glasbenik na mojem mestu odgovoril nekaj drugega. To, kako sem se v kakšnem kraju vživel, ni bilo odvisno samo od občinstva, ampak tudi od tovarišev in predstojnikov v gledališču. Odvisno je ne najnazadnjc tudi od podnebja in drugih činiteljev. Nekatera mesta so znana po tem, da imajo pevci tam pogoste težave z grlom. Tako mesto je n. pr. Ziirich in pozimi Ženeva. Obe mesti ležita ob jezerih in imata pozimi vlažno podnebje. In vaše najbolj dramatično doživetje na odru? Naša doba ni naklonjena važnim besedam, zato tni dovolite, da dam besedi dramatično lahkotnejši pomen. Moja prva opera v luzernskem gledališču je bil Verdijev Otello, v kateri sem igral Cassia. V prvem dejanju se Cassio dvobojuje z Montanom. Basist, ki je igral Montana, je bil pravi športni sab Ijač in pri vajah sem se moral pošteno truditi, da sem mu bil vsaj približno enakovreden. Ko pa sva se pri prvi predstavi pričela mečevati, sva hotela zaigrati še posebno lep in razgiban dvoboj. Tako se je zgodilo, da sem zares krepko zamahnil z mečem, tedaj pa je popustil vijak, s katerim je. bil pritrjen držaj in rezilo je v velikem loku zletelo čez glave vsega zbora, ščitek na držaju pa je v še večjem loku zletel v prostor za orkester in priletel ravno na kontrabas ter dodal partituri nov ten. Obsta' sem kot vkopan ... Kako v takem primeru rešite položaj? V prvem hipu smo bili vsi na odru presenečeni. Bila je nevarnost, da se bo začelo vse gledališče hehetati. Toda že čez nekaj sekund so nekateri izkušeni zborovski pevci našli rešitev. Postavili so se pred mene in Montana, da so zakrili najino zadrego, in nekdo je naskrivaj prinesel na oder drug meč. Položaj je bil rešen. E. Z. Razstava Jugoslovanov v Milanu V prostorih milanske galerije (via Palestro) je odprta razstava moderne grafike v Jugoslaviji. Po budo je dala Moderna galerija v Ljubljani skupaj z mestno občino v Benetkah. Dela jugoslovanskih umetnikov so bila še prej razstavljena v Benetkah. Vseh razstavljalcev je 36 s 150 risbami, litografijami, ksilografijami, jedkanicami. Vodstvo razstave je. vodil pri razvrščanju del namen, pokazati ra ■-vojno smer te vrste umetnosti v Jugoslaviji. Milanski kritiki so mnenja, da se naši mojstri dr/c umetniških gibanj moderne Evrope, predvsem ekspresionizma in surrealizma. Kot posebno umetniško osebnost podčrtujejo Slovenca Franceta Miheliča, ki da s svojimi grotesknimi okostnjaki in srednjeveškimi čarovnicami že prehaja meje nadrealizma. Drugi, ki se je uveljavil v očeh italijanskih kri tikov je Edo Murtič s svojimi abstraktnimi litogra fijami. Poleg teh dveh pa navajajo kot nadpovprečne talente še Ivana Picclja, Bogdana Borčiča in Janc za Bernika. Dva znanstvenika V soboto, 5. marca, je umrl v Rimu zadnji največji poznavalec Danteja pater Pietrobono. Star je bil že 97 let in je pol stoletja ravnateljeval neki gimnaziji v Rimu. Slovel je po svojih obš:rnih študi jah in tridesetih komentarjih Božanske komedije. Pisal pa je tudi dosti o latinski književnosti in slov stvene razprave zlasti o Pascoliju, s katerim sta si bila tesna prijatelja. Leta 1957 je bil ta sloveči dan-toslovec od'ikovan za kulturne zasluge. Prejšnji teden so v Beogradu pokopali profesorja Aleksandra Beliča, predsednika akademije znanosti. Tudi ta je učakal lepo starost 84 let. Svojo znanstveno pot je nastopil leta 1899 kot profesor jezikoslovja na