Vellcastnt potck cvhaiistKiiega kongrcsa Ą HarlDoru. Prvi dan 7. septembra. Tako mogočne verske manifestacije, ikakor je bil evharistični ikongres, še Maribor ni doživel. Za sprejem številnih posetnikov se je pripravil Maribor na zunaj z zasta:vami, iki so klicale z javnih in zas&bnih poslopij: Dobrettošui!" Na znotraj so v ŁClT.i meri opravile pripravo tridneviiiice, iki so se vršile po vseh župnijah lavantinske škofije. Že prvi dan kongresa, iki je bil tudi nekaka priprava za glavno manifestacijo 8. septembra, so Maribor preplavile ljudske množice, ki so prihitele peš ter z vlaiki od vseh strani Spodnje Štajerske, Prekmurja in Hrvatske. Niti prirediteljl ikongre&a niso pričakovali, da bodo stanovska predavanja 7. septembra tako mnagoštevilno obiskana, ikakor so bila v istini. Razpored predavanj je bil umno izbran po izobraženosti in po stanovih za prlprosti narod. Izobraženci so imeli predavanja dne 7. septembra predpoldne in popoldne v idvorani bivšega Irina Apolo. Dvorana je bila polna: duhovnikov, dLjaštva, visokošolcev, učiteljev in sploh izobražencev iz vseh poklicev. Predavali so: |fA. Karo, s.piritual bogoslovja, dr. Fran Sušnik, profesor, vseučiliščni profesor dr. F. Lukman in glavni urednik »Slo,venca« g. dr. Ahčin. Predavanjem je prisostvoval mil. g. stolni prošt dr. M. i\rraber. Številni možje so poslušali predavahja v mali unionski dvorani, ikjer so gim govorili: Fr. Jerebič, predsednik 'KA, dr. J. Jeraj, prof. bogoslovja in profesor I. Prijatelj. Stotinam žen so govorili v dvorani Zadružne gospodarske banke: prof. P. 'Živortnik, gospa ravnateljiica Stupica ter Milica Grafenauer. Predavanjem jžen je prisostvoval g. stolni kanonik |Fr. Casl. ;V Karlinovi dvorani v dijaškem semenišču so predavali fantom g. dr. Mefeko, ikatehet pri sv. Magdalcni, bogoglovrui profesor dr. J. Jeraj, g. Marko fKrajnc in Minko Geratič. Pri teh pre'davanjih je bil g. stolni ikanonik dr. Fr. 'Cukala. Številna dekleta so bila zbrana v telovadnici šolskih sester in so slcdila predavanjem g. dekana Fr. Gomilšeka, Slavice Horvatičeve in Olge Sadravceve. Teh predavanj »e je udeležil g. kanonik dr. J. Mirt. V veliko spodbudo t§r VS3C1J& predavateljem in pošiušalcem je bil obi&k pr^Vzvišenega škofa dr. I. Tomažiča, 'ki je posetil dopoldne 7. septembra vsa predavanja in je spodbujal s svojo besedo vse zborujoče stanove ter je tudi žel burno odobravanje po vseh dvoranah, kjer se je pokazal, pomudil in podelil ob koncu nadpastirski blagoslov. Najlepši zaključek priprave na glavni dan kongresa 8. septembra so bile polnočnice po mariborskih župnijskih cerkvah in mojstrsko uspela koncertna pnireditev pevskega društva »Maribor«. Koncerta, katerega je dirigiral g. stolni kapelnik Janez Gašparič, so se udeležili poleg ljudskih množic predstavniki cerkve, vojaštva, svetnih ter mestnih oblasti. Pohvalno je treba povdaniti, da sta vladala že na dan priprave na kongres, ko so bile mariborske ulice in trgi prenapolnjeni s podeželskim ljudstvom, najlepši red ter mir. Glavni dan kongresa 8. septembra. Gotovo ni pretirano, če beležimo, da je manifestiralo na Marijin praznik dne 8. septembra za evharističnega Kralja, 40.000 Ijudi. 