Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din. za t leta 90 Din, za */« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za ino- TRGOVSKI UST Številka 75. Uredništvo in upravništvo le v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri zemstvo 210 Dm. - Pia- 'L m _ m - _ ■«.- Došt. nramlnlcl v Ljubljani ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industruo, obrt in denarništvo St. 11.953. - Tel. št. 25-52. Izhaja vsak torek, če- trtek in soboto Ljubljana, torek 7. iuliia 1936 posamezni mCf% %m%staea stevUk) Dil) f W Vprašanje veletrgovine ..Ta-Ta" še ni rešeno! Kljub številnim protestom, utemeljenim pritožbam in predstav-kam vseh gospodarskih organizacij v državi si še nismo na jasnem, kaj bo z ustanovitvijo velikih magacinov velepodjetja »Ta-Ta«. Vprašanje otvoritve podružnice tega podjetja v Zagrebu še ni rešeno; prav te dni se o tem zopet nmogo govori in zato smo upravičeno nemirni, saj ni nobenega dvoma, da pride po Zagrebu na vrsto otvoritev takega velikega magaci-na tudi v Ljubljani. Človek bi mislil, da bodo resni in stvarni pomisleki ter utemeljeni ugovori strokovnih organizacij zalegli in da bodo merodajni faktorji uvideli, kakšno nevarnost predstavlja tak gospodarski moloh za celo vrsto manjših obratov, ki ne morejo sprejeti konkurenčnega boija s kapitalno tako močnim konkurentom. Gospodarski in socialni momenti zahtevajo, da se tej družbi delovanje za vedno prepove, da ne bo ta nevarnost stalno ogražala eksistenco naših trgovcev. Pomisliti bi bilo treba, kam z ljudmi, ki jih bo to veliko podjetje uničilo? Kam s trgovci, kam s pomočniki in s pisarniškim osebjem, ki bo postalo brezposelno? Mar naj gredo ti ljudje, ki so zrasli v trgovini, ki posvečajo vse svoje sile samo trgovini in katerih življenje je odvisno samo od trgovine, živi v grob? Mesto dobrih in sigurnih davkoplačevalcev bomo dobili cele vrste šušmarjev, mesto pridnih sotrudnikov pri ustvarjanju dobrin, bomo dobili celo vrsto brezposelnih, ki bodo padli z družinami vred na breme občin in humanitarnih ustanov. In to samo na ljubo enemu velepodjetju, ki misli, da se mu mora vse ukloniti, pa če bi moralo s svojim početjem uničiti cele tisoče eksistenc. Pa tudi če abstrahiramo vse socialne momente, vse momente glede zaščite naših samostojnih trgovcev, bi se moralo ustanavljanje in poslovanje takih velepodjetij prepovedati že z ozirom na interese državnih iinanc. S tem, da se uniči stotero trgovskih obratov, se uniči prav takšno število stalnih in zanesljivih davčnih virov. Namesto cele vrste stalnih davčnih objektov pride en sam, ki se glede davčne moči in donosnosti niti od daleč ne more primerjati z onimi, ki jih je izpodrinil in uničil. Ta argument ne potrebuje nobenih pojasnil. Iz prakse vemo, koliko plača tako velepodjetje v soraz-menju z vsotami, ki jih plačajo manjši obrati, kot največji davkoplačevalci. Iz prakse vemo, kako spretno se zna tako podjetje braniti pred preveliko davčno obremenitvijo in prav ta razlika med davčno obremenitvijo velikega podjetja in obremenitvijo cele vrste drugih podjetij, ki jih je to podjetje uničilo, tvori prav znaten Plus za tako velepodjetje, velik minus pa za davčno upravo. Najbolj eklatanten primer za gornjo trditev nam nudijo Bat’ine prodajalnice, ki so uničile že celo vrsto čevljarjev in trgovin s čevlji. Kdor je trgoval s čevlji, bodisi v mestu ali na deželi, je sam na lastni koži občutil konkurenco Bat’inih prodajalnic. Izkrvavel je, Če mu ni bilo mogoče že preje likvidirati in se tako izogniti popol- nemu in sigurnemu ruinu. Koliko l močnih, stalnih in sigurnih davčnih objektov je s tem izgubila davčna uprava in kaj je prišlo namesto vsega tega, kaj je dobila davčna uprava na novih virih namesto cele vrste obratov, ki so morali prenehati?! Poglejmo nekaj številk. Tvrdka Bat’a je imela v naši državi 1933. leta 127 piodajal-nic, 1935. leta pa skupno 399 prodajalnic. Tvrdka Bata je plačala v letu 1933. za vseh 127 prodajalnic din 130.653'60 osnovnega davka na dobiček. V letu 1935. pa je plačala za 399 prodajalnic skupno din 439.976'— osnovnega davka. Celokupen osnovni davek na dobiček za vsa Bat’ina podjetja, t. j. za vse prodajalnice v državi, kakor tudi za Borovo, kot sedež podjetja, je znašal v letu 1933. dmar-jev 163.317'—, v letu 1935. pa din 924.108'—. Na podjetje v Borovem je pripadlo od tega v 1. 1933. din 32.663'40, na vse prodajalnice v državi pa din 130.653'60, v letu 1935. pa za Borovo samo 484.132'—, do-čim je pripadlo na vseh 399 prodajalnic, kakor smo že zgoraj navedli, v letu 1935. din 439.976'—. Če upoštevamo število obratov, ki so morala radi Bat’ine konkurence prenehati, če upoštevamo, koliko stalnih davčnih objektov je s tem država izgubila, potem iz gornjih številk lahko izračunamo, koliko je izgubil davčni erar na dohodkih, ki jih ije imel od cele vrste uničenih obratov. Kako bo v tem oziru s takozva-nimi velemagacini, si prav lahko predstavljamo. Gospodarski interesi, socialni oziri, interesi državnega fiska eminentno zahtevajo, da se velemagacinom prepove poslovanje. Človek se mora čuditi, zakaj ne pride pri tako tehtnih argu- mentih do rešitve, ki jo imperativ no narekuje stvarni položaj. Ali se i hoče tudi tu preko vseh dobronamernih nasvetov, preko vseh stvarnih argumentov izdati rešitev, ki bo morala imeti v gospodarskem, socialnem in finančnem oziru posledice, ki smo jih zgoraj opisali? Dovolj je bilo eksperimenti-ramja, dovolj smo že izgubili na substanci sami in po nepotrebnem ustvarili iz dobrih trgovcev in trgovskih nameščencev proletariat, ki pada v breme občin in humanitarnih ustanov, mesto da bi vse te strokovno izobražene in delavne moči sodelovale pri ustvarjanju novih dobrin. Dovolj imamo žalostnih izkušenj, zato bi pričakovali, da dobimo glede velepodjetja »Ta-ta« čimpreje rešitev, ki bo rešila sarbi naše trgovstvo in trgovsko nameščenstvo. Priprave za ureditev zavarovalnic V ministrstvu za trgovino in industrijo je bila 2. in 3. t. m. konferenca, ki je razpravljala o najvažnejših problemih zasebnega zavarovanja, za pripravo začasne uredbe o kontroli nad poslovanjem zavarovalnih družb, do izdaje definitivnega zakona. Na to konferenco so bile pozvane vse zbornice in glavne zavarovalnice ter so se je udeležili med drugimi iz Ljubljane gen. tajnik, bivši minister Mohorič, iz Beograda g. Milovanovič; zagrebško zbornico je zastopal g. Nikolič, gen. ravnatelj »Croatie«. Glede potrebe, da se minimirajo premije v življenjskem in elementarnem zavarovanju, je konferenca prepustila odločitev ministrstvu za vsak primer nelojalne iu neodgovorne konkurence. Dokazala je, da se je princip prostih rok v premijski politiki kot škodljiv popolnoma zrušil, ker segajo vse obveznosti te panoge v bodočnost in so zato nejasne. To važno vprašanje so doslej odrivali zlasti oni, ki jim je šlo v račun, da nabero čim več poslov in da v masi dosežejo izenačenje obveznosti. Ta teza pa se je izkazala za popolno-i ma napačno, zaradi česar so se najresnejše družbe pričele boriti proti nizkim tarifam in netehnični podjetnosti. V življenjskem zavarovanju je za premijske podstave potrebno najnatančnejše delo, v elementarnih zavarovanjih vladajo skušnje in statistika. Tu torej ne gre za ustavitev konkurence zdravega tekmovanja, ki je v zasebnem zavarovanju potrebno, marveč gre le za najvažnejše osnove pravilnega in točnega izplačevanja. Zanimiva so odkritja konference, da so vsi dosedanji posli te stroke v zlatu in tujih valutah znatno škodovali naši valuti in da je bila njihova osnova nemogoča, ker ni tehnično mogoče izvesti premijskih rezerv v zlatu, kakor zahteva aksiom zavarovalne tehnike. Pri nas se bo torej morala nujno izvesti obvezna konverzija vseh takšnih polic na tekoče dinarje, pri čemer se bo najbolje videlo, kako zelo so bila upravičena opozarjanja