37. številka. Ljubljana, v torek 16. febravarja 1904. IXXVn. leto Izhaja vsak dan zvečer, LsimBi nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrzka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša postoma, — Na naročbe brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovatt — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah fit 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličja. — Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vojna na Daljnem vztoku. Poljaki in rusko-japonska vojna. V vojni, v katero se je zapletla ruska država z Japonci, so simpatije vseh Slovanov brez razlike strank in ver odločno na ruski strani, ker jim to že veleva krvno sorodstvo kakor tudi lastni interesi; edini Poljaki stoje molče ob strani in skoro bi se dalo sklepati, da so edini slovanski narod, g-: — ne oziraje se na krvno sorodstvo in skupne interese — prav tako odločno simpatizujejo z Japonci, kakor •e vsi ostali Slovani navdušujejo za Rusijo in žele svojim enokrvnim bratom sijajne zmage nad oholim so-vragom. Sovraštvo Poljakov do Rusov je že staro in ne datira morda dele od časa, ko se je delilo poljsko ta^-zvano kraljestvo. Mržuja do Rusov pri Poljakih je stara in vznikla v trenotku, ko je zaila zvezda sreče poljske države in ko je jela naraščati moč sosedne Rusije, ki je bila poklicana, da stopi na mesto trhle Poljske kot prva slovanska država. Koncem 18. veka je nekdaj toli slavna Poljska po krivdi lastnega svojega plemstva dospela na rob propada, v celi državi je zavladala popolna anarhija in prav nič ni čuda, da so voled tega sklenile sosedne tri drŽave — Prusija, Avstrija in Rusija —, da napravijo koneo tem razmeram in si državo, ki že itak ni imela nobene življenske moči Teč v sebi, med sabo razdelijo, to tembolj, ker Poljska ni bila v svoji brezmoči in onemoglosti več sposobna se vspešno braniti. Od tega časa se je osredotočilo vse sovraštvo na Rusijo, kar je posebno čudno, ker sta bili tako Pru-sija, kakor tudi Avstrija pri delitvi enako udeleženi in so Poljaki baš pod Rusko sprva uživali najdaleko-sežneje svoboščine, dočim so Poljake na Pruskem in Avstrijskem že takoj ob začetku jeli zatirati in germani-zovati. Poljaki so imeli na Ruskem do leta 1603. takorekoČ svojo samostojno državo pod ruskim protektoratom, uživali so popolno svobodo in se prosto razvijali v vsakem oziru. Poljska je takrat cvetela in se razvijala, kakor nikoli preje, ko je še bila docela svobodna in samostojna. A navzlic temu so se Poljaki uprli baš proti Rusiji, dasi so tukaj uživali največ svoboščine. In prav nič ni čuda, ako je Rusija po udušitvi vstaje ravnala s Poljaki kakor s podjarmljene! po vzoru Prusije in Avstrije, ki ste to takoj storile in se s tem izognile poljskega upora. Poljaki pa so takrat pokazali, da pač znajo mirno prenašati tuji, ob tla jih tiščoČi jarem, niso pa sposobni, da bi uživali svobodo in prostost pod vlado krvnega svojega brata. In ker torej niso hoteli svobode, morali so se zadovoljiti — z jarmom! To je njihovo sovraštvo do Rusov še povečalo, dasi neutemeljeno. Priznati pa se mora, da ta velika mržnja do Rusije ni morda spontani izraz pravih čustev poljskega naroda, marveč da je to neko umetno razpoloženje, koje so sugerirali Poljakom razni faktorji, katerim je mnogo ležeče na tem, da se razpor med Poljaki in Rusi nikdar ne poleže. Te faktorje, ki intrigirajo med Rusi in Poljaki, naštevati, bi bilo odveč, ker bo itak splošno znani! Največ interesa ima v tej zadevi seveda katoliška hierarhija, nič manje pa Nemci. »Als der dritte im Bunde« so se tema dvema faktorjema v zadnjem času pridružili tudi še Židje. Ta tri-folij je tudi, ki Ščuje sedaj Poljake vočigled tega, da je Rusija zapletena v vojno, k sovražnostim proti Rusiji. Poroča se, da se potikajo po ruskem Poljskem razni tuji emisarji, ki imajo nalogo, da bi naščuvali Poljake, da bi vstali proti Rusiji in si izvojevaii svobodo, ker je baje v to sedaj naj ugodnejši čas. Sioer ni verjetno, da bi se tem ljudem posrečilo izvesti svoj namen in načrt in Poljake zapeljati k uso- depolnomu koraku, vendar pa je gotovo, da bodo ti emisarji kolikor toliko vplivali na poljsko ljudstvo, da ne bode dalo toliko izraza svojim čustvom simpatije, kakor sioer. Prepričani smo namreč, da je mržnja do Rusov Že zdavna izginila iz srca poljskega ljudstva in da še samo tli v duši posameznikov, ki so ali fanatični šovinisti, ali pa se nahajajo popolnoma pod tujim vplivom. Zato ni malo ne dvomimo, da so simpatije poljskega naroda kot takega v vojni Rusije z Japonsko prav tako ob strani Rusije, kakor vseh drugih slovanskih narodov in v tej naši sodbi nas ne moti niti to, da posamezni poljski listi vzpričo rusko japonske vojne pišejo skrajno Šovinistiško sovražno proti Rusiji in da takozvani poljski vse-učiliščniki v Lvovu brzojavno izražajo Japoncem avoje simpatije in jim iele, da porazijo Ruse. Da je to iskrena želja teh listov in teh dijakov, prav nič ne dvomimo, dvornima pa, da bi bila to želja poljskega naroda. Menimo namreč, da n i m a p r a-vice t imenu poljskega naroda govoriti 2id inče je tudi poljski! In da so ti za Japonce navdušeni dijaki in novinarji Židje, to stoji! Kakšno je pravo čustvovanje in mišljenje poljskega naroda, se je pokazalo bai te dni v neštetih slučajih na ruskem Poljskem. Občine in mesta tekmujejo v izrazih udanosti in celo kraljevska Varšava je glasno in jasno izpovedala, da je enega čustva s celo ostalo državo in želi, da bi rusko orožje zmagalo in podrlo na tla sovražnika skupne domovine. In varšavski in drugi resno ter trezno misleči poljski listi nasvetujejo toplo svojim rojakom, da naj navdušeno gredo v boj s krvnimi brati Rusi, a katerimi jih po usodi veže ena domovina in skupni interesi, ker samo na ta način jim bode mogoče, si poboljšati svoj položaj. Tudi mi amo tega mnenja! Ako se postavijo Poljaki lojalno na stran Rusov in odkrito pokažejo, da sočustvujejo ž njimi, bodo zase in za svoj položaj več dosegli, kakor če se vsi dvignejo, kskor eden mož, proti Rusiji! Neverjetne vesti. Iz Londona se zopet poročajo senzacijonelne stvari, ki bi bile za Ruse usodepolne, — ako bi bile resnične. »Daily Telegraph«, poleg »Standarta«, najbolj neverodostojen list, namreč priobčuje vest, da so Japonei mesto Daljni severno od Port Artura bombardirali, električno postajo razstrelili ter iskveali 6000 mož. Natoso rasdjali železniško progo iz Port Artura v Vladivostok, zasedli vse ceste in popolnoma izolirali PortArtur. Admiral Alekiejev se nahaja v Port Arturu kakor ujetnik in je krog in krog obkoljen od sovražnih sil. Druge vesti pa poročajo, da je japonska mornarica 10. in 11. napadla Port Artur, a vedno bres-vspešno, da je zavzela rusko skladišče premoga Činghaien in da je bila 13 t. m. velika morska bitka pred Port Ar turom, v kateri so bili Rusi popolnoma poraženi, da so le morali umakniti v luko. Japonsko brodovje je Ruse zasledovalo do pristanišča in jelo trdnjavo bombardirati. Nato so se Japonoi umaknili. Poroča se, da se je več ruskih ladij potopilo, več pa jih je bilo