30.000 je bilo prijavljenih pripravljalnemu odboru in 10.000 je obiskalo kongres neprijavljenih iz mariborske okolice. Ljudske množiice so vrele v Maribor že 7. septembra predpoldne, po-poldne ter na večer z vlaki, na vozeh, v avtobusih in premnogo jih je prišlo pod vodstvom svojih župnikov in kaplanov peš v procesijah iz Prekmurja ter iz najbolj oddaljenib krajev Slov. goric. Naši dobri ljudje* »o obiskali koj po prihodu v mesto mariborske cerkve in po opravljeni sv. spovedi in po končanih polnočnicah sc prebili preostanek noči po svetiščih, ker za toliko tisočev ljudi ni zmogel Maribor prenočišc. Jutro 8. septembra je pričclo s sv. mašami, pri katerih so pristopale ljudske množice med ganljivimi prizori k mizi Gospodovi in po opravljeni jutranji pobožnosti so se začeli ljudje zbirati na vnaprej odločenih zbirališčih, kjer so jih spravljali reditelji v skupine ter. razdelili med te table s številkami skupin in z napi^i uekanij. Vseh skupin je bilo 16 in &o bile skoro vse mariborske ulice določene za zbirališča. Zbiranje je pričelo ob 8. uri zjutraj in ob 9. uri je pričel pohod na Glavni trg, kjer je bil pripravljen pri Marijini sohi okusno z zelenjem okinčan oltar. Preko trga so napeljali vode za velike ra^ijske zvočnike, s katerimi je g. Franjo Kramberger urejal prihajajoče množice in so pozneje prenašali škofov govor. Za vsako na Glavni trg došlo skupino je bil vnaprej določen prostor, da je bil po sv. daritvi mogoč razvoj procesiije. Tekom pol ure je bil celi trg zaseden in oči vseh »o bile uprte proti oltarju, krog katerega so že bili zbrani odlični zastopniki oblasti, mes-tne občine ter razni drugi dostojanstveniki, ki so čakali na prihod škofa s svojim spremstvom. Vladiko dr. Iv. Tomažiča je spremljal šibeniški škof dr. Mileta, stolni kapitelj, ptujski prošt, celjski opat, ikonjiški arhidijakon, prošt iz Varaždina in 120 duhovnikov in bogoslovcev. PrevzvLšeni je takoj pristopil k oltarju na prostem, katerega je obdajal celi gozd zastav. Pred sv. mašo je škof blagoslovil novo zastavo stolne Kat. akcij'e. Mnogobrojni pevci so se zbrali med Marijinim spomenikom ter magistratom, vojaška godba in pred pevci je stal pnipravljen mikrofon, ki je bil zvezan z zvočniki. Pevci so peli pod vodstvom stolnega '• apelnika g. Gašpariča 1 riproste mašne pesmi iz posebnih kivjižic, katere je razdelilo vodstvo kongresa. Skupne mašne molitve je izgovarjal pred mikrofonom kapelnik Gašparig ter so jih ponavljale za glasovi iz zvočnikov ljudskc množice. Skupna pesem in molitev sta posebno povzdignili mogočno slovesnost. Nagovor škofa dr. I. Tomažiča. Po evangeliju je nagovoril lavantinski vladika množice izpred oltarja tako, da je čul s pomočjo zvočnika njegov nagovor vsak udeleženec. Škofove bescde bodo ostale v trajnem spominu vsem, ki so jih slišali in jih prinašamo v naslednjem dobesodno. »Kralju vekov, vekov, nesmrtnemu in nevidnemu, edinemu Bogu, čast in slava na vekov veke. Tako poje in m-oli Cerkev s svetim apostolom Pavlom. To jutro nehote pristavimo: Evharističnetnu Kralju, Gospodu Jezusu Kristusu v piesveti Hostiji, čast in slava na vekov veke. Čast