strokovnjakov v tem vprašanju. Na teritoriju naše države se ba-vi danes z zavarovalnimi posli 13 domačih zavodov in 5 filial tujih družb. Od navedenih 13 domačih zavodov pa nekateri od njih faktično predstavljajo inozemski kapital in so le formalno domači. — Zavarovalne družbe imajo naložene številne milijone v državnih vrednostnih papirjih, v hipotekah in posojilih na police. Zato morejo biti zavarovalnice v tem pogledu često zelo koristne ustanove, lahko pa tudi, kot kaže primer »Feniksa«, nevarno ogražajo ne samo privatne, ampak tudi javne interese. Saj predstavljajo samo življenjska zavarovanja v naši državi ogromno vsoto 2 milijard 370 milijonov din. Matematična premijska rezerva za to vsoto bi morala znašati okoli 644 milij. din. Od te vsote imajo domače družbe naloženih v nepremičninah 150 milijonov, v državnih vrednostnih papirjih 26 milij., v hipotekarnih posojilih na police 74 milij., gotovine v blagajnah in na žiro računih dne 31. dec. 1935 84 milijonov dinarjev. Iz teh številk se najboljše vidi, kako veliki so posli zavarovanja in kako velika škoda lahko nastane, če se ti posli ne vršijo v redu. Zato je treba, da se postavijo čim-prej in pod kolikor mogoče popolno in stalno kontrolo. Naše gospodarsko stanje v prvem Te dni je bilo objavljeno poročilo Narodne banke kraljevine Jugoslavije za prvo četrtletje 1936. V poročilu se ugotavlja, (la se je gospodarska situacija v Jugoslaviji v prvem četrtletju t. 1. nekoliko zboljšala. Najvažnejši znaki tega zboljšanja so naslednji: povečanje j državnih dohodkov v primeri s I prvim četrtletjem lanskega leta za i 8-8 odstotka, povečanje železniškega prometa za 6'3, povečanje pro-j dukcije premoga za 8'6, nadalje se | je povečal obseg zunanje trgovine za 16'4 in končno je tudi zaposlitev ; delavstva narasla za 8-9 odstotka. | Pasivni kliringi Jugoslavije nam kažejo naslednjo sliko (vse v milijonih dinarjev s primom): 31.12.1935 31.3.1936 Češkoslovaška 156 206 Francija * 80'4 94 Švica 10 12'9 Poljska 4'3 9'3 Rumunija 9'7 10'3 skupno 260-4 332'5 aktivni kliring 603'8 662'2 Iz teh podatkov se vidi, da je po odbitku naših pasiv, aktivnost naših kliringov 31. decembra 1935 znašala 343 milijonov dinarjev, 31. marca 1936 pa 329-7 milij. din. Število zaščitenih denarnih zavodov se še vedno povečuje in je v prvem četrtletju t. 1. zahtevalo odlog plačil zopet 15 denarnih zavodov (v zadnjem Četrtletju leta 1935. 22 denarnih zavodov), tako da je dosedaj zahtevalo odlog plačil skupno 254 zavodov, sanacijo 11, 26 zavodov pa likvidacijo izven stečaja. Odobren pa je bil dosedaj odlog plačil 204 denarnim zavo- dom, 4 sanacije in 25 izvenstečaj-nih likvidacij. Rudarska produkcija se razvija v zadnjem času nekoliko počasneje. V primeri s prvim četrtletjem lanskega leta se je produkcija lignita letos v istem času povečala za 3'2 odstotka, soli za 12'3, produkcija svinčene rude pa je le neznatno narastla. Na drugi strani pa se je zmanjšala produkcija premoga za 13'96 odstotka, železne rude za 13-5, bakrene za 9'6, bouksita za 24’4, kromove rude pa za 9%. Topilnice izkazujejo nadaljnji porast produkcije, in sicer: produkcije surovega železa za 8'1 odstotka, svinca za 9-3 in cinka za 3'2%. Zmanjšala pa se |e Produkcija surovega bakra za 5-1%. Industrijska produkcija se jc zelo povečala, kar dokazujejo podatki o povečani zaposlitvi delavstva in o izvozu industrijskih proizvodov. Bila bi pa še večja, če ne bi bilo sankcij proti Italiji. Izvoz industr. proizvodov je narastel od 49T5 milij. din v prvem četrtletju 1935 na 51'16 milij. din v prvih treh mesecih 1936. Zmanjšal se je izvoz surovin in polfabrikatov, povečal pa izvoz živine od 99'83 na 130-16 milij. din. Posejana površina je v jeseni leta 1935. v primeri z ono v letu 1934. narasla takole: z repico za 41'4 odstotka, z ovsom za 22'8, z lanom za 10'5, makom za 6'9, ječmenom za 3, pšenico za 1'9 odstotka. Skupno so znašali ozimni posevki 2,814.066 ha, kar pomeni povečanje za 2 odstotka. Lanski pridelek koruze je zna- šal 30'3 milij. met. stotov in je za 21'26 milij. m. st. manjši kot prejšnje leto. Davek na poslovni promet je postal najvažnejši v skupini direktnih davkov. Z donosom 1. 1935. do 1936. v znesku 606-2 milij. je tvoril več kot eno četrtino vseh neposrednih davkov, t. j. skoraj 27'7%. Pregled donosa tega davka in vseh neposrednih davkov od 1. 1925. do 1936. (v milij. din) nam kaže naslednja slika: posl. vsi nep. promet davki 1925—1926 220'1 1959'9 1926—1927 189'1 1828-4 1927—1928 191*6 1754-2 1928—1929 208'9 1774'6 1929—1930 147'6 2392'5 1980—1931 143'0 2094'1 1931—1932 314'2 1785-1 1932—1933 3451 1792-7 1933—1934 476'0 21041 1934—1935 500'5 2198'6 1935—1936 606'2 2189'3 Zakon o elektrifikaciji »Jugoslovenski Kurir« poroča, da bo izdala vlada v kratkem na osnovi pooblastila v finančnem zakonu za leto 1930./37. v obliki uredbe zakon o elektrifikaciji države. Novi zakon predvideva delno etatizacijo elektrifikacije in poseben elektrifikacijski fond, ki bo služil za kritje neracionalnih in nerentabilnih investicij, ki so pa iz drugih razlogov potrebne. V fond se bo stekal odstotek odškodnine za električni fond. Ta odstotek bo najbrže znašal 2%, s čimer bi se steklo v fond letno okoli 20 milijonov, glede na to, da znaša letna potrošnja v naši državi preko 500 milijonov' kilovatnih ur v vrednosti 1 milijarde dinarjev, če računamo povprečno 2 din za kilovatno uro. Na podlagi teh dohodkov bi fond lahko najel posojilo 200 milijonov dinarjev. Glavna odredba, ki se smatra v tehničnih krogih za najkoristnejšo, je ta, da bi se morale priključiti male in neracionalne centrale na večje centrale v primeru, da nudijo velike centrale tok po nižji ceni, kot pa bi ga mogla proizvajati mala centrala. Predviden je tudi elektrifikacijski svet, ki naj bi ga tvorili predstavniki zainteresiranih ministrstev in gospodarskih organizacij. Prvenstveno pravico na nove koncesije bi imele javne ustanove in šele v drugi vrsti privatni kapital. Otvoritev obrtne razstave v Šentvidu Preteklo krasno nedeljo so se vršile v Sloveniji in po vsej državi mnoge uspele prireditve in Shodi. V Sdov. Krajini je govoril minister Krek, v Šentvidu pa so otvarijali veliko obrtno razstavo z važnim govorom bana dr. Marka Natlačena. G. ban je v krepkih besedah označil važnost gospodarskih vprašanj v času težlke krize, zlasti krizo trgovine in obrta, pa tudi delavstva in nameščencev. Poziva vse na odpor proti malodušnosti in na amotreno in složno delo z zaupanjem v lastno moč, svari pred znaki ostarelosti duha med mladino, ki sili v urade. Obrtna razstava je s tega vidika razveseljiv dogodek. Cim težje so razmere, tem več moraš delati. Da se tega dejstva zavedajo, so znova dokazali naši obrtniki, ki jim čestitamo in želimo lep uspeh. Gorenjski prosvetni dan je razstavo močno populariziral, a žal so zabave še prevladovale in je pričakovati šele med tednom močnejši poset kakor lani. Reševanie Phonixa Avstrijski del življenjskih zavarovalnih poslov Phoenixa je dne 30. maja prešel na novo družbo »Oesterreiohische V ersicherungs-aktiengesellschaft« (Oe. V. A. G.). Prevzem bo zaradi težavnega raziskovanja nad 300 tisoč pogodb trajal do konca leta. Vlada je zaradi tega odredila, da se pogodbe razde! e na skupine in se medtem vplačujejo pavšali. Zavarovalne vsote se ne bodo zniževale, temveč se bo le podaljšal termin življenjskih zavarovanj. Dunajski Phoenix je objavil v bolgarskih listih poziv na vse svoje tvorniških naprav narasla, nadalje so se povečale zaloge surovin in polizdelkov, zaloge papirja pa so se zmanjšale. Tudi dolžniki za blago so se zmanjšali. Povečali pa so se ostali dolžniki in naložbe v lastni vrednostni papirji podjetja zmanjšali od 4,8 na 2,85 milij. Med pasivi so pri glavnici 20 milij. din narasli fondi od 12,59 na 12,66, upniki so se pa zmanjšali od 19,94 na 18,1 milij., narasli pa bankah. Zaradi izvedene sanacije | so tudi pok. in podporni skladi od Ljubljanske kreditne banke so se I 4,86 na 5,35 milij. din. Čisti dobiček znaša za 1. 