zelo poškodovanih. Odjaponskihladij pa se je potopila samo ena. Koliko je na teh poročilih resnice, se ne da kontrolirati. Mislimo pa, da ■o te vesti prav tako resnične, kakor one o prvem napadu Japoncev na Port Artur, katere so se vse izkazale, da se bile tendenoijozne, poslane v svet, da bi ga preslepili o japonskih vspehih. Podrobnosti o japonskem porazu na Liao-tongu. Vest o porazu Japoncev na Liao-tongu se potrjuje. Štiri japonske ladje so se vsidrale severo-vihodno od Port Artura in poskusile iskrcati večje število vojaštva. Izkrcanje se jim je posrečilo in že so spravili na suho celo brigado, obstoječo iz 5000 do 6000 mož. V istem hipu pa bo jih obkolili Rusi z 12.000 možmi, med katerimi sta bila tudi dva polka sibirskih strelcev. Japonei, kateri so mislili, da ni nikjer v bližini ruskega vojaštva, so bili hudo presenečeni, ko jih je rusko topničarstvo jelo obsipati a šrapneli in jih je pehota napadla od vseh strani. Ko so Jsponei uvideli," da ni upati, da bi se mogli vspešno ustavljati Rusom, katerih število je vedno naraščalo, je japonski poveljnik dal ukaz, da se naj vojaki umaknejo na ladje. Japonoi so se z največjo hitrostjo jeli umikati in> posrečilo se jim je po občutnih izgubah zopet vkrcati vse svoje vojaštvo razen dveh polkov, katerim so Rusi zastopili pot in jih popolnoma uničili. V celem je bilo pobitih kakih 2000 Japoncev. Japonci so se na Liao-tongu hoteli izkrcati, ker so bili prepričani, da se ruska posadka nahaja samo v Port Arturu, in da sieer ni nikjer na polotoku ruskega vojaštva. V tem so se pa silno motili! Pust imajo povsodi na Liao tongu dosti vojakov, ki so pa večinoma skriti po gozdovjih in po gorskih čereh, da jih sovražnik ne more opaziti. Vojna proti Rusom — vojna proti beli pasmi, Tudi Japonci Že sedaj odkrito priznavajo, da je njih vojna proti Rusom v prvi vrsti naperjena proti beli rasi. Japonski list »Oaaka Asaki« pravi, da je vojna proti Rusiji nekaj čisto drugega, kakor je bila vojska proti Kitajcem. Vojna proti Rusiji je vojna mongolskega plemena proti belemu plemenu, katera bo provzročila novo dobo t zgodovini mongolske rase. Treba je torej žrtvovati zadnji novec in zadnjo kapljo —i-,-,-_-. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Tretji del. VIII. Giovanni Pantaleone Aimonad je bil junak dneva. Aretovanje tega vohuna, ki je toliko časa kot grof Laval zavzemal v ljubljanski družbi odlično mesto, je že na sebi obudilo veliko senzacijo. Ta se je pa še povečala, ko se je zaznalo, da je vlada prišla na Bled veliki in po celi deželi razširjeni zaroti, ko se je videlo, koliko ljudi so vojaki in orožniki prignali v zapor, ko se je izvedelo, da se po eeli deželi pri sumljivih ljudeh vrše hišne preiskave in da se posebno natančno preiskujejo farovži. Dasi so francoski funkoijonarji vodili preiskavo jako energično in hitro, vendar niso mogli dosti dognati. Kmetje, pri katerih bo dobili kaj orožja, niso ničesar povedali, zaloga pri Doberletu je bila izpraznjena in pri duhovnikih se ni dobilo niti košček papirja, ki bi bil kaj izdal. Samo v hotelu »Pri divjem molu«, kjer je stanoval Aimonad, je policija zasačila nekaj beležk, iz katerih je spoznala, da je bilo utihotapljenih že 2000 pušk na Kranjsko. Policija se je posebno trudila dognati, kdo je med Aimonadom in med duhovniki posredoval, kajti vedela je, da ni Aimonad nikdar občeval z duhovniki. A ves trud je bil zaman. Sele čez dve leti je dognal Fouch^, nek-| danji Napoleonov policijski minister in zadnji francoski guverner Ilirije, da je bila Ljudmila posredovalka med Aimonadom in duhovniki in da so ljubljanski duhovniki obveščali svoje somišljenike na deželi na ta način, da so jim pošiljali knjige, v katerih se bile razne besede podčrtane. Ce so se čitale samo podčrtane besede, se je dobilo besedilo dotičnega obvestila. Preiskava proti zarotnikom je trajala le malo časa. Sodbe so bile krute. Giovanni Pantaleone Aimonad je bil obsojen na 7 let težke ječe in na izgon iz Ilirije. Ta sodba je bila potrjena dne 3. maja in isti dan bo pustolovcu užgali na tilnik pečat, da je bil obsojen zaradi vohunstva in goljufije. Tudi vsi drugi udetežniki zarote, pri katerih so dobili kaj orožji, so bili obsojeni na velike kazni, samo duhovniki in Jernej Doberlet so srečno ušli vsaki obsodbi. Za to pa so se imeli zahvaliti le Kopitarju. Predno je namreč ta generalnemu intendantu razkril, kar je vedel o zaroti, je zahteval zagotovilo, da ne bo zaslišsn kot priča. Generalni intendant mu je to tudi obljubil in je držal svojo besedo, vsled česar je ostalo marsikaj nepojasnjeno. Med tistimi, ki se je najmanj zanimal za to Btvar, je bil Konrad Podobnik. Da je njegova Žena v to zaroto zapletena, da je ona izdala zarotnike Kopitarju ter da je Kopitar vso stvar razkril, tega niti slutil ni. Odkar se mu je Ljudmila na soareji pri baroniei Cojzovi približala, je bil neprestano tako vznemirjen in v takih skrbeh, da je bil nesposoben za vsako delo. Ljudmilini zahtevi, naj jo obišče, se ni uda). Pisala mu je potem še dvakrat, naj pride k nji, a on ji ni odgovoril in je tudi ni obiskal. Pripravljen je bil, da pride zdaj osebno k njemu in je s nervozno razdraže-noBtjo pričakoval tega trenotka, a —i Ljudmile ni bilo. Hotela je pač priti k njemu, ali medtem je bil Kopitar razkril zaroto in Ljudmili tedaj ni kazalo, da bi se količkaj ganila. Slo je za njeno osebno varnost in v tem času ni hotela ničesar riskirati. Mari ni Konrad ničesar povedal, kako se mu je poskusila približati njegova žena. Ali Mara je dobro opazila, da se je Konradu nekaj primerilo, kar ga skrbi in razburja, in uganila je tudi, da je s tem Ljudmila v zvezi. A rekla ni ničesar, nego le neposredno, 8 svojo trdno zaupnostjo, da še vse dobro izteče, delala Konradu pogum. Kar je sama trpela, to je skrbno prikrivala in iskala razvedrila in tolažbe v delu pri očetovi kupčiji. Tako je minilo več tednov, in Ljubljana se je začela pripravljati na sprejem novega generalnega guvernerja grofa Dertrauda, čigar prihod je bil napovedan za dan 29. junija 1811. Zanimanje sa novega generalnega guvernerja je bilo toliko večje, ker se je vedelo, da se po njegovem prihodu izvrše važne personalne pre-membe. Te je general Delzons sam napovedal dne 9. junija, ko se je v Ljubljani praznoval krst rimskega kralja in je bil pri generalu Delzonsu velik banket V tej razburjenosti, ki jo je pro-vzročilo rakritje zarote, obsodba Ai-monada in drugih obtožencev ter zanimanje za novega guvernerja, se ljudje niso dosti menili za poročilo v »Tćićgraphu«, da se je v Trstu ustrelil baron Herbert. Poznali so Herberta le slabo, ker se je samo nekaj tednov mudil v Ljubljani; vedeli so o njem samo, da je bil rodom iz Celovca in jako častivreden in simpatičen mož. Edini Kopitar je vedel neaaj več, da je bil namreč baron Herbert zasnubil baronico Coj-zovo in da ga je ta odklonila. Ko je Kopitar v »Tćlćgraphu« čital, da se je baron Herbert ustrelil, zastalo mu je srce, ker je takoj slutil, da si je mladi, premožni in ljubeznivi mož končal življenje, ker ga baronica