in slava Njemu, ki se je z besedo »To je moje telo«, »To je moja kri«, »To storite v moj spomin« za vse čase vezal na podobo kruha in vina ter ta'ko izpolnil svojo obljubo: Ne bom Vas pustil sirot, glejte, jaz sem z vami do ikonca sveta. V presveti Hoatiji je resnično med nami On, Sin božji, On, Emanuel-Bog z nami; On pravi Bog in človek; On, naš Odrešenik in Zvelicar; On, naš najboljši Prijatelj; On, naš brat; On, naš edini Učenik, Pomočnik, Tolažnik; On, ki nas klice in vabi k sebi: Pridite k meni vsi, ki se trudite in s-te obteženi in jaz vas bom pvživil. O predragi! Tvioihil-C Boga, med nami pričujočega, položimo mu k noga-ifi UIP; voljo, srce, vse dušne in telesne zmožnosti, vso vero, zaupanje, vso Ijubezen; obiskujmo ga radi, izlivajmo pred njim vse svoje boli in bridkosti. Nikoli ne boino šli -od njega brez pomoči in utehe, brez tolažbe. Poskusite in glejte, kako sladek je naš Gospod v presveti Evharistiji! Mod rni svet plava v morju luči, v blesku žarnic, v svetlobi plavžev ki tovarniških peči, v sijaju razkošnih plesdšč, gledišč, zabavnih lokalov. In vendar, koliko je v tem svetlobnem morju, v blesku in sijaju duhovne terne. Koliko nevednosti v verskih vprašanjih; koliko nejasnosti glede socialnih in gospodar^kih smernic. Ali ne velja beseda Izaijeva: Tema pokriva zemljo in v mrak so zavita ljudstva. Cd'kod ta tema, zmote in nejasnost? V neveri modernega sveta. Izpolnjuje sc beseda sv. Janeza: V začetku je bila Beseda, Beseda je bila Bog, v Besedi je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. Prava luč je bila na s>vetu in svet je po njej nastal, pa svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla in njeni je niso sprejeli. — Tako je, Vi veste, da je tako! Luč vere Kristusove je na svetu, pa svet je noče spoznati in sprejeti! — Mi pa, predragi, spoznajmo z odprto dušo, sprejrnimo z odprtimi očmi in rokami to luč, iki nam sije iz presvete Evharistije. Tesno se oklenimo učlovečene Besede, Sina Božjega Jezusa Kristusa in njegovih večnili resnic. Varno bomo hodili v temi. Blagor nam, ako bomo hodili vztrajno in stanovitno tako dolgo, da nam zasije večna luč. Evharisticnemu Kralju čast in hvala, Njemu, ki nam je v presveti Evhariatiiji zapustil taisto telo in kri, iki sta bila za nas darovana na križu. Daritev Jezusa Kristusa na ikrižu se neprenelioma ponavlja pri sveti maši. O verni častilci presvete Evharistije! Spoznajmo pomen in namen svetc maše! Tej paj&vetejši daritvi se imamo zahvaliti, da nam Bog pmanaša, čeprav nismo vredni, da nas ne kaznuje še hujše, kakor bi v resnici zaslužili. In le, če bomo pri sveti maši združevali svoje molitve z molitvanni Gospoda Jezusa, smemo upati, da si bomo izprosili rešitcv iz scdanjib. težkoc. Da; pri sveti maši sedaj in v prihodnje bomo molili in prosdli s Sinom božjim v sveti Hostiji: naj dobri Bog da sveti Cerkvi svobodo in zmago. To molitev bomo brzojavno sporočili svetemii Očetu in njegovemu zastopniku v Beogradu; molili in prosili bomo, naj dobri Bog da naši državi in domovini mir in blagostanje. To molitev bomo naznanili Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru. Molili in prosili