beograjski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil celo redni profesor slavistike na vseučilišču v Rimu. Profesor Belič je bil član mnogih domačih in tujih znanstvenih družb. Napovedane izdaje Ljubljanska Cankarjeva založba bo med drugimi napovedanimi knjigami izdala v letu 1960 knjigo o Trstu. Nosila bo naslov: Tri faze reševanja tržaškega vprašanja; kot sestavljalec je pa naveden Janko Jeri. Državna založba je pripravila za letošnji knjižni načrt tudi bibliofilsko izdajo Zupančičeve Dume. V razkošni opremi je lani izšel Prešernov Krst pri Savici. Kitfign o Južni rTi'i€flfrhi V založbi Styria v Gradcu je izšla 200 strani debela knjiga Siidtirol, ein europaisches Unrecht (Južna Tirolska, evropska krivica). V spisu razlaga časnikar Heinz Ritschel zgodovinski položaj dežele in nastanek jezikovne nemško-italijanske meje pri Sa-lurnu. Jedro knjige obsega dolgo poglavje o trenj h med manjšino in Italijani od leta 1918 dalje. Pisatelj navaja mnenja in teorije pokojnega senatorja Tolomeia, ki se je boril po natančno začrtanih smernicah za italijanstvo pokrajine. Deželo je prekrstil v »Gornje Poadižje«. Tolomei je zapisal, da so južni Tirolci najbolj surov in nazadnjaški nemški tip s potezami preprostega barbarstva. Za poitalijančenje dežele je Tolomei predlagal — kot se bere v knjigi — naj se omogoči krajevni železniški promet samo do podnožja alpskih prelazov; pač pa naj se razširi cestna in železniška mreža proti jugu. Na ta način se bodo nemški drobci, ki jih je zgodovina razpihala tostran Alp, po naravni poti vsrkali v večinski narod. Bistvo Mussolinijeve politike je po Tolome'evi sodbi težilo za tem, da se ustvari v deželi italijanska večina; ta politika sc še danes nadaljuje z umet nim priseljevanjem italijanskega življa. SESTANEK V SEŽANI Kako resnična je bila takšna smernica, nam žal le preresnično priča tudi program za raznaroditev Julijske Krajine, katerega so sprejeli fašistični po krajinski tajniki na sestanku v Sežani poleti leta 1927. Jasno ga je povzel Giuseppe, Cobol v reviji Ge-rarchia 1927 v članku II fascismo e gli allogeni. V njem trdi, da manjšinskega problema ni, in če obstoji, je umetno ustvarjen. Odvetnike je treba onemogočiti, slovenske učitelje, pregnati iz šol in slovenske duhovnike iz župnij. Vse gospodarske in prosvetne ustanove je treba zatreti. Kdor se ne ukloni, naj se konlinira. Po teh smernicah se je. fašistična politika pri nas in v Južnem Tirolu tudi dejansko ravnala in je v nekaj letih uničila politično, kulturno in gospodarsko življenje narodnih manjšin. Dejstva, ki jih Ritschel navaja v tem poglavju, predstavljajo bridko resnico; saj smo jo tudi mi sami okusili. Brezpravni položaj je večkrat zbližal slovensko in nemško manjšino v boju za pravico. Toda bralec se ob koncu knjige, ki se upravičeno zavzema za pravice Južnih Tirolcev, vpraša, kako da prav isti Nemci koroškim Slovencem prizadevajo) iste krivice, katerih oni obtožujejo druge. Teorija, da kar velja zame, ne valja zate, je osnova slehernega fašizma. Tudi ta resnica, čeprav nena-oisana, se glasi iz knjige Siidtirol, cin europaisches Unrecht. tff ff NOVI LIST* v us-aUo- sfovefis-Ua Uiso A'VV\i\'SAA/S PREDSTAVNIK SLOVENSKEGA ŠPORTA NA ITALIJANSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU Razgovor s Klavdijem Grbcem Dolgo so naši športniki čakali na živahno skupno delovanje: letos pa