Cojzova ni uslišala. — Lahko bi ga bila vzela, je mrmral, saj je imel vse lastnosti sa dobrega soproga in ona bi bila ž njim srečno živela. In vendar ga ni hotel«. V tem trenotku se je v Kopitarjevih očeh pojavil neki tajinstveni plamen in ostre poteze njegovega obraza so postale še pregnantneje. Z lica se mu je brala zavest, da je bil baron Herbert žrtvovan — njemu. krvi, da bo napočila nova »namenita doba v zgodovini mongolskega plemena, ki bo razširila in zagotovila moč in prevlado rumene rase. To so končni oilji Japoncev, da bi vse narode mongolskega plemena združili v eno zvezo. Da bi to tem ložje dosegli, hočejo, ako treba tudi na umeten način, vzdržati v vseh narodih na vztoku, zlasti pa pri Kitajcih vero, da je japonsko orožje nepremagljivo, da bi jih s tem priklenili na-se in si zagotovili sprva njihovo pomoč, potem pa nadvlado nad njimi. V to svrho pa tudi trosijo v avet samo vesti o s v o j i h s i j a j-ii i h zmagah. In v resnici so s temi svojimi načrti že dosegli velik uspeh na Kitajskem. Kitajci so baje že vsi navdušeni za Japonce in vplivnejši politiki le prav nič ne prikrivajo, da leže po tem, da bi se čim preje sklenila trdna alijanoa med vsemi narodi mongolskega plemena. Delegacije in državni zbor. Dunaj, 15. februvarja. Ta in prihodnji teden sta odločena še za plenarne seje obeh delegacij. Do 22. t. m. bo zborovala avstrijska delegacija, nato pa pride na vrsto zopet ogrska. — Ministrski predsednik je izjavil, da se skliče državni zbor takoj po delegaeijskem zasedanju, vsekakor že v začetku meseca marca. Seveda bo prvo zasedanje le kratko ter se prekine najpozneje 24. marca zaradi velikonočnih praznikov. Najvažnejša točka v programu pred stoječega državnozborskega zasedanja je rekrutni kontigent. Kaj se zgodi, ako obstrukoija prepreči parlamentarno rešitev te točke, se še ne ve. V skupnih ministrstvih se delajo že priprave za spomladansko delega-cijsko zasedanje, ki bo v Budimpešti — Delegacije se zberejo konoem aprila ali pa v začetku maja zaradi proračuna za leto 1905. Češka obstrukcija. Praga, 15. februvarja. Včeraj je imel v Kutni hori načelnik češkega kluba dr. Pao a k shod ter izpovedal, da Cehi ne vstavijo ob-strukcije, dokler se jim ne izpolnete glavni zahtevi. V istem zmislu se je sprejela tudi resolucija. Novi disciplinarni zakon za češko učiteljstvo. Praga, 15. februvarja. Deželni odbor je izdelal nov disciplinarni zakon za učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol ter ga predloži deželnemu zboru v prvem prihodnjem zasedanju. Ogrsko-hrvatska delegacija. Dunaj, 15. februvarja. Danes je bila plenarna seja. Del. Rakovskj je interpeliral ministra zunanjih zadev, ali je res, da pri lanskih italijanskih manevrih v Vidmu avstrijski fmlt. Steininger le zategadelj ni pozdravil italijanskega kralja, ker so avstrijski državljani iz sosednjih pokrajin prišli v množinah pod italijanskimi zastavami in grbi avstrijskih mest demonstrirat pred italijanskega kralja ter jih je kralj tudi sprejel; nadalje ali je res, da so povodom teh manevrov it a .1 i j a n s k e čete opetovano prekoračile avstrijsko mejo, in da je avstrijska vojna uprava bila primorana odposlati več vojakov stražit meje. Sekcijski načelnik pl. Mere j je izjavil, da bo vojni minister jutri odgovoril na interpelacijo. Potem se je razpravljalo o proračunu ministrstva zunanjih zadev. Del. pl. Szemere je pozdravil harmonično nastopanje z Rusijo v balkanskih zadevah; rekel je, da je posebne važnosti, da se poglobi naše razmerje z Italijo, nadalje se je potegoval za gojitev monarhističnega principa v vseh monarhističnih državah v skupnem odporu proti mednarodnemu socializmu. Del. grof Ziohy je istctako odobraval, da ministrstvo pazno zasleduje gibanje na Balkanu; končno je pogrel veto-vprašanje. Del. grof Szeohenvi je razpravljal mednarodna gospodarska vprašanja. Del. Okolicsanvi je kritiko val zvezo z Nemčijo, češ, da naša država nima gospodarskih koristi v razmerju z Žrtvami, ki jih doprinaša trozvezi. Del. Rakovskv se je pritoževal med drugim tudi o tem, zakaj se je. dopustilo, da se je na čelo ma cedonskemu orožništvu, pri katerem so avstrijski in nemški častniki, postavil italijanski general. Odsek četvorice je razpravljal o okupacijskem kreditu. Del. Ugron je rekel, da bi se bila 251etnica okupacije Bosne in Hercegovine najlepše praznovala s pode litvijo obširne avtonomije občinam. — Minister baron Burian je razlagal svoje načrte glede Bosne in Hercegovine, in sicer o finančnem položaju, o spremembi davčnega sistema in o ureditvi verskih razmer. Povedal je tudi, da so mu ogrske koristi v Bosni in Hercegovini zelo pri srcu, zakar se mu je takoj kredit tudi odobril. Zarota v Črni gori? Dubrovnik, 15. februvarja. Iz vseh delov Crne gore so privedli baje do 60 uglednih mož v Getinje, ker so baje zapleteni v neko zaroto. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 16. februarja. V turških vladnih krogih se trdi, da se Bolgarska, odkar je napočila rusko-japonska vojna, nenavadno naglo oborožuje. Povsod so baje rezervisti že avizirani, naj bodo pripravljeni, da se pokličejo v armado Za do-gradbo železnic so se naroČili angleški inženirji in delavci. 8 o 1 u n j, 14. februarja. Drugi armadni voj v Drinopolju je dobil ukaz, naj ima pripravljenih 40 bataljonov, ako jih bo treba takoj odposlati v Vosiliko in Gnigrado. Tudi se ti dve mesti utrjujeta, ker se Turška boji, da bi v slučaju vojne z Bolgarsko Bolgari zasedli nabrežje Črnega morja severno od Carigrada. Carigrad, 15. februarja. Sultan je že več dni zelo razburjen ter kriči in psuje celo nad svojim vojnim ministrom. O reformsh mu ne sme nihče ziniti besedice. Tudi časopisom je strogo prepovedano pisati o generalu De Georgizu, o civilnih agentih ali o reformah sploh. Poveljnikom macedonskega orožni-štva je imenoval M u s t a f o Hilmi p a š o, ki pa se bo seveda moral pokoriti generalu De Georgisu. Beligrad, 15. februarja. Blizu Djakovarja se od danes zjutraj vrši boj med Albanci in turškim vojaštvom. V vasi Batuši so Albanci turške vojake pognali v beg ter jim provzročili precejšno zgubo Dopisi. Iz Kamniške okolice. Tudi naj strastne j ši klerikalci v kamniški okolici že preklinjajo svoje poslance katere so volili s pomočjo Najsvetejšega in pod farškim terorizmom. Ljudje kolnejo, da je groza. Dr. Susteršič, kateri ima sv. Duha v najem, nam je vedno trobil o splošnem poboljšanju; no, se sedaj res vidi, da so ti katoliški sleparji pripravili kranjskega kmeta in trgovca do tega, da nima nikjer nobene pomoči iskati in da moramo ravno toliko davka plačevati oziroma še mnogo več kakor prej. V delegaciji se je pokazalo hinavstvo klerikalcev. V „Slovencu", zabavljajo na vlado, v delegaciji pa je ljudski osrečevatelj dr. Susteršič capljal za vojnim ministrom in hitel pritrjevat, kako so potrebni novi topovi. To Vam povemo g. Susteršič, ako se boste še prikazali v našem okraju sleparit ljudstvo. Toliko za danes, preskrbite kar treba, da bodete mogli hitro zbežati več pa še mnogo pri priložnosti. Bivši klerikalec. Iz