bomo, naj dobri Bog čuva in blagoslavlja naše družine, očete in matere, gospodarj«, go&podinje, drago mladino, fante, dekleta, nedolžne otroke, posestnike in delavce, bogate in revne, vse stanove, da bomo vsi v miim in milosti služili Bogu ter se naposled zveličali. Jezus v sveti Hostiji naj naše prošnje in molitve s svojimi vred prinaša nebeškemu Očetu, da jih On slišii in milostno usliši... Večna čast in hvala v presveti Hostiji Njemu, ki je dejal: Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Jezusovo telo v najsvetejšem Zakramentu ie J\QŠ$ du^na hrana. Kakor telo brež hi-ane peša, ta^-G tudi duša oslabi in naposled umre za Boga, &\iO S-S ne hrani s presvetim Rešnjim Telesom. V svetem obhajilu bomo dobili moe, da bomo ostali zvesti Bogu in živeli tako, kakor nas vera uči. — Otroci predragi, radi in pogosto prejemajte obhajilo, da boste ostali nedolžni, Bogu in ljudem prijetni. Mladeniči ljubljeni, uživajte kruh življenja, da boste živeli in se uspcšno borili za Boga. Dekleta blaga, združujte se z Jezusom v svetem obhajilu, da boste ostala verna, pobožna, ponižna, čista in sramežljiva in v resnici cvet našega Ijudstva. Očetje in matere, gospodarji in gospodinje: Pri mizi Gospodovi si dobiyajte moč in mi1-ost, da bo v vaših domovih in družinah živela vera in da bo tam cvetelo versko življenje. Evharističnemu Kralju, Gospodu Jezusu, l<i je v sveti Hostiji naš Bog med nami, naš Zveličar in Odrešenik, naš najboljši Prijatelj in Pomočnik, naš brat in sotrpin, pa tudi naš bogati Plačnik za vse, kar zanj storimo ali trpimo, Njemu, ki nam je v sveti Hostriji Luč, Resnica, Pot, Življenje; Njemu, ki v daritvi svete maše za nas in namesto nas daje Bogu dolžno češčenje in zahvalo in zadoščenje, da nam prosi odpuščenje grehov in vse potrebne milosti; Njemu, ki je v svetem obhajiilu hrana našim dušam za večno življenje — Njemu čast in slava, Gloria, Hosana, Alleluja na veke vekov. Amen.« Procesija, posvetitev Lavautincev in na Slomšekovem grobu. Po sv. maši se je razvila na povelja iz zvočnikov slove&na procesija. Prvo skupiino so tvorili ikolesarji v dolgem sprevodu, za njimi godba Danica, potem šestero skupin v vrstnem redu po posameznili dekanijah, godba Prekmurcev, dolga skupina vernikov iz Slovenske Krajine, belooblečena dekleta, mogočna četa fantov Kat. akcije, vojaška godba, pevci, vrsta ministrantov v oblačilMi z zvončki v rokah, duhovščina, baldahin s škofom, ki je nosil Najsvstejše, za nebom predstavnLki obia.<?{ev, nafo pa domač;: raariborsko župnije in preostale skupine vernikov, Procesija je bila dolga 3 km in so piii^ hajali prvi na Stolni trg, ko so zapuščali zadnjl Glavni trg. Procesije se je udeležilo v sprevodu in kot gledalci 30.000 ljudi. Na Slomšekovem trgu se je izvrši'a pred pripravljcnim oltarjem posvetitov. Lavantinske škofije presv. Srcu Jezusovemu. Posvetilno molitev je molil g. škof dr. Tomažič, za njim jo je ponavIjalo verno ljudstvo. Po posvetitvi je bdl blagoslov z Najsvetejšim in pevci so za-' peli »Povsod Boga«. Po slovesnostih pri stolni cerkvi jc krenil sprevod na staro pokopališče na grob škofa svetnika dr. A, M. Slomšeka. Pred kapelico, v