je slovenski šport na Tržaškem dosegel lak razmah kot še nikoli. Konec februarja so hi la v Trstu srečanja za deželno namiznoteniško prvenstvo, ki so se jih udeležili najboljši igralci iz Trsta, Gorice in Vidma. Za slovenske športnike je bil važen dogodek, ker so srečanja pomenila tudi prvi javni nastop slovenskega športnega združenja Bor. Poleg tega je Slovenc; Klavdij Grbec zasedel 3. mesto in si tako priboril pravico, da nastopi v tekmah za italijansko državno prvenstvo, ki bodo aprila v Livornu. Zato smo povabili prijaznega enaindvajsetletnega športnika, da nam odgovori tla nekatera vprašanja : Te dni se v tržaški javnosti precej govori o uspešnem nastopu slovenskih igra'cev namiznega tenisa v tekmah z Italijani. Kaj nam lahka poveste o tem? Kako so bili Slovenci sprejeti? Mislim, da se je v zgodovini tržaškega športa prvič zgodilo, da so v tekmah za (,'eželno prvenstvo nastopila kar tri slovenska moštva. Doslej je bil šport na Tržaškem izključna last italijanskih športnikov in tisti redki Slovenci, ki so se hoteli športno udejstvovati, so sc morali najprej vpisati v italijanska združenja. S tem so seveda postali pred javnostjo Italijani, ker ni nihče hotel vedeti, da so Slovenci. Na omenjenem tekmovanju pa ni bilo možnosti, da bi se zmotili: Bor je nastopil kot slovensko združenje s slovenskimi športniki. Lahka zagotovimo, da smo vsi ponosni in brez sramu razkazovali značko združenja ter med nami ni - bilo nikogar, ki bi tajil svojega slovenskega porekla. To je bil korak naprej, četudi majhen in. četudi na take) nepomembnem področju, kot jc namizni tenis. Italijani so nas prijateljsko sprejeli, tako kot športnik sprejema športnika; med nami ni bilo razlike; kdor jc bil boljši, tega so više cenili, saj drugega merila šport ne pozna. Kakšno je vaše mnenje o doseženih uspehih? Kaj lahko poveste o igranju Slovcncev in Italijanov? Uspehi, ki smo jih dosegli, so precej zadovoljivi; do nekaterih zmag smo prišli nekoliko po sreči, nekatere pa smo si zaslužili. Izidi so na splošno precej resnična slika dejanskega stanja in lahko rečem, da Bor gotovo spada med četvorico najboljših moštev Julijske krajine. Moje tretje mesto na lestvici deželnega prvenstva ne kaže pravilne razporeditve moči, saj so nekateri igralci boljši od me- I ne. Res pa je, da je moja igra še v polnem razvoju in se. sam zavedam, da bi lahko mnogo več dosegel. To pa je seveda odvisno od vaj in tudi časa, ki ga bom imel na razpolago. Italijani in Slovenci se v namiznem tenisu morda razlikujejo po različni stopnji izkušenosti. Pri Italijanih jc namreč opazna gotovost igre in natančnost udarcev, a med njimi so redki, ki bi bili trenutno za nas nepremagljivi. Kateri igralci so na vas napravili najboljši vtis? Kak- bi razvrstili slovenske igralce (Vas upravičeno postavimo na prvo mesto) in kakšno jc njihovo mesto med Italijani? Od tržaških italijanskih igralcev naj omenim četvorico: Comelli, Floramo, Moretti in Bruni; pri Slovencih pa Merlaka, Kovačiča, Ukmarja in Sta-nisso. Naše igralce pa bi razvrstil po naslednjem redu (sebe izvzamem): Merlak, Kovačič, Ukmar, Stanissa, Sosič, Hrovatin, Patrizio, brata Milič, Grmek ali Cibic. Na skupni lestvici (z Italijani) pa bi se lahko med prvo desetorico trenutno uvrstila samo .dva Slovenca: jaz in Merlak. Katera je bila vaša najlepša tekma? Kaj sodite o sebi in kakšni so vaši načrti? Težko