Cerknice. Kako podjetni in tudi kakšni dobrovoljČki smo postali Cerkničani! Preje si lahko Študiral same v božjo voljo udane obraze, ljudi, ki so se pobrinili drug za druzega kvečjemu toliko, kolikor to zahtevajo prvi paragrali božjih in posvetnih postav. Pohajali so sicer tudi gostilne, kjer so žulili svoje od zdravnikov jim predpisane osminke in četrtinke z vodo — in kjer bo se glodale in obirale malotržke novice, velike kosti . . . Zdaj je drugače! Mogoče je pa najnaravnejši pre- buditelj te skoro nervozne živahnosti g. Pust? Po dolgem času je oživela Cerknica. To je faktu m. Dne 1. svečana so priredili Cerkniški samci plesni ven-ček, ki ga bodo pomnili in si ga bodo obranih vsi posetniki tega plesa v najlepšem spominu. Krasno dekorirani prostori, posebno plesna dvorana, luksuri-jozni buffst, velikomestna toaleta, plohe konfetija in bomb, sentimentalni valčki, žareča lica, nagajivi kodri, šepet sladno-strastnih ustnic . . ., brezštevilni vijugasti poleti šareno bojnih serpentin, ki so ovijale, o mota vale, priklepale . . . Med odmorom se je vršil pravi „Uber-brett 1-, se ve pristno slovenskega značaja. A vse to se bode opisavalo kvečjemu v cerkniški kroniki, tu ni mesta in tudi prostora zato! V najboljši pred-pustni zabavi smo pa izgubili g. Levstika, samsko žilo, c. kr. davčnega pristava, ki je bil obče priljubljen in lin družabnik. Želimo mu vsi ostali, da bi vžival tudi na svoji novi postojanki v Črnomlju toliko simpatij, kot jih je pri nas. Drugič o Rusih in Japoncih, ali o nizletu na Cerkniško jezerou. Z dežele. Občinske volitve v Št. Vidu pri Vipavi. V številki 35 Vašega cenjenega lista berem, kako se nadeja znani petijo tar Uršič zasesti županski stolec v mojem rojstnem kraju. Ker mi je moj dom na srou, hočem tem potom opozoriti razsodne Vipavce na dogodek, ki se je primeril pred par leti Bil sem v drugem tečaju učiteljišča ter dovršil prvi semester s kaj dobrim vspehom. Takrat je bila razpisana ustanova letnih 54 gld. za siromašne dijake. Prosil sem jaz, prosil pa tudi obenem njegov sin, k t je bil v AlojsijevišČu v Ljubljani. Kot sin siromašne vdove brez vidnih dohodkov ter z dobrim spričevalom sem si bil svest da dobim ustanovo, kojo sem potreboval kot berač strehe. Drugačt> pa sta si mislila poštenjak UršiČ in njegova soproga. Kakor sem slišal od več prijateljev, je bila ta sicer visoka gospa tako ponižna, da je tekala v bližnje Lozice ter moledovala za »štiftngo«. V svojem ognju je baje celo povedala, da jedo doma samo polentko. (Znani so splošno njihovi dohodki.) Sešel se je kongres, ki naj sodi, komu pripade ustanova. Sejali so malo časa, ker so bili baje edini, da, kdor študira na učiteljišču, ne zasluži podpore. Zato torej, ker me je usoda privedla na tak zavod, nisem zaslužil podpore! In vendar bi se mogli moji takratni redi v šolskem spričevalu meriti z nasprotnikovim. Št. Vidčani, glejte kak korak storite ob volitvah! Boste li volili županom človeka, ki odje siroti košček kruha iz predust? Ljudstvo, ki take ljudi povzdiguje, je nevedno, to pa St. Vidčani še nikdar niste bili. Se li še spominjate, kako je neki človek, ki je zadnjič voli) njihovo bando pozneje jokal, češ: »Njihovega vina sem se napil, nazadnje pa smo propadli.« Bodite zavedni ter ne volite zatiralcev sirot, ampak može, ki jim je na srcu blagor krasnega Št. Vida. Zedinite se enkrat v tesno falango ter pokažite, da znate sami misliti ne da bi Vam»po-štenjaki« po Uršičevem sistemu narekovali. Proč s takimi »ljubiteljic kmeta! Z največjim ognjem nad III. razred! Razširjajte liste, ki jih ima dična »Sloga«. S pogumom do zmage! — Janko Blaga nje, učitelj, Za-meško pri Raki, Dolenjsko. Iz Gornjega grada. Ponosno js vihrala v soboto, dne 6. t. m. iznad gostilne Mikuševe dolga bela zastava v znamenje, da se vrši tukaj nekaj posebnega. In res. Gornjegrajski samci priredili so ta večer veselico z mnogobrojnim šaljivim vzporedom. V okusno okrašeni sobani se je plesalo, v tem ko so se v stranskih sobah zabavali neplesalci na razne načine. Vse je bilo veselo, vse je družila le ena misel: tako prijetno že dolgo, dolgo ni bilo. Med navzočniki videli smo precej okoličanov iz Nove Štifte, Bočne, Šmart-nega, Sv. Frančiška, vso tukajšno inteligenco in nenavadno dosti tržanov. Vsi so se odzvali vabilu, ki je pozivalo „vse tiste, katerim še niso zamrla čutstva do nas zapuščenih samotarjev, da pridejo — ter oživijo naša oledenela srca." Prišli so v lepšem številu, kot se je pričakovalo. Mnogo veselja je provzro-Čila šaljiva tombola, šaljiva poŠta, osobito pa korijandoli in metanje serpentin. Svirah ste dve godbi in sicer: glasovir ter domača godba. Tudi razne maske so provzročale mnogo smeha in zabave. Ni ga bilo, kateri bi šel z veselice slabe volje. Do ranega jutra smo rajali in se veselili pod okriljem Kurenta. Drudi dan se je sicer prej bela zastava spremenila v rozardečo, po trgu si videl mačkastih obrazov, pa vkljub temu ni mogel nihče prehvaliti zabavnega večera in vsak je dejal: Kaj takega v Gornjem gradu že desetletja ni bilo. Toda ne le v moralnem oziru so samci doživeli lep uspeh, tudi blagajna je dalo lepo svoto čistega dobička, kateri se izroči tukajšnji šolarski kuhinji. Želeti je le, da bi gornjegrajski samci še večkrat priredili kako veselico ali zabaven večer, kajti družabno življenje je pri nas že skoraj do cela zaspalo. Upati je, da po svojem prvem, srečno uspelem nastopu, kmalu storijo drugi korak, kateremu pa jih še naj več sledi. S Koroškega. Znano je, da so skoraj vsi učitelji slovenskega rodu na Koroškem najhujši sovražniki svojega ljudstva. Ne le, da se sami ne brigajo za nadaljno izobrazbo v mater-nem jeziku, tako da jih je mnogo najti, ki ne umejo slovenščine pravilno govoriti in pisati, tudi v takozvanih dvojezičnih šolah je njih največja skrb ta, otrokom vliti mržnjo do vsega, kar je slovensko v srce in jih odtujiti materinščini. Peščica učiteljev pa, ki je ostala zvesta svojemu narodu, izpostavljena je odurnemu nasilstvu svojih nemških in nemškutarskih sodrngov. Tako je n. pr. učiteljsko društvo „Oberrosen-tal~ nedavno izključilo učitelja Čebula v St. Jakobu v RoŽu. Gosp. Čebul je sicer odločen Slovenec, ali vendar v boju za jezikovno ureditev šentjakobske šole ni nikoli nastopil ter se tako vestno držal akasa šolskih uradov, ki prepoveduje učiteljem agitiranje za to ali ono stranko. Da si je učitelj Čebul pridobil spoštovanje svojih soobčanov, pokazalo se jc pri občinskih volitvah, ker je bil izvoljen za odbornika. To dejstvo in izključitev iz učiteljskega društva pa je dala beljaškemu notarju in .pesniku Tschebullu povod, osmešiti se v raznih koroških in štajerskih listih z izjavo, da z učiteljem istega imena ni v nikakem sorodstvu in da se tudi ne strinja z njegovimi nazori. — Tako postopanje se samo obsoja. Gospodu učitelju Čebulu pa le iz srca častitamo, da s to šemo iz Beljaka, ki v svojih „umotvorih14 kaj rad udriha po Slovencih, ni v sorodu. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. februvarja. — Železniški minister Wittek je dospel včeraj popoludne iz Hrušioe v Ljubljano. Mudil se je tu eno uro, si ogledal mesto in se potem odpeljal v Trst. Na južnem kolodvoru ga je Bprejel postajena-čelnik E v g e n G u 11 m a n; pri odhodu pa ga je pozdravil tudi Župan gospod Ivan Hribar. — Škofova obstrukcija še vedno zre. Do sedaj je imela dežela vsako leto 30000 K kredita, da je mogla podpirati cestne odbore, in posebno tudi občine, ki poprav svojih slabih potov iz lastnih sredstev dostikrat ne zmagvjejo. Letos je deželni odbor črtal ta znesek iz deželnega proračunaj občine in cestni odbori ne dobe torej niti beliča. Ta denar bi bil prišel na korist edinole našemu kmetu. Škofova obstrukcija je torej našemu kmetu požrla 30.000 K, beri trideset tisoč kron. Naši kmetje naj sedaj premišljujejo, so mu li Susteršič, Krek, Jaklič in Jeglič vsi skupaj vredni 30.000 K? V tem slučsju pač, ker mu je ta četvorica ravno 30.000 kron pohrustala! T vsakem drugem slučaju pa ne. Vrzite torej te štiri bratce pod klop! — Hoja v Lurd. Škof Anton Bonaventura ima, kakor je videti, preveč časa v svoji škofiji. Pričel se je dolgočasiti in zategadelj organi-zuje sedaj in sedaj male izprehodke v inozemstvo. Sedaj ga vleče v Lurd, in 250 zabitih Slovencev bi bil imel rad s sabo, da bi mu pot plačali. Zopet je nastavil pipico na mošnjiček »dobrega in vernega« ljudstva. V Lurd! To se bo sedaj razlegalo s kranjskih prižnic, in marsikatera stara devica bo svojih težko prislu-ženih 400 K, katere si je prihranila za starost, zapravila na nepotrebni poti v francoski Lurd. Kaj to? Na starost naj jo pa srenja živi! Da, da, Bog daj norcem pamet! Morda se pa nakana sprehodaželjnega Toneja Ho naventure vendarle ponesreči. Fran* coska vlada namreč naznanja, da hoče lurško jamo enkrat za vselej zapreti! Kaj potem, če se to do septembra zgodi ? Vsem pametnim Slo vencem in Slovenkam pa govorimo takole: Bodite pametni in ne dajte se po škofu odirati! Vsaj imate gotovo v svoji farni cerkvi oltar prečiste Marije Device. Tam molite in prepričani bodite, da bode Božji Porodnici Vaša molitev ravno tako všeč, kakor onavLurdu! Pri tem pa si prihranite 400 do 500 kron, in prismojeno bi bilo, da bi domač denar v tujo deželo nosili. To je naša pametna in moška beseda! — Iz Mengša se nam piše: Nekaj vprašanj: 1. Kako je to, d* so prestale v »Slovencu« novice it Mengša? Menda zato, ker sta 191etoi organist in 171etna pevka podrla kor. Natančneje pozneje. 2. Ali dobimo Mengšani že skoro še eno učiteljioo I Šolska soba je že mesec dni prazna in otroci ne obiskujejo Šole. Starši so zelo nevoljni Vzrok, da ne dobimo učiteljske moči, so premalo plače. Učiteljice, ki jo potrebujemo, ne moremo dobiti, še enega duhov nika, ki ga nič ne potrebujemo, pa dobimo v kratkem. 3. Zakaj so duhovniki plačani? O tem je govoril neki premeteni duhovnik. Rekel je, naj ljudje ne mislijo, da so duhov niki plačani za to, da na priŽnioi govorijo in pridigujejo, temveč zato, da žive. Dalje je rekel, da, ako se bo kmetu dobro godilo, se bo tako tudi duhovniku; ako se bo pa kmetu mošnja izpraznila, tudi duhovniku ne bo preostajalo . . . Kam se bi neki mošnja kmetova ispraznila, ako ne v farško bisago ? In ako se pa ta malo izprazni za kuharičino doto, tedaj pa nič ne de Saj so navajeni beračiti9 Narodna n apr ed n j akinj a — Dvojna mera. Pokopali so v torek teden gdč. Rozalijo Vid marjevo, sestro pokojnega knezo škofa Vidmarja. Stara je bila nad 80 let in umrla je popolnem udana v božjo voljo; pač pa je zapustila — skrbno preparirana — za nepo trebne škofove zavode 12.000 kron Na ta način je kolikor toliko škodo vala naši gimnaziji in — kakor so že razmere na našem katoliškem zavodu — se je vsled poziva od! čilne instance udeležila tega pogreba gimnazijska mladež. Ko so pa I& januvarja pokopali gospo Jero Zor-man, ki je tukajšni dijaški kuhinji v oporoki volila 5000 kron, se sačat nemu vodju ni zdelo vredno poslati dijake k pogrebu velike dobrotni, ~ S tem pa nočemo reči, da ni tako odredil sa kulisami ravnatelj, ki je na dopustu. Teh prismodarij vodstva kranjske gimnazije smo že do grla siti in kar odkrito povemo, da bo pri prvi priliki — krepko počilo. — Že nori. Is O r e h k a nam piše: Naš l> ajc v Orehku je zadnje dni skoraj prišel ob parat Kdor tega ne verjame, naj vpraša samo naša dekleta in fante, ki so bili v cerkvi za velikonočno izpraševanje. Po svetem hramu je vriskal in plesal, kakor da bi bil obseden Pri več kot dve uri trajajočem nauku ni bilo drugega govorjenja kot o li« beralcih. Izprevideli smo, da ta človek nori in da spada samo za Studenec To je že javno pohujšanje, kar počne v cerkvi! — Krona čistosti. Danes, na pustni torek, se vrši pri okrajnem sodišču v Šoštanju obravnava o tožbi Ane Bernhard kot matere in Frana Rajšterja kot varuha ml. Leopolda Bernharda (zastopnik dr. Dečko iz Celja) zaradi pripoznavanja očetovstva in plačevanja alimentaoij. To ženi nezakonski oče je — katoli ški Župnik, eden tistih, ki skrbn varujejo krono čistosti. Za poč t' — Repertoir slovenskega gledališča. V četrtek se igri prvič na našem odru M. Maeter 1 i n k a krasna drama »M o n n a V a n n a«, ki se igra na vseh velikih odrih ter je na repertoirju dvor nega gledališča na Duaaju. Floren tinci in Pis&nci imajo vojno. Pisan* skega poveljnika žena, Monna Vanna reši rodno mesto s tem, da gre, le s plaščem odeta, v tabor poveljnika sovražnikov. Tam pa najde svojega mladostnega prijatelja, ki je ne one časti, nego zapusti Florentince in po begne z Monno Vanno. Glavno ulogo igra gdč. Rac kova, njenega bo proga g. L lev, ljubimca pa gospod Ć o n s k i j. — Slovensko gledališče. Ludovik Anzengruber je po Grillpar zerju prvi dramatik med avstrijskimi nemškimi pisatelji. Tudi ns slovenskem odru se je igralo Že več njegovih dram in sedaj smo spoznah tudi »P o d k r i ž e v a 1 c e«, gotove najboljšo njegovo igro. Ta igra ima pri nas še poseben aktuvelen pomen, kajti tisti boj, ki se je pred 10 leti bil med avstrijskimi Nemci, se bije sedaj pri nas. »Podkriževalci« so tisti duševni reveii na kmetih, ki slepo sledijo svojim duhovnikom. Anaengruber je v tej igri živo pokazal, kako bo duhovniki vsrok prepirom, kako sejejo nemir, razdvajajo najboljše prijatelje, šdujejo žene proti možem, otroke proti starišem, posle proti gospodarjem. »Pcdkriževaloi« so realistična slika iz življenja in odkrito pivemo: Nam se zdi, da je zaslužno delo, da se je ta igra spravila na naš oder. Vspeh predstave je bil jako velik, igra je napravila mogočen vtis. ue ker se je govorilo v dijalektu, je dobila stvar bolj domač značaj — vrh tega pa so nastopile pri tej predstavi v najvažnejših ulogah moči, ki znajo pogoditi zna-čaje slovenskih kmetskih ljudi. Želi so zato viharno priznanje, ne le koncem dejanj nego tudi pri odprti sceni. Imenitna je bila gospa Danilova kot mlada kmetska žena. !igr!»