1935 brez prenosa 1,57 milijona din in se deli zopet 4%, oziroma po odbitju dividendnega davka 3,60 dinarjev na delnico pri nom. 100 din. Z reorganizacijo papirnic pomenijo nove naprave znatno pridobitev. V tur naju, je objavil naš notranji minister g. dr. Anton Korošec pod naslovom »Sodelovanje v Podonavju« zavarovance, naj ohranijo mirnost, j daljšo razpravo, v kateri osvetljuje a naj zdaj ne plačujejo premij, ker I ta pereči evropski problem z raz- Važne misli o Podonavju Iz članka ministra dr. Korošca junijskem zvezku revije »Kul- j tev, da bi bilo to glavni vzrok ni načrti, ki se pojavljajo od časa j zadovoljni, und Politike, ki izhaja na Du-! sedanjemu položaju v Podonavju, do časa. Kajti treba je imeti pred i ^ Avstrija Politične vesti Seja ožjega odbora JRZ je bila v ponedeljek pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Sto-jadinoviča. Udeležili so se je tudi dr. Korošec, dr. Spaho, dr. Kulovec in dr. Krek in še drugi odlični predstavniki stranke. V stanovanju odvetnika Lj. Tran-dafiloviča v Beogradu so zborovali prvaki demokratske stranke, skupno z Davidovičem, da odobre rezultate Vlajičevega obiska pri doktorju Mačku. Z uspehom so zelo so vsi organi družbe v Bolgariji odpuščeni. Razglas sporoča, da bo dosedanje posle Phoenixa prevzela neka vodilna bolgarska zavarovalnica, brž ko izda vladna preiskovalna komisija primerno odločbo. Dunajsko vodstvo poslov zagotavlja Bolgarijo, da bodo njeni interesi v polni meri upoštevani. Češkoslovaški minister za notranje posle dr. Čemi je predložil parlamentarnemu odboru za ustavne zadeve končno poročilo o polomu češkoslovaškega Phoenixa in ličnih vidikov. O tem vprašanju je priobčila revija že več člankov vodilnih mož evropske politike in predstavlja razprava g. ministra kot enega vodilnih političnih osebnosti v Jugoslaviji, ki pozna probleme podonavskih držav kot malokdo drugi, dragocen prispevek k razčiščenju tega težkega vprašanja. Ugotavlja, da stare monarhije in prejšnje harmonije niso uničile mirovno pogodbe, ampak centrifugalne sile v monarhiji nasilno združenih narodnosti. Glede očitka, da streme novonastale države po industrijski osamosvojitvi, pravi pisec, da ne drži. Kajti čisto naravno je, da skušajo agrarne države s svojim velikim ljudskim prirastkom te množice zaposliti v industriji, posebno še, ker so tudi industrijske države zadnja leta v istem stremljenju svoje poljedel-j sivo vedno bolj razvijale. »Ali naj Dr. Korošec najprej ugotavlja, j agrarne države ostanejo vedno da je dobil balkanski problem proletarske, da bodo zapadne dr-predvojne dobe v povojnem času. ^ave s svojimi teorijami o svobod-svojega naslednika v podonav- j dn* trgovini lahko vedno ohranile skem vprašanju. Sicer pisec dvo-j svoj privilegiran položaj? Ali si ob tej priliki izjavil, da-bo posel, mi> da bi mogla postati njegova ' agrarne države res ne smejo usttrva- tega prevzela nova družba delni šlke oblike. Pri novi družJbi bodo sodelovale vse v državi priznane zavarovalnice. Za udeležbo države se ministrski svet še ni odločil. Odločeno tudi še ni vprašanje, ali bo nova družba sklepala nove posle ali samo uredila likvidacijo starih. V prvem primeru seveda lahko država še omeji delavnost družbe na samo življenjsko zavarovanje. Če zavarovalnice ne pristopijo, bi se ustanovila nova družba kot državna ali deželna. Minister je pripomnil, da bo češkoslovaška vlada zahtevala od dinamika tako silna, da bi Podonavje podedovalo od Balkana priimek vulkana in središča za razne nevarnosti v Evropi. Kljub temu pa je Podonavje danes ena naj riti močnega notranjega trga, ki bo zmožen pokupiti pridelke, ki jih daje zemlja?« sprašuje pisec. Če se je treba pritoževati, potem se moramo pritoževati nad dej- bolj labilnih točk, pravo razboleloi stvom, da svoje industrializacije polje evropskega kontinenta. Saj živi na njem 70 milijonov ljudi, stisnjenih v pretesne meje. Tu se križajo nasprotstva gospodarskega, političnega, kulturnega in socialnega značaja. Vendar pa po mnenju pisca ne preti glavna nevarnost za mirno sožitje med podonavskimi državami od njih samih. Dr. Korošec vidi za ureditev po- dunajake centrale Phoenixa in od I donavske kotline največjo . nevar-avstrijske vlade pojasnila, kako je sploh mogel nastati deficit v podružnici v Pragi. nismo razvijali v zadostni men. Korist od industrializacije agrarnih držav pa bodo imele tudi industrijske države, ker bo s tem zrasla zlasti njihova kupna moč, ki bo našla nove potrebe. Najbolj intenzivna trgovina je ravno med industrijskimi državami. se odkrito pripravlja na očmi, da Srednja Evropa danes ne povratek Habsburžanov in si je v ’, j , * svoje vlade. Kralj mu je takoj nato zgornjo 111 istovetna. Iod tem ra- poveril mandat za sestavo nove zumemo gospodarsko področje, v vlade. Ker pogajanja za sestavo čigar mejah bi ne bilo carinskih koncentracijske vlade niso uspela, prehodov, ki bi bilo na zunaj !Corajakovan°V sestavil vlado stro" enotno zavarovano, na znotraj pa K brez ovir, tako da bi se moglo delo pravilno deliti. To bi bila ’ Cankova, je izdala proglas o ohra-dejansko že prava carinska unija. dosedanje politike zlasti glede t , Zveze narodov in Jugoslavije, v loda ker bi pri tein nastala ne- notranjosti pa hoče izvesti pomi-varnost, da bi se industrija indu-; ritev. Volitve je obljubila za 18. ok-strijskih držav svobodno razmah- j tobra t. 1. lil. in bi mlado industrijo »grar-l nih držav zadušila, moraijo agrarne | svetom Zveze narodov obtožil vi-države tako »razširjeno gospodar- j sokega komisarja v Gdansku, da sko ozemlje« odkloniti, če nočejo podpira teroristično manjšino in , . __;„wvt.isxn povzroča konflikte, a tudi sicer da za vedno ostati predmet izkorišča- pomen. odvisnost Gdanska od Zve_ nja. Dr. Korošec odklanja tudi na-; ze narodov za mesto samo veliko črt, da bi sicer ne bilo treba takoj denarno škodo. Greiser je zato za- ustvariti takšno nevarno in popol- hteval, da se sploh več ne postavlja no gospodarsko področje, marveč naarveč naj' Zveza prizna h . *, . f v ,, direktno oblast senata. Njegov goda naj bi se vsaj v začetku posa- — ---- Nova bolgarska vlada Kjoseiva-nova, v kateri so tudi pristaši mezne države med seboj povezale samo z gospodarskimi pogodbami. »Toda kje so meje takšnega pogodbenega sodelovanja?« sprašuje pisec. Podonavske države so go- Nato razpravlja g. minister o ■ spodarsko odvisne od velikih dr-»gospodarstvu in politiki« in njih ’ žav, tako: Nemčije, Italije, Poljske, medsebojnem vplivu in medseboj- pa tudi od Francije, Anglije^ in Bilanca vevške papirnice I. 1935 Prejeli smo poročilo Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, iz katerega posnemamo naslednje podatke; Delazinožnost jugoslovanskih papir proizvajajočih podjetij je večja kot vsakoletna poraba na domačem tržišču. Podjetje je v poslovnem letu 1935 delno preuredilo tvorniške naprave, da prilagodi obseg in način proizvodnje današnjim razmeram in potrebam. Potrošnja papirja v naši državi znaša komaj 2 kg na prebivalca, vendar pa so zahteve, ki se stavijo do papirnih tovarn, vsestranske. Zato je bilo treba doseči v proizvodnji gotovo elastičnost in čim ekonomičnejšo izdelavo raznovrstnega papirja. Tema dvema ciljema je predvsem namenjena delna preureditev glavne papirnice v Vevčah. S temi preureditvami so bile združene razne motnje v proizvodnji, ki je v letu 1935 nekoliko nazadovala. Znašala je: raznovrstnih papirjev 900 vagonov, celuloze 582 vagonov, lesovine 242 vagonov. Koncem leta je bilo zaposlenih 57 uradnikov in mojstrov ter 723 delavcev. Zapo slitev je bila tudi minulo leto sa 1110 časovna. Ker prizadevanja za zgraditev velike hidrocentrale