je reči, katera jc. bila moja najlepša tekma; nekateri trdijo, da sem najbolje igral, ko sem v srečanju za deželno prvenstvo premagal Contija. Sam pa menim, da so bile moje najlepše partije, liste, pri katerih sem se največ zabaval, kar se seveda lahko zgodi samo na neuradn h srečanjih, kjer morem igrati sproščeno in brez živčne, napetosti. O sebi sem že preveč povedal; le o svoji igri bi še kaj pristavil, saj je zmaga večkrat odvisna prav od načina igranja. Pri meni pride to še najbolj do izraza, saj so moji uspehi neposredno povezani z načinom igre: jaz sem namreč edini pingpongaš na Tržaškem, ki igra z japonsko tehniko. To igro je precej težko obvladati in zahteva precej truda in pažnje. Težim pa za tem, da bi se. v tej igri čimbolj izpopolnil, ker se zavedam, da bom edino tako lahko dosegel večje uspehe. Žal nimam na lej poli nobenih zgledov, ker so japonski mojstri zame nedosegljivi in si zato moram sam pomagati ter sc zadovoljili s sedanjimi uspehi. Se vprašanje, ki je. zelo aktualno in potrebno: Kaj menite o športnem udejstvovanju tržaških Slovencev? V čem vas zadovoljuje, česa pogrešate in kaj predlagate? Slovenski šport na Tržaškem bi se lahko znatno zboljšal, če bi imeli športniki na razpolago zadostna sredstva in primerne prostore. Poleg lega slo- venskemu športu vsekakor škoduje strankarska razcepljenost naše mlad.ne, saj jc. to glavna ovira, da se vsi slovenski športniki ne morejo združiti v enotno športno organizacijo. Sedaj, ko je led končno razbit, želimo, da bi slo-/ venski športniki v Trstu ' nadaljevali na začeti poli ler dosegli v bodočnosti še lepše, uspehe. Za to pa so potrebni predvsem dobra volja, požrtvovalnost in vztrajnost. Grbcu, ki je odlično branil Borove barve in slovenstvo, želimo v Livornu obilo uspeha. D. T. ŠPORTNI MOZAIK V Jugoslaviji je bilo izredno zanimanje za polfinalne tekme jugoslovanskega nogometnega pokala. Čeprav so mnogi trdili, da imajo vsi tekmeci približno enake možnosti za vstop v finale, sc je izkazalo, da je Dinamo izkoristil ugodnost (premagal je Hajduka z izidom 2:1), ki mu jo je nudilo domače igrišče. Veles pa ni bil kos mladi enajstorici Partizana, ki, postaja iz meseca v mesec vse boljša, in podlegel je z izidom 2:3. Oba španska nogometna kluba Real Madrid in Barcelona sta se v povratnih srečanjih uvrstila v polfinalna tekmovanja za evropski pokal. Real se jc v Madridu oddolžil Nici za poraz in obsul nasprotnikovo mrežo s štirimi goli. Barcelona pa jc dosegla veliko zmago (5:2) v Wolverhamptonu na Angleškem. Z zmago v zadnjem kolu si je 29-letni velemojster Korčnoj iz Leningrada zagotovil prvo mesto na ša- I bovškem prvenstvu Sovjetske zveze. Skoraj vsi alpski smučarji, ki so nastopili na olimpijskih igrah v Squa\v Valleyu, so sc pred dnevi zbrali v sosedni dolini Sun Valley. Najuspešnejša sla bila Avstrijca Leitner in Hecherjeva. V Chamo-nixu je bila zimska univerziada. V alpskih strokah so bili uspešni Štern (Švica) - veleslalom, Henvig (Švica) - slalom, Kostruger (Avstrija) - smuk, Gal-lob (Avstrija) - kombinacija; ženske: Princc (Francija) - slalom in Dusonchet (Francija) - smuk in veleslalom. Tek: Evstratov in Fajzrakmahova (SZ). Skoki: Larinov (SZ) in nordijska kombinacija Ncv-lund (CSR). Štafete: SZ. Partizan je ponovno postal državni prvak v namiznem tenisu za moštva Jugoslavije. Na drugo mesto sc jc uvrstil