*ft je vseskoz naravna in izborno zadi-^ pravi ton. Cestarja Anžeta je igral g. Verovšek, mojster v dtvarjanju kmetskih tipov. Igrai i«, kakor jo njegova navada, bolj o stično, a jako dobro. Prav dober, da, izvrsten jo bil g D a n i l o v ulogi starega nesrečnega kmeta. Gospod N u č i č se čedalje bolje kvalificira kot ljubimec. Jako srečen je bil g. P e r d a n. Tudi vse druge igralke m igralce je le pohvaliti. Upamo in želimo, da se ta izborna igra čim prej zopet ponovi, saj je v predpu stnem Času bilo marsikomu nemogoče prisostvovati tej predstavi. — Muzejskega društva občni zbor bo dne 29. t. m. ob 6. uri zvečer v učiteljski zbornici I. državne gimnazije — Izlet v Ameriko ali X. Tiaskarada pevskega društva ^Ljubljana" se je izvršila 14. t. m. povsem častno za prireditelje. Električno razsvetljena dvorana starega strelišča bila je izredno krasno dekorirana z bršlja-novimi in smrekovimi kitami, na katerih je viielo nebroj balončkov, ob straneh bili so postavljeni mlaji z narodnimi trobojnicami, godbeni prostor je predstavljal ladijo z zavitimi jadri na jam-borah, tik njega pa je bila zasidrana druga ladija, okrašena z raznobarvnimi lampijoni. Kasproti orkestra je bil lep, od g. Waldštajna slikan prospekt — ladije zibajoče se na valovih moga. Za blagajno je služila čedno z ameri-kanskimi plakati in brŠljanom okrašena atica; prodajalec voznih listkov in kontrolor sta imela lične originalne cepiče neke prekomorske družbe, kar je bilo zelo primerno naslovu maska-rade. Maske so bile, kar seje ob Če po v-darjalo, krasne in okusne. Najkrasnejša izmed vseh je bila brez dvoma v krasnem narodnem kostumu ruska plem-kinja. Veliko pozornost pa je vzbujala skupina mornark in mornarjev, ki so pripluli v Ameriko na posebni, najmodernejše opremljeni ladji. Izmed drugih, takisto krasnih mask je treba zlasti omeniti: roza-klovna, fino rožo-vrtnico, eksotično cvetlico, originalno turistinjo, ovenčano s planinskimi rožami, noč, več cigank, bebejev in kmetic v narodnih nošah in raznih drugih mask. Izmed moških mask je bila najorigi-nelnejša trojica amerikanskih milijonarjev s postreščkom, vitez nemškega reda, sigan, harlekini itd. Maskarado je po-setilo tudi hrv. društvo „Kolott z dra-štveninii znaki, veliko število Častnikov, domačega, domobranskega in 27. peš-poika, ter mnogo civilnega občinstva. Zabava je bila prijetna in animirana. Drugo četvorka plesalo je čez 70 parov in češko besedo okrog 100 oseb. Obisk bi bil lahko večji, mnogo pa je zakrivilo slabo vreme, da udeležba ni bila kakor sicer. Pripoznati pa se mora, da ie je odbor resno trudil, da nmdi obiskovalcem vse to, kar se pri takih priredbah zahteva, in je lahko z uspehom popolnoma zadovoljen. — Maskarada „Gorenj-skega Sokola1'. Na vseh prireditvah „Gorejskega Sokolau se pozna energična izvršitev njegovih osnutkov. Nek sveži dih leži na vsem in ravno ta svežost in mladeniska čilost vspod-bujate celo otrple filistre, da začutijo zopet za trenotek toliko zaželjeni mla-deniški ogenj. Tako je bilo tudi zadnjo soboto. Ko si vstopil izpod obširnega Šotora mimo Črnopolte dojilje v prostorno dvorano, začutil si nenadoma vzduh in podnebje vroče Sahare. Kako se je smejalo nad teboj to modro nebo, kako daleč ti je nesel pogled čez Kajiro in piramide tja do valovitih, višnjevih bribov pod obzorjem. In ko bi jaz, ki pišem te vrstice, tako neusmiljeno ne telebnil po gladkem parketu, bil bi še so našli gostiiničarko in njenega ljubimca strašno razmesarjena mrtva. • Papirnata kolesa. Poskusi s kolesi iz papirja so se dobro obnesli tudi na železnicah. Taka kolesa so dali spalnim vozovom ter so prevozila 500.000 km., preden je obroč, ki meri v presegu le 5 cm, obrabil. Tako trden papir se dela iz ržene slame ter obstoji iz 120 — 160 posameznih plošč, ki se pod hidravlično stiskalnico tako str nejo, da se mora nova masa »tražiti liki žslsso. Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-Japonska vojna. Praga 16. februvarja. „Nar. Listy* poročajo, da so Rusi pod poveljstvom Reitzensteina pri Tugu potopili dva japonska parnika. 80 Japoncev je utonilo. Petrograd 16. februarja. Japonci so poskušali se izkrcati pri Talienvanu, a so bili odbiti. V ruskih vladnih krogih vlada prepričanje, da se Japoncem ne bo nikdar posrečilo doseči trajnih vspehov nad rusko vojno silo. Petrograd 16 februvarja. Iz Port Artura in Daljnega došle vesti poročajo, da je tamkaj vse mirno in da se ni ničesar pripetilo, kar bi moglo vznemirjati prebivalstvo. Pariz 16. fabruvarja. V boju pri Cemulpu je padlo 41 Rusov, med temi 1 oficir. Od ranjenih jih je več umrlo na francoskem par-niku B Pascalu. Pariz 16. februvarja. „Matin" javlja, da je Japonska izkrcala v Cemulpu 19000 mož. Petrograd 16. februvarja Vest, da bi se potopila ruska bojna ladja „Bojarinu je ne-r e snična. Pariz 16. februvarja. Ruska bojna mornarica je odplula iz Port Arturja proti južni Koreji in Japonski. Brodovje ima namen napasti kako japonsko mesto in je bombardirati. London 16. februvarja. Pri spopadu pred Port Arturjem je bilo več japonskih ladij močno poškodovanih Dotične ladije se nahajajo sedaj v ladjedelnici v Sasehu, da se popravijo. Pariz 16. februvarja. 6 0.00 0 mož vojaštva iz Irkutske je dospelo v Ha r bi o. Pariz Od ladji, ki so bile pri prvem japonskem naskoku na Port Artur poškodovane, sta že dve popolnoma popravljeni da moreta že z drugim bro-dovjem operirati, tretja ladja pa bo popravljena v enem tednu. Petrograd 16. februarja. General Pflug poroča, da so Japonci pri Siulentanu izkrcali nekaj vojaštva Petrograd 16. februarja. Admiral Aleksejev naznanja, da so Japonci streljali na nemško ladjo „Hansa" s katero so sa peljali žene in otroci. Petrograd 16. februvarja. Rusi so napravili brzojavno zvezo med Port Arturjem in Irkutskom. Petrograd 16. februvarja. Nad 400 dijakov se je oglasilo, da gredo prostovoljno v vojno. Pariz 16. februvarja. „Petit Parisien" poroča, da se je pri U š i m i na Japonskem prikazalo rusko vojno brodovje. Japonci so v silnem strahu Pariz 16. februvarja „New-York-Herald" pravi, da preloži Aleksejev ruski glavni tabor v Mukden, dalje poroča da je rusko brodovje zapustilo Port Artur in odplulo ali proti Koreji ali pa proti Japonski. Trdojavo bo sama branila Port Artur Sofija 16. februarja. Družba bolgarskega „Rdečega križa* odpošlje na bojišče 3 zdravnike in 5 postrežnic Atene IG februvarja Ni poziv občinskega sveta je bila tukaj služba božja za zmago ruskega orožja. London 16 februvarja. Časopisi prijavljajo zopet dolge detajle o bitki pri Port Arturju. Vsa ta poročila narede utis, da so ali popolnoma izmišljena, ali močno barvana. Japonci jih pošiljajo v svet, da bi ž njimi razburili Kitajce, jim vcepili vero v nepre magljivost Japonske in jih zapeljali v boj proti Rusiji. Bero lin 16 februvarja. Iz Stettina se poroča, da so davi ob petih tam videli 14 ruskih vojnih ladij, ki so plule proti Skageraku Hamburg 16. februvaria. Danes se je vkrcalo 47 bivših častnikov, ki so vstopili v Japonsko armado. Hamburg 16. februvarja. Par-nik „Bata vi a" je iz Vladivo-stoka odpeljal kacih 1000 beguncev London 16. februvarja. Rusi so zbrali 37.000 mož v Se-nuencingu, kjer napravijo glavno taborišče na mandžurski strani reke Jalu. London 16. februarja. Japonski uradni list v Tokio naznanja, da