v Medvodah niso uspela, je podjetje postavilo v Vevčah nov turbogene rator s 1200 KW. Prodaja izdelkov je občutno trpela pod dumpinškimi cenami, s katerimi je skušalo inozemstvo, poleg Avstrije in Češkoslovaške v zadnjem času tudi Nemčija, prodreti na naš jugoslovanski papirni trg. Zaradi tega je bilo podjetje prisiljeno lani cene večkrat znižati. Zaradi novih naprav je vrednost nost v nekem drugem pojavu, ki ga imenuje »proiciranje v Podonavje,« to je v tem, da se rivali-teta med velesilami proicira v Podonavje, da tako postane torišče, na katerem bojujejo velesile svoje lastne medsebojne spore. In to je zaradi geopolitičnega položaja Podonavja čisto razumljivo. Šest podonavskih držav je obdanih od 4 velesil, ki jim je treba prišteti še Anglijo in Francijo, ki se podo-navja sicer ne dotikata, imata pa tu svoje interese. Tu se pod raznimi velikimi gesli (»Drang nach Osten«, pritisk proti morju, vse-nemška nevarnost, vseslovanski fantom itd.) tepejo sile, ki predstavljajo največjo nevarnost za podonavsko kotlino. Tem splošnim razmotrivanjem sledi podrobnejša razčlemba podonavskega problema, ki ga obravnava pisec v štirih poglavjih. Prvo poglavje obravnava gospodarski položaj podonavskih držav in primerja agrarne države z industrijskimi. Dr. Korošec prihaja do zaključka, da so agrarne države mnogo na slabšem kot pa n. pr. Avstrija in Češkoslovaška. Ljudski dohodki čisto agrarnih držav daleč zaostajajo za dohodki industrijskih držav. V mednarodni blagovni izmenjavi je agrarna država v vsakem pogledu slabejša stranka, saj mora prodajati podonavski kmet, ki prideluje zaradi razcepljenosti kmetijskih obratov z večjimi stroški kot drugod, svoje pridelke za vsako ceno. Zato bi morale velike države v prvi vrsti pomagati poljedelskim državam. Vidimo pa baš nasprotno: vsa skrb velesil in tudi Zveze narodov je posvečena edinole Avstriji in se mnogo bolj potrebne agrarne države zaradi nje zapostavljajo. Tako je postala Avstrija središče inozemskih »projekcij« in obenem torišče glavnih njihovih borb v Podonavju. Z razkosanjem Avstro-Ogrske se bavi dr. Korošec v drugem delu razprave in odločno zavrača trdi- ni povezanosti, ki ije danes tem tesnejša, ker se je stari gospodarski mehanizem umaknil novemu, načrtnemu. Gospodarstvo je danes vedno bolj še odvisno od političnih potreb. Politika ureja danes s svojimi deviznimi predpisi valutna vprašanja, oživlja s carinami industrije ali pa jih uničuje, zapira in odpira trge. Nad gospodarskimi interesi države dobivajo vedno bolj premoč interesi splošne državne politike. Tako vidimo, da intenzivnost gospodarskih odnoša-jev med državami nikakor ni odvisna od stopnje njihovega prijateljstva. V zadnjem, četrtem poglavju se bavi pisec z vsemi možnostmi rešitve podonavskega problema. Pri tem poudarja, da bi poskusi, da bi se združile podonavske države v novo skupnost, zahtevali tnnogo večjih naporov in žrtev kot pa so jih oni, ki so bili potrebni, da se stara harmonija razbila. Na- ameriškili Združenih držav. Kakšno bi bilo v označenih okoliščinah razmerje med podonavskimi državami z eno od teh velikih sil, n. pr. Nemčijo? Za Nemčijo pomeni njen uvoz in izvoz v Podonavje malenkost v skupni izmeri njene zunanje trgovine, za podonavske države pa pomeni nijihov izvoz v Nemčijo že ogromno postavko. V slučaju gospodarske vojne z Nemčijo bi bila ta le malo prizadeta, za podonavske države pa bi bila taka vojna pogubna. Zato je misel, da bi se mali združili proti velikim sicer zapeljiva, toda težko izvedljiva. Velesile bodo seveda na- te ivno je misliti, da bi se dale podonavske države na enostaven način zlepiti skupaj, kar predlagajo raz- vor je bil zaradi ostrega tona senzacija, ki jo je še povečal z vedenjem in hitlerjevskim pozdravom proti Edenu. Greiser j a so izžvižgali iz dvorane. Nemčija zahteva, da se Gdansk oprosti poljskega varuštva, ko so odnošaji med Poljsko in Nemčijo itak postali zavezniški. Vendar pa je Poljska znova dobila nalogo, naj s posebno komisijo presodi zadnje dogodke. Skrb za Gdansk pa je prevzel posebni odbor Zveze narodov, sestoječ iz treh zastopnikov Anglije, Francije in Portugalske. Sporazum o Dardanelah. Med Anglijo in Sovjetsko Rusijo je bil dosežen popolen sporazum glede prehoda bojnih ladij skozi darda-nelsko in bosporsko ožino. Zaradi sporazuma Anglije z Rusijo glede Dardanel se Italija čuti znova prizadeto in očita neki londonski dopisnik »Tribune« Edenu, da pospešuje rešitev dardanelske-ga vprašanja z namenom, da s pomočjo ruskega brodovja ograža ter popolnoma izolira Italijo in ji onemogoči sodelovanje v Evropi. Zadnje zasedanje sveta Zveze na-, rodov je na veselje zapadnih vele- sprotovale vsakemu širšemu po- sil končno minilo in pokopalo abe- skusu združevanja malih, ker bi sinsko vprašanje ter še mnoga tnki bloki niih vnliv nreveč o<*ro- druga d° jeseni. Malo je manjkalo, taki bloki n ih vpliv preveč ogro da n{ izbruhnila spiošna zmeda, vse zali, in morda celo popolnoma po- j zaradj lanske napake, ko so se tismili v stran. Zato se zdi dr. Ko-1 sklenile sankcije, ne da bi vedeli, rošcu najbolj plodovita zamisel ali ima Zveza sploh sredstva, da manjšega bloka ki bi ga tvorile samo agrarne države, že zaradi njih notranje enotnosti. Zato upa, da bo ta zamisel brez dvoma enkrat dozorela v konkreten načrt in prišla v obravnavo. Drogeristi imajo pravico za izdelovanje lepotil in vonjav Na predstavko Zbornice za TOI v Ljubljani je ministrstvo trgovine in industrije pojasnilo, »da smejo drogeristi v obsegu drogerijskega obrta izdelovati kozmetična sredstva .in vonjave, v kolikor je proizvodnja teh sredstev v poslovanju drogerije postranskega značaja in omejena na posamezne predmete, ter je izdelovanje prosto in ne zahteva niti posebne spretnosti niti empiričnega znanja. Vendar se drogeristi ne bi smeli pečati z izdelovanjem kozmetičnih sredstev in vonjav, če bi to poslovanje predstavljalo glavno ali bistveno vejo drogerijskega obrata. Smatralo bi se, da je podan tak značaj poslovanja, če bi se v drogeriji izdelovalo veliko število takih sredstev, bi preprečila vojno. V tem smislu je torej treba občutne reforme, kajti sicer bo ostal ugled Zveze na tleh. Neguš je v spremstvu dr. Martina in rasa Kase odpotoval v Lon-I don, da se posvetuje s svojimi otroci in prej ne bo dal nobene izjave o svojih nadaljnjih namerah. •• Ras Nasibu je vročil tajništvu tako da bi predstavljala drogerija £Veze narodov dve abesinski noti, v takem primeru produkcijski j v katerih protestira proti postopa obrat«. i nju predsednika, da ni dal na gla-.... sovanje prej abesinski predlog, in Z gornjim razpisom ministrstva j pobjja italijanske uradne navedbe so se drogerijam vsaj delno pri znale pravice, ki so jih imeli že oddavna in ki jim tako po značaju tega obrta, kakor tudi po šolski in praktični izobrazbi, ki se zahteva po novem zakonu za izvrševanje drogerijskega obrta, po vsej pravici tudi pripadajo. v barva, pleslra tn Ze v 24 urah sf.ss: itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere suši. monga in lika domače perilo tovarna J O S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Telefon št 22 72 o nujnosti vojne. Navaja, da so mnogi rasi, o katerih trdi Italija, da so se podvrgli, že pred leti umrli. Pomen teh not je seveda zelo majhen. Iz Abesinije poročajo Reuterju o pogostih napadih Abesincev na italijanske čete, zlasti v okolici Di-redava. Tudi v prestolnici so našli mnogo ital. vojakov mrtvih s prerezanimi vratovi. Novaoblastva uvajajo stroge kazni proti sumljivim osebam. Gveril j a utegne povzročiti Italiji velike težave, ker se v deževni dobi tudi letala ne dajo uporabljati. O strašnem trpljenju Mandžur-cev pod Japonci poroča »China News« in o uporih. Domačini večkrat ponoči pobijejo japonske kazenske ekspedicije. Japonci pa govore, da zatirajo le razbojnike. Kvangsijska armada je porazila v Hunanu severno-kitajsko vojsko, ker se severni vojaki vdajajo in prehajajo na stran Kantona. Denarstvo Uradni tečaji za mesec julij 1936 Po odločbi finančnega ministr- stva veljajo v juliju ti uradni tečaji: 1 zlata turška lira . . 