Grafičar iz Zagreba. Španec Poblet je zmagal na. kolesarski dirki Sas-sari - Cagliari. Nizozemec De Roo je zmagal v etapni dirki po Sardiniji, Francoz Bonifaci v dirki V. N. Cannes, Belgijca Vennilsen in Plankart v dirkah po Limburški in Kurne - Bruxelles - Kurne. Košarkarska ekipa Simmenthal - Milano je ponovno potrdila svojo premoč in tako osvojila častni naslov prvaka v italijanskem državnem prvenstvu. Sledijo: Oransoda Virtus, Ignis - Varese, Lanco -Pesaro itd. Iz prve lige izpadeta S. Agostino in poražena ekipa iz dvoboja Reyer - Gira. Žensko prvenstvo je osvojila ekipa Udinese. pred tržaškim moštvom Stock. 122 RADO ItICDNAItIK v soecmi in senci (Usoda Habsburžanov) Po tret ji buči jc oče župan veselo vzklik-1 nil: »Boste videli, da lahko še zmagamo. Kati ni kot Frane Jožef in lista njegova Škrat, hm.« Je pa kmalu stisnil jezik, ko ga jc madžarski častnik, ki se je bil privadil nekaj slovenščini, precej pomenljivo pogledal in ga vprašal, kaj je lista škrat (Schratt). Pii Sv. Martinu na griču jc mež-nar udaril na -šrapnelsko cev, ta je bila avemarija, ker zvonov ni več bilo. V istem hipu so trobente zagnale alarm. Trop italijanskih Capronijev je brnel po zraku, častnik je zginil v luknje pod železniški nasip. Mi trije smo pa zavili v spodnji Peračev hram, kjer je bilo bolj varno pred bombami. Za korajžo ga je pa'župan še nekaj imel v skritem sodčku. Tako je končal slavni dan, ko sc je zadnji avstrijski cesar zanimal za revno prebivalstvo za fronto. Njegova oseba in besede so nam ostale v dobrem spominu. Zlom na Piavi Že čez par dni so se vsi polki in vozovi pomaknili iz Rihenberka proti Gorici in dalje v Furlanijo. Pri Piavi so se avstrijske če- le zadnjič zakopale v strelske jarke. Toda lo ni več bila urejena in odločna armada. V jarkih ob narastli vodi so čepeli nezadovoljni in lačni ljudje, ki so zvedeli, da se v notranjosti države vse krha in podira. Mit habsburške dinastije in tisočletne države je zginil v senci lakote, smrti in vislic. Nemci so predrli angleško-francosko bojno črto in se pognali ob koncu maja 1918 do Marne. Toda to je bil zadnji višek njih naporov. Za seboj niso imeli več rezerv, samo izčrpana domovina, brezčutna in topa se je širila v nedogled. Zavezniki so pa pripeljali na stotisoče svežih mož čez Kanal v Francijo. Zato je vznemirjenje v državi še bolj naraščalo, češ kaj je s cesarjevimi obljubami o miru. Gibanje za samoupravo avstrijskih narodov, jc po znameniti majniški deklaraciji prevzelo vso državo. Nihče ni več veroval v zmago. Razcapani begunci so sc začeli vračati domov brez vsega. Pomanjkanje je zla.sti na Primorskem preseglo že vse meje. Cesar je za to vedel in je ukazal, naj goriški deželni glavar Faidutti prevzame iz raznih cesarskih gradov pohištvo in opremo za najbolj potrebne begunce v Gorici in okolici. Cesarica Žita je iz svoje blagajne nakazala 100.000 kron za popravo najbolj razrušenih cerkva. Vsi ti izrazi cesarske naklonjenosti do ljudstva pa niso mogli zatreti govoric o vplivu cesarice na moža, ki želi časten mir in da je ona v zvezi s sovražniki. Celo v ogrskem parlamentu je prišlo do viharnih nastopov proti cesarski politiki. (Dalje) 1E3 GA, L£>3 G A! GAT Miri G PR 6T0M NISI MIGNIL ZANTO GE UOČEŽ GVC75 DELEŽ, BOS MORAL. U.PEP 1/0 PlZUNITl V RORE &TARA LUPINA V5E MORDA POLHA ZLATA .ZATO TE NE BOMO POTOPILI, TEMVEČ ZO BOS Tl PREPLETAL