najame Japonska posojila 100 milijonov Yenov (nad 200 milijonov kron). London 16. februarja. Japonska vlada je v okrajih Nagasaki. Hakodate, Bussime in Sasseho proklamirala obsedno stanje. London 16. februarja. V ministrstvu mornarice se delajo priprave za mobilizacijo cele angleške mornarice. Vse vojne ladje morajo biti pripravljene na odhod. London 16. februvarja. Ruske vojne ladje patrulirajo neprestano po severnem delu Rumenega morja. V sredo je odšlo iz Port Artura pet ruskih razdiralcev torpedov, a vrnili so se v četrtek zjutraj, ne da bi bili videli kako japonsko ladjo. London 16 februvarja. „Daily Maila trdi, da Rusi niso bombardirali Hakodate, pač pa uničili japonskiparnik. Nakan ura Maru8, kar je neki na Japonskem vzbudilo silno razburjenost Novi York 16 februvarja. „Herald u trdi, da so Japonci pri M a samphu zavzeli rusko vojno ladjo „Razbojnik". Dunaj 16. februvarja. V današnji seji avstrijske delegacije se razpravlja o ordinariju vojnega ministrstva Oglašenih je 20 govornikov, Kaftan je ostro grajal postopanje glede dogodka v Bileku Dunaj 16. februvarja. Na včerajšnji borzi se je raznesla govorica, da dela Avstrija priprave za vojno. Vladni komisar dvorni svetnik Poschl je to odločno zanikal, vzlic temu so te govorice jako slabo vplivale na kupčijo. Nastale so najbrž iz tega, ker je bil telefon Dunaj Gradec-Ljubljana-Trst skoro ves dan reserviran za vlado. Praga 16. februvarja »Politik" javlja, da se skliče drž zbor na dan 3 marca. Varšava 16. februvaria. Pri patrijotični demonstraciji, ki se je tu zgodila, je neki blazni grof Dembskv streljal z okna na ljudi in dva človeka ubil, več oseb pa ranil. Belgrad 16. februvarja. Naredna skupščina je brzojavila ruski vladi: V trenotku, ko je Rusija šla v vojno, da na Daljnem vztoku brani svojo posest ji izraža srbski narodni zastop — spominja-joč se hvaležno bratske pomoči Rusije zlasti v bojih za srbsko neodvisnost — svoje najsrčnejše simpatije. Gospodarstvo. — Blejska posojilnica je imela meseca januvarja dohodkov 38.028 K 36 vin, izdatkov 34.955 K 37 vin Promets: 72 983 K 73 vin Vložilo je 41 strank 25319 K 37 vin, dvignilo pa 36 strank 15 666 K 68 vin. Odprto pismo* velsČastitemu gospodu I. Biankini-u, delegatu za Dalmacijo. izrekam Vam toplo zahvalo, da sto izvolili o moji stvari staviti inter pelacijo v visoki avstrijski delegaciji Bog Vas živi I M. E. Ivanetic. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa sakon. ALBOFERIN redilno in krepilno sredstvo. Redi kri, Jači živca, pospešu|a slast do jadi. 14. II nir u o preizkušeno; odlleitl zdravniki jrn prlpomrajo za slabo-krvne in prebolele ljudi in slabotne otroke. Na prodaj po vseh lekarnah in drngerijah, kot praSek 100 gr K 5—, v tabletah 100 kosov K 1*60 in v Čokoladnih tabletah 100 kosov K 180. PoHlrdnJr n»laie z* otroke. 2908—27 Vprašajte svojega zdravnika. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurai dunaj. borze 16. februarja 1904. HalOBbeal papirji. 4 2*, majeva renta . . . 4-2°/a srebrna renta . . , 4#/# avstr. kronska renta 4f/, „ zlata *•/• ogrska kronska „ 4% „ zlata ,. . • 4°/. posojilo dežele Kranjske 4Vt#/t posojilo mesta Spljet 4V,7# - « Zadei R Denar I Blago C9-8 j 100 — 9980 100-99'85 100*05 119*40 j 119-60 9760; 97 80 11750 117*70 100-— I 10076 100—j 100 — 100" — 100- - 4V.7« bos.-nerc žel. pos. 1902 I 10015' 10115 110 — 100- 10040 100 40 4° o češka dež. banka k. o. «•/• » M *•<>• - I 41/t,/# zst pisma gal. d. hip. b. 4V.7# peSt. kom. k. o. z H 10°/, pr. .... O 106-25' 10726 47j7tsa8t.pismalnner8t.hr. y 101 — 47,7. „ „ ogrske cen. D dež. hr.....• 1 *7«7t z Pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4l/,7. obl. ceSke ind. banke 4°/t prior. Trst-Poreč lok. zel. 4% prior. dol. Sel. . . . 37. „ iuž. žel. kup. Vi Vi *V»7t av8t. pos. za žel. p. o. . Srečk«. Srečke od 1. 1854 .... „ „ „ 18607* • • • „ .. ,, 1864 .... „ tizske...... ,, zem. kred. I. emisije M MU"* « „ ogr. hip. banke . . „ srbske a firs. 100 — turtfce...... 101-50 102 - 102.— 100-50! 10150 100—j 100 80 100— 101 — 100- 50! 100*70 98- 50 99- 50; 10050 296-75! 298*75 101- 10150 180-; 192 — 18175 183 75 *65 — 163 — 29H-— 287 — 266 — 85- 260 — 165 — 30150 291 — 271 — 89- 118 50 11950 21— 22-461— 471 — n Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoske „ ... Krakovske M ... Igubljanske „ ... Avet. rud. križa„ . . . Og^- « MM ... Rudolfove „ ... SalcburSke tl ... Dunajske kom. ,. ... Df niee. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.--. grške bančne delnice Avstr. kreditne banke . • Ogrske „ • . Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranji..... TrboTljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe CeSke sladkorne družbe , , Valut«. C kr. cekin...... 1134: 1138 20 franki ...... 1906 19-08 20 marke....... 2343 23.51 Sovereigna....... 2:3-96 2404 Marke . . . Laski bankovci Rubrji . . . Dolarji . . . Žitne cene v Budimpešti. Dne 16. februarja 1904. Termin. Pšenica za april . . . . za 50 kg K 8*98 „ okt. 1903 . „50 „ „ 8-73 Rž „ april ... „ 60 „ „ 708 Koruza „ maj 1904 . . „ 50 „ „ 568 0ve8 H maj .... „ 50 „ „ 604 Efektiv. _10-15 vin. viSje._ Meteorologično poročilo. Viiiii* nxd mori e m S06'8. Srednji snčci tUk 786 0 mm 81 — 80-- 67-53-60 28-60 65-77--508 — 80-26 638*75! 1605-633 — 749 — 249-5C( 650-403*—i 1880 — 454*— I! 376 -1 449 —f 150- 85 — 83 -70 — 64-60 29 60 69-81 — 518 — 81-25 63975 1615 — 639 — 750 — 251 — 860-404-1885— 456'— 388 — 453'- -152.- 11712 117-32 9470 94-90 252-50 253-60 4-841 5 — Cas opazovanja Stan;« barometra v mm. Temperatura v T. Vetrovi NtoDO 15 9. zv. 7229 48 sr. svzhod pol. oblač. 16 ■ 7. zj. 2. pop. 726 1 727 9 00 52 si. svzhod si. jjzah. oblačno oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 4*7 °, normala: — 0-2° Modrina v 24 nrah : 0 0 mm. Zahvala. ! Za vse iskreno sočutje in izrečeno sožalje povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma svaka, gospoda Jakoba Zabukovec c. kr. računskega nadsvetnika v p. kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekave tem potom vsem p. n. priiateljem, znancem, zlasti slavnima društvoma „Sokol* in .Slavec* — p. n. članom slednjega posebej za ginljivo, krasno petje — Jin p. n. upravnemu svetu „Mestne hranilnice" svojo iskreno zahvalo. Zlasti pa se še zahvaljujeve daroval-I cem krasnih vencev. Velika je najina žalost, toda ravno tako močna je naša hvaležnost za vse iskreno sočutje. 459 V Ljubljani, 15. svečana 1904 Elizabeta Zabukovec, soproga. Frančiška Denkel, svakinja Angeljnovo milo jttarzetjsko (belo) milo. 87s—?2 sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! -~ - Dobivat« ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Zahvala. Vsem onim, ki so nam povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, očeta in brata Frana Gerdina izkazali toliko isksenega sočutja in tolažbe, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno časteče spremstvo ranjcega, izrekamo tem potom srčno zahvalo. Ljubljana, 15. februarja 1904. 