344*— 1 angleški funt 245*— 1 ameriški dolar . . . . 43*60 1 kanadski dolar . . . 43*40 1 nemška marka . . . 15-50 1 zlot 8*20 1. avstrijski šiling . . . 8*90 1 belga 7*35 1 pengo 8*80 1 braziljski milrajs . . 2*25 1 egiptski funt .... 218*- 1 uruguajski pezos . . 18*— 1 argentinski pezos . . 12*— 1 turška pap. lira . . 34*75 100 albanskih frankov . . 1415"— 100 francoskih frankov . . 288-— 100 švicarskih frankov . . 1427*50 100 italijanskih lir . . . 330*— 100 holandskih goldinarjev 2950’— 100 bolgarskih levov . . 47*— 100 romunskih lejev . . 31*— 100 danskih kron .... 100 švedskih kron . . . 1120*— 100 drahem 41*— 100 češkoslovaških kron . 180*50 100 finskih mark .... 96*50 100 letonskih latov . . . 1090-— 100 norveških kron . . . 1099*— 100 pezet & f Trgovec izpolni dolžnost, ce na- roči prvič in po-maga plasirata ž^elifecxix za namakanje perila pa terpentinov« milo adosi peric Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 30. junija ka/.e v primeri z izkazom 22. junija naslednje izpremembe (vse v milijonih dinarjev): Aktiva: zlato v blagajnah se je povečalo za 1'8 na 1473'6, zlato v tujini je ostalo s 57'2 nedzpreme-njeno, valute so padle za 0'06 na 012, devize pa so se dvignile za ”'74 na 17T, devize izven podloge so se dvignile za 13*2 na 422-2, skupna podloga je narasla za 9'47 na 1548-0. Vsota kovanega denarja je padla za 35*85 na 405'0, skupna posojila so se dvignila za 15'98 na 1606T7 in sicer so narasla menična za 14'8 na 1353*3, lombardna pa za 1'15 na 252-85, vrednostni papirja so padli za 2'05 na 46'6, razna aktiva so padla za 15-1 na 594’8. Pasiva: rezervni fondi so narasli za 10 5 na 145‘27, ostali fondi pa za 0’57 na 30’2, bankovci v obtoku so narasli za 134*4 na 4833-5, državne terjatve so padle za 5'135 na 13‘5, razni računi so se zmanjšali za 12‘8 in znašajo 885-5, skupne obveznosti po vidu so padle za 138'31 na 1616‘6, obveznosti z rokom znašajo 500, razna pasiva pa so padla za 11*1 in znašajo 356*54. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz je znašalo koncem junija 30 84%, kritje v samem zlatu pa 29-36%. tem oziru izpopolnjujejo njene kolonije. Največji kontingent odpade na koruzo (okoli 3000 vagonov), nato (nad 60.000 ton za Francijo in Alžir) ovce, ovčje meso in fižol. Na žalost pa izkorišča Jugoslavija odobrene kontingente v manjši meri kot pa druge države. To pa zato, ker ali ne odgovarja kvaliteta jugoslovanskih proizvodov zahtevam francoskega trga, kar velja predvsem za ovce, ali pa je radi visokih transportnih stroškov cena jugoslovanskih proizvodov tako visoka, da blago ne more konkurirati z drugim. Končno je Fran-! cija za neke proizvode dala kon-j tingente, ki so bili razdeljeni med I preveliko število uvoznikov, kar j je otežkočalo nabave francoskim 1 izvoznikom. V tem pogledu kot tu- di sicer namerava Francija odobriti Jugoslaviji nekatere olajšave, ki bodo omogočale boljše izkoriščanje kontingentov. Kar se tiče potrebe Jugoslavije po devizah, je stala Francija do sedaj na stališču, da je treba izvesti kliring, ki bi popolnoma uravnovešal izmenjavo med obema državama. Dočiin je Francija s svojimi kolonijami (Alžirjem, Tunisom, Marokom) kupovala v Jugoslaviji toliko, kolikor je Jugoslavija prodajala Franciji, je pa bil kliring omejen po nakupih iz Francije in Alžira. Odtod izhaja prvi vzrok neravnovesja. Na drugi strani pa se je morala Francija, ki je bila sicer pripravljena, nabaviti v Jugoslaviji letno za nad 100 milijonov dinarjev ba- kra, temu odreči in kupovati baker v drugih državah, posebno v Združenih državah, kjer je njena trgovinska bilanca manj zadovoljiva. Razen tega so hoteli jugoslovanski izvozniki izbegavati kliring, da bi prišli do deviz, katerih večji del se potem daje na razpolago jugoslovanski Narodni banki. Odtod izvira nov vzrok za neuravnoteženost kliringa, ki je že pasiven za kakih 100 milijonov dinarjev, kar je imelo za posledico ustavitev uvoza iz Francije v Jugoslavijo, ker so bili francoski izvozniki prisiljeni čakati od 18. mesecev do 2 let na izplačilo potom kliringa. Uvajali pa bodo z izdatno reklamo Dolničar iRichter LJUBLJANA Ne samo, da francoski izvozniki premišljajo, da bi zapustili svoje odjemalce, ampak so celo franco-1 ska in Francosko-jugoslov. podjetja v Jugoslaviji prenehala kupovati j v Franciji potrebni material, samo da bi se odtegnila zakasnitvi pri plačilu po kliringu. Tako je pod vplivom kliringa padal tako jugoslovanski kot tudi francoski izvoz, čemur je treba posvetiti posebno pažnjo. Ni potreba pripomniti, je dodal g. ataše, da bom s svoje strani zastavil vse sile, da bom to stanje izpremenil. Nemški dumpingv Jugoslaviji Gostilničar, ki hoče svojemu gostu dobro, mu postreže k vinu z Rogaško slatino, ker napravi ta vino prijetno pitno, zraven pa še pospešuje prebavo. Oba sta zadovoljna! Trgovinski odnošaii med Francijo m Jugoslavijo Po Glasniku zav. za pospeševanje zunanje trgovine posnemamo naslednjo zanimivo izjavo, ki jo je dal o trgovinskih odnošajih med Francijo in Jugoslavijo novi francoski trgovinski ataše v Beogradu. Dve vrsti težkoč sta, ki vplivajo neugodno na francosko-jugoslovan-ske gospodarske odnošaje in to: na eni strani majhna kupna moč Francije za poljedelske produkte, ha drugi strani pa potreba Jugoslavije, da si na vsak način prijavi devize za svoje obveze v inozemstvu. Kar se tiče prvega, znašajo kontingenti za poljedelske proizvode, ki jih je dovolila Francija Jugoslaviji 100 milijonov dinarjev. To hi veliko. Ni pa niti malo, če upoštevamo, da Francija ne potrebuje Poljedelskih proizvodov, ker jo v Pod tem naslovom razpravlja v »Industrijskem pregledu«: Gjuro Rajič o nevarnosti, ki preti našim tržiščem zaradi nemškega izvoza po dumpinških cenah. Pisec pravi, da je kočljivi položaj nemške industrije, posebno one, ki dela za izvoz, prisilil nemško vlado do takih ukrepov, da bi utegnili imeti dalekosežne posledice na vseh onih inozemskih tržiščih, na katere reflektira nemška industrija. Gre predvsem za izvozne premije, ki so dosegle že take višine, da popolnoma omogočajo nemški industriji dumptnške cene in jo tako usposabljajo za konkurenco na vsakem inozemskem tržlišču. Okoriščujoč se z visokimi izvoznimi premijami, ki danes že dosegajo 1 milijardo mark, t. j. 13 in pol milijarde dinarjev, se je pojavila v najnovejšem času na naših tržiščih nemška industrija z mnogimi takimi predmeti, s katerimi je do sedaj izključno prevladovala naša domača industrija. Izvozna premija za določene predmete je tako visoka, da jih je omogočeno prodajati pri nas ceneje, kot pa znašajo zanje produkcijski stroški naše industrije. Pri tem pa je treba še upoštevati, da so produkcijski stroški domače industrije zaradi cenenosti domačih surovin naravnost neznatni. Posledice te konkurence so se seveda takoj pokazale in je začela prodaja cele vrste domačih izdelkov naglo padati. Reakcija ni izostala: skrčenje obratov, redukcije personala, znižanje delovnega časa. V tak položaj je zašla zaradi nemškega dumpinga že cela vrsta domačih podjetij. Posledice tega stanja je lahko izračunati. Pred vsem bodo ostale neizkoriščene domače surovine, za katere bi bilo treba najti nov plasman, kar pa je seveda pri današnji situaciji na domačem kot tudi na svetovnem tržišču gotovo izključeno. Ker so med prizadetimi podjetji tudi taka, ki so svoje izdelke z uspehom plasirala tudi na inozemskih tržiščih, bi ukinjenje njih olbrata imelo tudi za našo trgovinsko in plačilno bilanco težke posledice. Ravno tako važen je seveda tudi socialni moment, saj bi ob ustavitvi dela