V LUUO RAUOR PAS VES IN 7.NAŠ ZA POMOČ O VZEMI DVA MORNARTA...TO TE VSE, VAR MORAŠ GTORVTl! Z VESELiEM BOM STORIL VGE' PAR, BOS UVAŽAL. NATPPE BOM SEVEDA V06LAL TO STARO LUPINO NA DNO ČESTITAM, UAPITAN! ZDA7 PA UAR BRŽ PO NAGRADO ^O/ n\ m GUGAELUO VINO TE BILO RES ODLIČNO IN Tl , _ VAT HITRO ZDRAVTE' liti i ATOPIl.O V O LAVE ..TO TE VSE, UAR MORAM STORITI,,. UEUE, NIČ 1AŽTEGA’ BARRAČA TE UDOBNETČA, UOT PODMORNICA,, GLETTA GUSARSUE OBLEUE' SVA-HRHN^ČLA,.. ..ODLIČNA RAP LTLCA!.. VALA,, PRIDITE TO POIZUUSIT! I §9 S1TATEH SII-UR-UAUO \ PRAVI URVOLOU, SE Ml L UEHEUE.. PODA ? RIBIČUA BARUA TO BODO PRESTRA= SENI.UO TIM ZLETI U.ROGLA PREUO glav: dat mi VŽIGALICE' UOUOUO, ZDAT -HR- SMO PRAVI RIBATI 1 ČE SE POT A/l UAUA LADTA, Tl POČLTEMO UROGLO V POZDRAV' m-ui. PREPRIČANI BODO, DA TIU TE NAPADEL GULlUOiA' HOUOHO, S TO ZARTAVELO CEVTO TIH HE BI MOGEL. ZADETI NITI NA DESET UORAROV-UU,'... POZORI. SAMO PAZI,DA TIM NE ZADENEŠ! aaatepr. OBJAVA KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Dne 31. marca poteče rok za vlaganje davčnih prijav Vanoni. Tudi letos bomo te prijave izpolnjevali v uradih K. Z. in Z. M. P.. Prizadete vabimo, da se čimprej zglase v naših uradih v ulici Gcpa 9. Stranke sprejemamo vsak dan od 8.30 do 13. in od 15. do 18. ure, razen sobote popoldne. Tajništvo: K.Z. in Z.M.P. PLANINSKO DRUŠTVO — TRST Planinsko društvo v Trstu priredi 27. marca ob mednarodnih skakalnih tekmah izlet v Planico. Vpisovanje vsak večer v uradnih urah v ulici Roma 15/11. 13. marca, nedelja: 2. postna, Kristina 14. marca, ponedeljek: Matilda, Leon 15. marca, torek: Klemen Marija Dvorak 16. marca, sreda: Hilarij in Tacijan 17. marca, četrtek: Patricij, Jedrt 18. marca, petek: Ciril Jeruzalemski 19. marca, sobota: Jožef ČESTITAMO! Pretekli teden je doktoriral na pedagoški fakulteti v Padovi g. Milan Brešan, učitelj v Pevmi. Prijatelji in znanci iz Krožka slovenskih izobražencev mu k lepemu uspehu iskreno čestitajo! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. NOVI INŽENIR Prejšnji teden je na tehnični fakulteti v Ljubljani diplomiral za elektrotehničnega inženirja g. Tojo Martelanc iz Trsta. K lepemu uspehu mu čestitajo prijatelji iz Krožka slovenskih izobražencev. Čestitkam se pridružuje tudi Novi list. MODERNO SLOVSTVO Ze znana francoska pisateljica spolzkih romanov Frangoisc Sagan je napisala komedijo Grad na švedskem, ki so jo prejšnji teden igrali v Parizu. Ker je že taka navada, so Saganino delo povzdigovali v deveta nebesa. Podobno pa je z ostalima dvema romanoma iste mlade pisateljice: ljubimkanje in prešuštvovanje v nekem gradu. Saganovo je pa prekosila neka druga mlada Francozinja, Monique Lange, ki je napisala roman, kateri je izšel v italijanskem prevodu pod naslovom I pešci gatto. Posekala je Saganovo po drzni snovi, KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na sc: tanek, ki bo v petek, 18. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih v Trstu, ul. Cemmerciale S/I. Na sporedu Je RAZGOVOR O DELOVNEM NAČRTU SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V petek, 11. marca, ob 20 30 v Borštu, v nedeljo, 13. marca, ob 17. url v dvorani na stadionu Brvi maj, Vrdelska cesta 7 Bralko Kreft BALADA O POROČNIKU IN MARJUTKI V torek, 15, marca, ob 20.30 v Skednju Danih) Gorinšek SILNI BIČ Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 TEDENSKI KOLEDARČEK