ikateri je grob, so se zbrale neštevilnc zastave in naš škof jo spregovoril zbranim sledeče: »Stojimo ob grobu moža, ki je bil Slovencem veliki škof, rešitelj duš, pa je bil tudi buditelj, učitelj, vzgojitelj —= vzgled in vzor krščanske dovršenosti vere in zaupanja v Boga, značajne ljubezni do bližnjega, neumorne do skrajnosti požrtvovalne delavnosti za čast božjo in blagor ljudstva. Stojimo ob gro bu svetniškega škofa, služabnika božjega 3'uvna Martina Slomšeka. Ko bi on ič«j .vsra:, ?a atapil pred nas: Plavo oko bi se mu cd veseija 2Zi iskrilo in posolzilo, ljubeče bi nas vse pogledal in pohvalil. Prav ste storili, da ste tako veličastno počastili in proslavili presv. Rešnje Telo, ta največji čudež božje Ijubezni, ki nam nalaga dolžnost, da ljubimo Boga nad vse, bližnjega pa kot samega sebe.« O Slgmšeku je znano, fcako rad jc ministriral pri sv. maši, kako so ga kot dijaka njegovi tovariši večkrat našli v cerkvi, moliti z razprostrtimi rokami pred tabernakljem. Kako pogosto je škof Slomšek obiskal presv. Rešnje Telo v cerkvi in pred tabernakljem opravil skoro vse svoje molitve. Kako goreče se je pripravljal na sv. mašo, kako pobožno je služdl to največj-o daritev, kako prisrčno se je zahvaljeval za milost duhovnistva, kako zelo je že takrat pred 80 leti priporočal pogosto sveto obhajilo. Tako bi sedaj zaklical: »Dragi moji Lavantinci, ljubite, zelo ljubite Jezusa v presveti Evharistiji! No pozabite, da imate v sveti hostiji Boga samega med vami. Z zaupanjem iščite pri njem v. vseh položajih in težavah življenja pomoči in utehe, visoko cenitc daritev sv. maše, vsakdanji ikruh za clušo vam bov!i sveto obhajilo. Če boste ljuhili Jezus; v sveti hostiji, bo on vas tem bolj ljubil in v tej njegovi ljubezni bo prava sreča, časna in večna za vas, za vašo družine, za ves narod in vso domovino. Slomšek, prosi za nas, da bo res tako! Mi pa hočemo moliti in delati, da boš kmalu prištet med svetnike božje.« Po govoru je odmolil škof litaiiije presv. Srca Jezusovega, zastave so sklonilo nad grob nepozabnega Slomšeka,: množice so se pričele razhajati in odhajajočim je podelil vladika nadpastirski blagoslov in se je prisrčno zahvalil vsem, ki so pripomogli k doslej v naši škofiji največji, najlopši in najmogočnejši manifestaciij za Kristusa Kralja. Mariborski evharistični ikongres bode ostal vsem udeležencem v najlepšem in trajnem spominu. T Tariborčani in tujci, ki so gledali ganljivo slovesnost, se bodo dolgo divili in občudovali vzoren red in vzgledn-o mirno obnašanje vernega slovenskega ljudstva. Za deset- in desettisoče ni bil potreben noben stražnik, iker se je vsak udeleženec zavedal, (ia morata "vladati pri manifestaciji za nebeškega Kralja red in mir! Pohvala ter čast našim Lavantincem, ki &o tokrat dokazali, da so res katoliški krist- jani in da so prišli se poklonit evharističnemu Kralju miru in bratske ljubezni! Udanostne brzojavke s kongresa t Mariboru. Z evhiarističnega kongresa v Mariboru so bile poslane udanostne brzojavke: Sv. Očetu, Nj. Vel. kralju Aleksandru in apostolskemu nunciju Pellegrinettiju v Beograd. Vse tri brzojavke je podpisal naš škof dr. Ivan Tomažič.