v teh industrijskih obratih ostala na cesti zopet cela množica delavcev in nameščencev, ki bi padli v breme javne socialne ' pomoči, ki je že itak preobremenjena. Pomisliti je tudi treba, da že sedaj ni nemški dumping omejen na določeno blago in da bo v bodoče obsegel čim več vrst blaga. Vsa nemška zunanja trgovinska politika gre v tem pravcu, tako da bodo udarec, ki je zadel samo nekatere domače industrije, v bližnji bodočnosti začutile tudi druge panoge. Skratka v tem dumpingu je nevarnost za vse naše gospodarstvo. Na koncu članka poziva pisec g. ministra za trgovino in industrijo, naj takoj ukrene vse potrebno, da se odvrnejo težke posledice, ki utegnejo zadeti ves gospodarski organizem države. Naša rudarska v prvem ietrtletju V letošnjem prvem četrtletju kaže rudarska produkcija v Jugoslaviji znake oživljenja. Nasproti zadnjemu četrtletju lanskega leta vidimo sicer pri nekaterih rudah nazadovanje, kar pa je sezonski pojav. V primeri s prvim lanskim četrtletjem pa beležimo povsod precejšnje povečanje. Značilno je zlasti povečanje produkcije premoga, ki je še lani nazadovala. Letos je znašala v prvem četrtletju produkcija premoga 1,172.000 ton, to je za skoro 100.000 ton več nego lani. Tudi ostala rudarska produkcija se je nasproti lanskemu letu dvignila, le pni bakreni rudi opažamo malenkostno nazadovanje. Za prvo četrtletje zadnjih let nam kaže statistika naslednje gibanje rudarske produkcije (vse 'v tisočih ton); ruda L četrti. premog svinčena bakrena 1930 1392 32 183 1932 1189 105 47 1933 1101 158 144 1934 1143 178 160 1935 1079 182 166 1936 1172 185 131 19!30 1932 1933 1934 1935 1936 žel. ruda boksit 99 13 11 8 23 28 62 6 7 8 17 41 pirit 19 6 5 4 16 22 Svinčeno-cinkova ruda, ki je v 1. četrtletju leta 1930 znašala komaj 32.000 ton, se je letos v prvem četrtletju povzpela že na 185 tisoč ton. Razveseljivo povečanje beležimo zlasti pri produkciji železne rude, ki je dosegla najnižje stanje v letu 1933, ko smo v prvem četrtletju pridobili le 8000 ton, do-čim se je produkcija letos v prvem četrtletju dvignila na 62.000 ton. Enak dvig beležimo tudi pri boksitu, kjer se je produkcija v letih krize gibala v prvem četrtletju na višini 6 do 8 tisoč ton, ki pa je sedaj narastla na 41.000 ton. Prav tako se je dvignila produkcija pirita od 4000 ton v prvem četrtletju 1934. na 22.000 ton v letošnjem prvem četrtletju. Omeniti je še kromovo rudo, ki v gornji tabeli ni upoštevana. Produkcija kromove rude je narasla od 7000 ton v prvem četrtletju 1934, odnosno 8000 ton v lanskem četrtletju na 14.000 ton letos. Dobave - licitacije Uprava I. oddelka Vojno-tehnič- nega zavoda v Sarajevu sprejema do 8. julija ponudbe za dobavo 600 kg jekla v šipkah; do 9. julija za dobavo izolirnih cevi za montažo pirometra in porcelanastih cevi za pirometre; do 14. julija za dobavo 40 ma bukovih drv in do dne 20. julija za dobavo 1.010 kg pocinkane pločevine. Dne 16. julija se vrši pri upravi ofertna licitacija za nabavo 4.000 kg bakrenih cevi. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 20. julija ponudbe za dobavo 500 kom. hrastovih pragov. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. julija ponudbe za dobavo zidne opeke, bitumena, žič-nikov, bitumen-jute, hrastovih stebrov, remeljnov in raznega lesa, ograjnih lesenih štaket in gozdnih drogov. Direkcija drž. rudnika v Kak-nju sprejema do 16. julija ponudbe za dobavo cevi iz medi. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 22. julija ponudbe za dobavo 30 kom. krilnih sesalk, raznih železnih vijakov z maticami in bakrenih zakovic. Dne 20. julija bo v intendanturi štaba V. armijske oblasti v Nišu ofertna licitacija za oddajo vojne pšenice v mletje. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 17. julija ponudbe za dobavo raznega izolirnega materiala; do 20. julija za dobavo raznih kislin, bakrene soli, gumenih rokavic in predpasnikov; do dne 22. julija za dobavo kalcijevega karbida. Pri isti komandi se vrši dne 1. avgusta ofertna licitacija za dobavo požarnega avtomobila in dne 22. avgusta ofertna licitacija za dobavo motornega čolna. Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. julija ponudbe za oddajo kolodvorske restavracije na postaji Celje v zakup. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 12. julija ponudbe za dobavo volnenih kocev; do 13. julija za dobavo bakrene žice, kotnega in ploščnega železa, cementa, sadre itd.; do 14. julija za dobavo 100 vreč za kruh in železne pločevine; do 15. julija za dobavo platna, sivozelene barve, bele vrvice, belih in črnih trakov, usnja za kape, raznega električnega materiala, brodskih svetilk, cevi za sesalke, ebonita, lepila, jeklene žice, spojk za obroče ter belega in črnega sukanca; do 16. julija za dobavo bakrene žice in porcelanskih izolatorjev, dinamo žice, vrvice in cevi iz platna; do 18. julija za dobavo raznega železa in peska za čiščenje; do 19. julija za dobavo raznih ščetk iz jeklene žice, podplatov in kravine, salmijaka, sumporne kisline in klorovega kalcija; do 24. julija za dobavo strojnega jekla, svinčene pločevine, mila, paste za čiščenje in smirkovega platna; do 25. julija za dobavo smirka v prahu, kositra, jelenjega in kravjega usnja; do 26. julija za dobavo gu-mocevnega kabla in gume s platnenim vložkom. Licitacije : Banska uprava razpisuje licitacijo za dobavo šolske in telovadne opreme III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani na dan 23. julija z zneskoma din 894.000 in din 109.000. Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega razpisuje za poglobitev vodnjaka v Klečah pismeno licitacijo do 15. julija. Prošnje je na zavitku označiti »Poglobitev vodnjaka«. Licitacije: Dne 9. julija bo pri Upravi vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo papirja in drugih pisarniških potrebščin ter 1,100.000 kg jekla; dne 10. julija za dobavo 12 tisoč kg profilnega železa; dne 14. julija za dobavo 100.000 kom. ofenzivnih bomb (telesa), raznega jekla, železa in 5.832 kg orodnega jekla; dne 15. julija za dobavo 10.000 kg medi in kompletnega rezervoarja za plin; dne 16. julija za dobavo 2.600 m parovodnih cevi in 5 lokomotiv. Dne 14. julija bo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za prodajo prahu od koksa državne železarne v Varešu. Dne 15. julija bo v pisarni in-ženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za instalacijo električne napeljave v vojašnici v Mariboru. Dne 17. julija bo v štabu dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani ustna licitacija za prodajo raznih krp in 831 parov starih iznošenih čevljev. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled). industrija 0 Tivarju, največji tovarni konfekcije oblek, prinaša »Neue Zii-richer Zeitung« par zanimivosti. Tovarna zaposluje 2300 delavcev. Večina delnic je v rokah firme bratov Stijasni iz Brna in dela s kapitalom 12,000.000 din. Čisti dobiček za leto 1935. je znašal 5 milijonov dinarjev. Varaždinska industrija svile d. d. Varaždin, pri kateri so zainteresirani šopronjski industrialci svile in pa nekateri švicarski gospodarstveniki, izkazuje čisti dobiček 625.000 din pri obratnem kapitalu 6,500.000 din. Novo komično tovarno nameravajo zgraditi v Novem Sadu nekateri nemški gospodarstveniki. Izdelovala bi farmacevtske proizvode, predvsem tiste, ki so se do-sedaj uvažali iz inozemstva. Elektrarna Fala kaže naslednjo sliko proizvodnje električnega toka in dohodkov podjetja od 1. 