462 Žalujoči ostali. Lepo stanovanje se odda za 1. maj. 3679 J. J. Naglas, Turjaški trg št. 7. Tri mala 399—3 stanovanja so takoj za oddati pri Jos. Vodniku v Spod. Šiški. Dobro idoča in vpeljana trgovina v okolici Ljubljane, kjer je jako živahen promet, zraven farne cerkve, se radi preobilnega posla proda. Natančne poizvedbe in vprašanja pod 200 poste restante Ljubljana. 431—2 Išče se dobro vpeljan agent za prodajo žganja po Kranjskem pod dobrimi pogoji. nSlov. 422-3 Ponudbe na upravništvo Naroda- pod šifro „H. G.". Izurjena za belo perilo in obleke želi dobiti delo pri kaki rodbini. Vpraša naj se v upravniŠtvu „Slov. Naroda". 458 Poskusite Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre harmonije domačega in amerikanskoga sestava, kakor tudi *:a»o\lrjr, planine in pisalne m t roje. — Daje ae tudi na obroke, 'j Ceniki na zabtevanje ** 41 brezplačno. 1294 Mednarodna panorama? f aj «, ii Ljubljana, Pogačarje trg. Tekoči teden Norveško, i t t 'S ha 4p rta o>w«» rastlinski liker Po okusu in zdravem učinku prvak Varstvena znamka. likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik; 5—37 EOMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se rado voljno dajejo brezplačno. Reskvraci a,Narodni dom Jfa pepelnifoo sredo vela do edina slanikov Začetek ob V,8. uri zvečer. Svira društvena godba. Brez vstopnine -nt Navadne cene. j-*— Za obilen obisk se priporoča s?-:« Ivan ^.enda. Kranjsko društvo za varstvo lova. Razpis premij. Odbor kranjskega društva za varstvo lova je v smislu svojih, po pravilih določenih namenov sklenil, da >e za varstvo lova posebno zaslužnim lovstvo-varstvenim osebam razdele pren^je. Prošnje za podelitev premije naj obsegajo kratko pojasnilo o storjenih delih v lovstvenem varstvu v letu 1903., in naj jih podpiše lovstveni gospodar ali njega namestnik. ProSnjc je poslati ^ ^ ^ igQ4 v Ljubljano odboru kranjskega društva za varstvo lova. V Ljubljani, dne 16. februarja 1904. Odbor kranjskega društva za varstvo lova. Svarilo! Vspeh, ki ga je dosegel najboljši planinski zeliščni liker 3C8-8 Klauer-jev „Triglav" je mnoge zapeljal, da so začeli izdelovati pod različnimi imeni ničvredne posnetke i ki naj bi škodovali dobremu glasu mojega izdelka. Svarim torej najizrečneje pred temi posnetki in javljam, da sem edini izdeiovatelj tega najbolj zdravega likerja. Z odličnim spoštovanjem J# 9(UlllSi*« blovsno s posebnim vhodom se takoj odda. Več se izve na Karlovski cesti it. 22._443 -2 461—2 zanesljivo dobro kuharico za neko večjo ljubljansko gostilno. Več se poizve v posredovalnici T. Novotnyt Dunajska cesta št. 11. Enega ali dva dijaka iz nižjih razredov srednjih šol sprejme na stanovanje in hrano mestni učitelj. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 446—2 Hotel „Južni kolodvor" V sredo, 17 svečana 1904 kakor vsako leto Otročji voziček še dobro ohranjen, z gumijevimi kolesi -----© e p r o d. a*. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda-. 458-1 Čevljarska obrt z vsem orodjem in zalogo, se takoj za primerno ceno odda. Naslov pove upravništvo „Slov Naroda". 455—1 Kompanjon ki bi se aktivno in z nekaj kapitalom udeležil pri nekem tehničnem podjetju se iAće. Natančnejše v upravništvu „Slov Naroda". 450 firma Mm pojedina Sodeluje godba c. in kr. pešp Leopold II. kralj Belgijcev št. 27. K mnogobrojni udeležbi vabi udano 463 Josip Lorber. išče za sodne okraje po Kranjskem v okrajih samih stanujoče spretne, za prodajanje sposobne zastopnike. Prosilci, ki morejo položiti kavcijo, naj pošljejo svoje ponudbe pod ,,Si-chere Existenz", poste restant Ljubljana. 43« | Iscem občnemu zboru moških udov pogrebnega društva „Marijine bratovščine" v Ljubljani 457 kateri bode zboroval T nedeljo, dne 21. februarja 1904 dopoldne ob 141. url v mali dvorani ..Mestnega doma" na Franc Jožefovem trgu. Dnevni red: 1. Poročilo predstojnika. 2. Čitanje zapisnika lanskega po slednjega občnega zbora. 3. Volitev 3 odbornikov in 3. računskih preglednikov. 4. Razni nasveti Članov društva. Žagarja z družino, kateremu je mogoče nad zorovati mlin, trafiko in obdelavati tvoj« zemljo in to vse v njsgovo korist. Alojzij Steinmetz Banjaluka v Bosni. Škrat edini slovenski humoristično-sati' ritni tednik, ki prinaša bkO'učnc originalne sli^e. J^haja v 7rstu vsako soboto, /taročnina 3a vse leto 6 Jf, ja pol leta 3 Jf Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink-Zahtevajte brezplačne številke na ogled! Ces. Kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. ari 2 i m ponoči 8S vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aus8ee, Solnograd, čez K'^in-Reitling v Stevr, v Lmc na Dunaj via Amstetten. - 0t 7. uri 5 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Ljubi Dunaj. Cez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 i dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — ( 3 uri 66 m popoldne osobni vlah. v Trbtf, Šmohor, Beljak, Celovec, FranzeLsfeste, M kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Breg Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budjevite, Plzen, Marijine v a Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Da čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Leljak, Franzensteste, Inorn^ Monakovo (direktni vozovi 1. in H. razreda Trst-Monakuvo). — PROGA V NOVOME." IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Tuj Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne'- istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vla z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, ! Aus8ee, Ljubno, Celovec, Beljak i direktni vozovi I. in II. razreda Monako vo-Trst). — 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak . Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi 1 in II. razr), Francove vare, Kar love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Gene v, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St Mohor, Pi tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monako vega, Ino mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer o& vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob a uri 44 zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Nov mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. on II in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. un o dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih » 2avnp v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je ~. s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaj« vse vrste rent, zastavnih pisem, pri j orite t, ko* munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000.000* 7MSM|m ki rtifcisatiji HJ« prtaHas m rodnosti* papirji izžrebane vrednostne papirje in Z&Tretr-oJ« srečke proti vnovčuje zapale kupone. irvLrzzii izgns.'bi. Vinkulujo in devinkulujo vojaSke ženitninske kavcije. S3T Km k <» im |> t im lakuiio mmvmle. ~feJl (LJf BurmuM u»rorilii TtS Podružnica v SPLJETU. Iirnuriie *!o*r aprcJeiiiM v tekočem računu ali na vlozne knjižice proti ugodnim obrestim. Vlozeol denar obrestuje od dne vloge do ine vzdiga. 39— H Promet s čeki In nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 3A JD 18 33