1927.: elektr. tok dohodki mili j. kilov. v mili j. din 1927 180*5 26*5 1930 177'3 29-8 1932 128'9 25-7 1933 128*7 26'3 1934 130*4 27*2 1935 157*3 30*1 Produkcija jekla v Združenih državah se je povečala za trikrat v primeri z letom krize 1932. Znašala je v prvi polovici tega leta 21‘8 milij. ton proti 16-03 v prejšnjem letu in 7-7 v letu 1932., je j pa še ostala za četrt manjša od one v letu 1929. Taksiranje potrdil o trajanju učne dobe Zbornica za TOI v Ljubljani je poslala vsem združenjem tole okrožnico: Po § 280. zakona o obrtih so službodavci dolžni, izdati učencem potrdilo o trajanju učenja, najsi se je učenje dovršilo ali pa pred časom razkinilo. Na konkretno vprašanje, ali so službodavci dolžni kolkovati ta potrdila, je ministrstvo financ s štev. 28.276/36 pojasnilo, da podlegajo ta potrdila kolku din 20'—, ker po § 436. zakona o obrtih kolka niso oproščena. Kdo naj plača kolek, je stvar sporazuma med služ-bodavcem in učencem. Povpraševanje po našem v tuiini London: kompenzacijski Nov zvezek »Trgovskega tovariša« Izšla je dvojna številka odlične gospodarske revije »Trgovski tovariš«, ki prinaša tole vsebino: O francoskem velemestnem časopisju (J. P.). — Avtomobilske ceste v Nemčiji (Oec). — Kaj mora službodajalec vedeti o pokojninskem zavarovanju svojih nameščencev (dr. J. Kosti). — Položaj svetov, gospodarstva (dr. V. S.). — Za uspešno tujsko-prometno propagando (I. V.). — Poživljen je mednarodne plovbe (Š. V.). — Železo in premog. — Mednarodni blagovni trgi (Žir). — Mednarodne blagovne borze dalje neenotne (Žir). — Naše gospodarstvo sredi 1936 (D. P.). — Dalje »To in ono«, ki obsega v tej napredno urejevani reviji vedno najaktualnejše preglede in novice svojega področja, to pot zanimivosti iz Abesinije, Japonske, Nemčije, USA in Rusije. V tem zvezku je objavljeno tudi poročilo XXXVI. občnega zbora društva Merkur, med vestmi pa je posvečen lep nekrolog častnemu predsedniku Lillegu iz peresa dr. Windischerja, s čimer se je revija častno oddolžila skupini slavnih imen našega trgovstva iz dobe slovenske narodne osamosvojitve. Priporočamo to številko še posebej zaradi važnega v nji objav' ljenega društvenega sklepa, ki priporoča člansko solidarnost do brezposelnih pomočnikov. Gradivo pa je samo dovolj aktualno in daje spretnemu uredništvu vse priznanje. Naj bi si vsak naš, posebno mlajši trgovec ne pozabil naročiti takšne — edine— strokovne revije. ______ Sladkor Stanje sladkorne pese v Evropi se v splošnem zaznamuje kot zadovoljivo, edino v Franciji in Rusiji je situacija slabša. Zelo neugodno je stanje v Češkoslovaški, zaradi česar so rafinerije mnenja, da ni treba hiteti z nakupom surovega sladkorja, čigar cena je zato padla na 45 Kč. Tudi v ekspertu rafiniranega sladkorja so se cene poslabšale, najbolj zaradi tega, ker so začele angleške rafinerije sistematično zniževati cene in so začele hudo konkurenco predvsem proti češkoslovaškim rafinerijam. V New Yorku so cene sladkorja ostale skoraj neizpremenjene, Londonski trg je slab, kair gre na račun kubanske konkurence, ki preplavlja trg. Tudi na Dalj. vzhodu situacija ni razveseljiva. Posebno je prizadeta Java, kjer je padel eksport v sedmiih letih za eno tretjino. Les in lesni izdelki: i 681 682 — Portsmouth: leseni deli posli za ščetke in leseni deli za zložilne stole. 683 — London: raznovrsten les (jesen, hrastove in orehove klade, hrastovi in orehovi furnirji, mehek les). 684 — Valletta (Malta); protje, doge. 685 — Rotterdam: zastopnik lesne stroke išče zveze z jugoslovanskimi izvozniki. 686 — Barcelona: hrast. doge. Deželni pridelki: 687 — Casablanca: semena povrtnine, fižol, sočivje, grah, graho-rica. 688 — Barcelona: fižol, graho-rica, koruza, konoplja, celuloza. Sadni proizvodi: 689 — Casablanca: razno sadje. 690 — London: sveže grozdje, marelice, hruške, breskve, slive in suho sadje. 691 — Trenčin: sok. 692 — Linz: sveže slive. Proizvodi živinoreje, perutninarstva; 693 — Wien: perutninske konzerve in druge. 694 — Barcelona: jajca. 695 — Utica (New York): razni siri. 696 — New York: ekstrakti žlez in hormonov. Rudarski proizvodi: 697 — London: magnezit. 698 — Auckland: marmor. 699 — Leipzig: surovi barit in surove mlete zemeljske barve. Razno: 679 — Richen-Basel: ponuja se tvrdka za naše proizvode na švicarskem trgu (zlasti za živila, žitarice, oljnate pogače, orehe, povrtnino, ribje in druge konzerve ter semena); 680 — Tel - Aviv: palestinska tvrdka namerava ustanoviti Jugoslovansko palestinsko družbo za uvažanje jugoslovanskih proizvodov v Palestino ter palestinskih v Jugoslavijo. Zlasti se zanima za gradbeni material, živila, tehnične predmete in kemikalije; 700 — Bratislava: orientalski proizvodi (orientalska bižuterija, razni priveski za ure). 701 — Worcqster; umetne cvetlice in okrašeni koši za sadje, cvetlice in drugi vrtni proizvodi. 702 — Tel-Aviv: predstavnik raznih firm iz Tel-Aviva se mudi na Bledu in bo obiskal tudi Beograd in bo stopil v zvezo z jugoslovanskimi izvozniki naslednjih proizvodov: surovega masla, sira, klobas, tlačene gnjati, sočivnih konzerv, rib, mesa in mleka, pšenice, moke, gradbenega lesa in pohištva, kemikalij, drog, medika-mentov, predelanih kož (pogonskega jermenja), ekstraktov za strojenje, orodja za obdelavo vrta, poljedelskih strojev, sanitetnih naprav, kovinskih predmetov, boksita, premoga, lesnega oglja, oljnega semenja, semena sončnic, sadja. Opombe: 1. Hamburška tvrdka išče zastopnika v Jugoslaviji za prodajo delov koles; 2. tvrdka iz Haife išče zveze z našimi uvozniki mandeljnovega olja, sadnih sokov in ekstraktov za proizvajanje sladoleda ter drugih palestinskih proizvodov. Pripomba: Tvrdka iz Kaira se zanima za izvoz iz Jugoslavije v Egipet, Palestino in Sudan in to: bombažnih tkanin, sira in drugih življenjskih potrebščin, kozjih, konjskih, govejih in drugih kož, bučnega semenja, želela pa bi uvoziti v Jugoslavijo heno (za barvanje las), volno, bombaž, zemeljski oreh, vosek itd. Interesenti se naj za vse naslove obrnejo na Zavod za unapredjiva-nje spoljne trgovine, Beograd, Rat-nički dom. V svojih vprašanjih naj navedejo vedno tudi številko, pod katero je navedena ponudba. Priporočamo nadalje, da navedejo tudi količine blaga, ki jih morejo ponuditi, ceno blaga (franko meja ali cif pomorsko pristanišče) ter kratek opis blaga. Za kvaliteto tvrdk Zavod ne jamči, vendar pa se razume, da vodi skrbno evidenco o firmah, ki jih navaja. Doma in po svetu Stritarjeva proslava v Velikih Laščah se je spremenila v velik praznik tega klasičnega kota Slovenije. V okrašenih Laščah so nastopili pevci, deklamatorji, igralci in govorniki, ki so v zanosnih besedah slavili kulturno delo pisatelja Josipa Stritarja. Govorili so: inšpektor Dolenc, urednik Terseglav, predsednik Slovenske Matice dr. Lončar, odposlanec škofa kanonik Vole, za univerzo dr. Milko Kos, za Slovensko Stražo dekan Škulj. V Varaždinu se je pričel kongres profesorskega društva, ki mu prisostvuje skoraj 400 profesorjev iz vse države in obče pomeni za mesto velik dogodek. Boj proti ustanovitvi Ta-Te v Zagrebu je naraste! v oster protest od trgovinsko-industrijskih in obrtnih zbornic, ki so dne 1. julija posredovale v tej zadevi pri trgovinskem ministru. Pričakovati je, da Ta-Ta že iz socialnih ozirov ne bo dobila dovoljenja za obratovanje. Volitve na Finskem. Pri parlamentarnih volitvah na Finskem so dobili: socialisti 83 mandatov (pre/ 74), poljedelci 54 (53), Švedi 22 (21), konservativci 19 (17), nac. patriot, fronta 13 (15), naprednjaki 8 (11), mali posestniki 0 (3). Ameriški jekleni industriji grozi velika stavka, ker podjetniki ne dovoljujejo delavcem vpisa_ v strokovne organizacije, temveč hočejo uveljaviti svoje. Komunistična stranka Združenih držav je sklenila, kakor poroča »Volkischer Beobachter« po »Pravdi«, na letošnjem kongresu, da bo javno pričela delovati kot stranka in tudi postavila svojega predsedniškega kandidata za prihodnje volitve. Izbran je baje za kandidata črnec Ford. V Cikagu so se črnci udeležili zasedbe neke tvornice, kjer pa je policija nastopala z orožjem in pri Izpraznitvi ubila dva delavca, nad 40 oseb pa ranila. Desničarski francoski poslanec de Kerillys je vložil interpelacijo za izročitev letalskega ministra Cota, češ da je ta izdal vojne načrte Sovjetski Rusiji. Proslave petstoletnice univerze v Weimarju so se udeležile mnoge delegacije samo na pol, ker so se čutile užaljene v svojem znanstve-niškem značaju zbog velikih reak-cionarstev in novotarij, ki so jim jih pokazali hitlerjevci. Tako je stari napis »Svobodni znanosti« zamenjal novi »Nemški znanosti«. Ker so bile z ameriškim denarjem zgrajene naprave zlorabljene v mi- litaristične namene, se je ameriški poslanik demonstrativno odstranil iz mesta in podobno so storile tudi mnoge delegacije univerz. Kongres židovskih bojevnikov, ki se je končal te dni na Dunaju, je sklenil bojkot sedanje Nemčije in priporoča skupno fronto vseh židovskih političnih strank. Delegacija angleških bojevnikov je na svoji turneji po Nemčiji poudarjala tradicionalnost prijateljstva med obema narodoma. V Ženevi sta se sestala dr. Krofta in Beck, kar pomeni nov poskus zbližanja med češkoslovaško in Poljsko. Šušnik-Papenova pogajanja so zašla na mrtvo točko, ker zahteva v. Papen naj se dovoli narodnim socialistom v Avstriji izdaja svojih listov in svoboda shodov, avstrijska vlada pa naj bi tudi izjavila, da ne namerava izpremeniti sedanje državne oblike in vladavine Avstrije, t. j. Nemčija ne želi povratka Habsburgovcev. Sankcije bodo ukinjene 15. julija, tako je sklenil koordinacijski odbor na predlog svojega predsednika de Vasconcellosa. Sedemnajst smrtnih obsodb je izreklo japonsko vojno sodišče nad oficirji, ki so se udeležili vojaške revolte februarja t. 1. Na dosmrtno prisilno delo so obsodili 5 oficirjev, 73 pa na ječo do 5 let. Zaradi teh obsodib vlada po vsej Japonski veliko razburjenje. Podaljšanje trgovinske pogodbe Romunijo. Trgovinska pogodba med našo državo in Romunijo je podaljšana do konca tega leta. Dotlej bodo končane priprave za sklenitev nove trgovinske pogodbe. V Tullnu je v nedeljo uničil požar največjo trgovino čevljev in je zgorelo 3000 parov obutve v vrednosti do 40.000 šilingov. Proti likvidirani Avstrijsko-Ogr-ski banki je dunajski advokat Ste-cher kot zastopnik upnikov vložil tožbo za 4 milijone šilingov. Likvidatorji banke so bili Romun Zu-ceanu, Francoz dr. Mole in Italijan dr. Lucardo. Nemška vlada namerava raztegniti kaznivost rasnega izdajstva tudi na inozemstvo. Papeževa enciklika o filmu. Papež je poslal nadškofom in škofom v Zedinjenih državah okrožnico o boju proti slabemu filmu, sankcij. Baldwin ne misli odstopiti. Bald- win je v svojem zadnjem govoru poudaril, da sploh ni govora o bližnji demisiji angleške vlade. Notranja Mongolija se je proglasila za neodvisno državo, ki jo bo vladal knez Teh. Ker se je izvršila ta proglasitev pod japonsko patronaneo, ne pomeni nova državna tvorba nič drugega, kot nov korak Japonske k osvojitvi severne Kitajske. Združitev Palestine in Transjor-danije. Britanski merodajni krogi proučujejo predlog, po katerem naj bi se Palestina priklopila Trans-jordaniji in bi se transjordanski emir Abdulah proglasil za vladarja Palestine. Na ta način mislijo, da bi se mogel uspešno rešiti palestinski problem. Vprašanju morskih ožin je posvetila moskovska poluradna »Pravda« oster članek, v katerem izjavlja, da se zdi upor Japonske zoper utrditev Dardanel več ko prozoren sovražni akt japonske zunanje politike, kajti Japonska nima v črnem morju prav nikakih poslov. Drugače pa je Sovjetska Rusija za načelno rešitev vprašanja: ali naj se ožina sploh zapre za vse vojne ladje in tedaj nimajo tuje sploh dohoda, ali pa naj se dovoli prizadetim državam splošna uporaba in drugim na posebno prijavo. Avstrijski zakon o zaščiti države. Ministrski svet je sklenil izdati zakon o zaščiti države po vzorcu sličnih zakonov, ki jih imajo že češkoslovaška, Nemčija in Italija. Poraz De Valere v Dublinu. Pri občinskih volitvah v Dublinu je zmagala stranka Cosgraveja, do-čim je imel do sedaj v Dublinu De Valera ogromno večino. Angleški umik. Britanska admi-raliteta je sklenila, da umakne iz Sredozemskega morja vse tamkaj koncentrirano angleško brodovje. Le v Gibraltarju, na Malti in v palestinskih vodah bo ostalo še nekaj enot. GROM M LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 41 CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPE-DICIJSKI BUREAU D. Z o. Z. Naslov brzojavkam: ..GROM* Telefon interurban štev. 2454 Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- In Inozemstvu — Zastopniki družbe spalnih vozov S. O. E. za ekspresne pošiljke VELETRGOVINA A. ŠARABON V M U BL| A N ■ priporoča špecerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom Telefon it. 2666 Ceniki na raipolago! Zunanja trgovina Novi italijanski uvozni režim je stopil v veljavo v sredo in določa, oa se sme vršiti uvoz le še na podlagi uvoznih licenc. Uvoznik mora potom svoje gospodarske organizacije prositi pri finančnem ministrstvu za uvozno licenco in more le na podlagi tega dovoljenja uvoziti blago. Turčija odpovedala trgovinsko pogodbo z našo državo. Iz Beograda poročajo, da je turška vlada odpovedala jugoslovanskodurško trgovinsko pogodbo, kot tudi sporazum o kliringu. Ta začasna pogodba kot tudi sporazum o kliringu sta bila sklenjena na 6 mesecev s šestmesečnim odpovednim roikom, tako da veljajo dosedanji predpisi trgovinske pogodbe in sporazuma o kliringu do vključno 31. decembra t. 1. Uvoz naše goveje živine v Nemčijo. Kakor poročajo iz Berlina, bo omogočeno na podlagi sporazuma med našo državo in Nemčijo, uvoziti več tisoč glav goveje živine v Nemčijo. Prva poskusna partija goved prima kakovosti 1500 komadov bo odposlana že v prvi polovici julija. Znižanje ameriških izvoznih cen za bencin. V Združenih državah so nazadovale izvozne cene bencina za četrt centa pri galonu. Konkiirzi - poravnave Uveden je poravnalni postopek Ferdinanda Škofa, trgovca v Straži pri Mislimjah. Sodnik: dr. Šmid v Slovenjem Gradcu, upravnik dr. Schreiner, odvetnik. Narok je določen na 22. septembra ob 9. uri, rok za oglasitev do 15. septembra pri sodišču v Slovenjem Gradcu. Uveden je poravnalni postopek gostilničarke Habenberger Elze v Ljubljani. Sodnik Avsec, starešina okrajnega sodišča, upravnik Avguštin Slana, zasebni uradnik. Narok bo dne 31. julija, rok oglasitve do 27. julija. Tržna poročila Mariborski trg Na sejem z dne 30. junija je bilo prignanih 15 konj, 7 bikov, 78 volov, 269 krav in 29 telet, skupaj 398 glav živine. Povprečne cene so bile naslednje; debeli voli din 3‘30—4, pol-debeli voli 2-75—3, plemenski voli 3—350, biki za klanje 2-50—3, klavne krave (debele) 3—4‘25, plemenske krave 250—3, krave za klobasarje 150—1-80, molzne krave 2'25—3, breje krave 2'80—3-50, mlada živina 2'90—3'10, teleta 350 do 4. Prodanih je bilo 207 živali. Mesne cene: volovsko meso I. \rste din 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso 1. vrste 8—10, II. vrste 5—6, svinjsko sveže meso 8—12 za 1 kg. Radio Ljubljana Sreda, dne 8. julija: 12.00: Rapsodije (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, program, obvestila — 13.15: Plošče — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Na-cialna ura — 19.50: Mladinska ura: a) Otroci otrokom, b) O počitniškem čtivu (g. prof. Jakob Šolar) — 20.30: Prenos simf. koncerta iz Rogaške Slatine, kapelnik: g. Anton Neffat — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.20: Citraški trio »Vesna«. četrtek, dne 9. jul.: 12.00: Glasbene slike (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Naši akademiki pojo (plošče) — 20.10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30: Koncert pevskega zbora »Grafika«, vmes Radijski orkester — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.20: Prenos plesne glasbe iz Park-hotela na Bledu. Hrta. nlemv predstavnik dr. Ivan Fless. urednik Mirko Celar, abs, iur., tiska tiskali »Merkur«, d. d- njen predstavnik O. MJhalek, vsi v Ljubljani. «