249
Dopisi.
v
Iz Stajarskega. — Nemški „liberalci" so oklicali na prihodnjo nedeljo 8. dan t. m. shod v Celji, v kte-rem hočejo razgovarjati se in sklepati o sledečih peterih točkah: a) zakaj bi škodila ločitev doljnega Sta-jarja od gorenjega? b) zakaj škoduje narodni prepir? c) ali ni koristno, da se v ljudskih šolah doljnega Stajarja uči nemški? d) ali se konkordat vjema s svobodno državo, in če ne, kaj je storiti, da se odpravi popolnoma? in e) ali ne bi kazalo osnovati demokratično društvo? —« Ko je ta nemški program bil razglašen, so veljavni štajarski rodoljubi sklenili, tudi se udeležiti tega shoda in okoli 200 slovenskih mož vabi domoljube v ta shod s tem-le oklicem:
Slovenski rojaki!
Ni Še preteklo leto in dan, ko ste se naše in naših narodnih prijateljev povabilo na tisoče in tisoče zbrali na slavni tabor v Žavcu, da ste se posvetovali in sklepali o tem, kako bi moglo osiromašeno in v vednostih zaostalo slovensko ljudstvo svoje nepovoljno stanje zbolj-šati si in vredno v vrsto stopiti k drugim avstrijskim narodom. 16 000 Slovencev vseh starosti in stanov Vas je kakor iz enega grla v Žavcu izreklo, da si morete boljšo prihodnost le potem pridobiti, ako se Vam dajo iste pravice, ktere zdaj v našem cesarstvu vživa samo nemški in magjarski narod. Ravno tako enoglasno ste potrdili, da se more to le zgoditi, ako se zedi-nimo vsi Slovenci v eno celoto.
Vaši glasovi, ki so se 6. septembra lanskega leta mogočno razlegali po prelepi Savinski dolini, niso ostali glas vpijočega v puščavi. 85.000 Vaših rojakov iz vseh krajev razkosane slovenske domovine Vam je med tem na 7 taborih ponudilo svojo bratovsko roko" in Vam zastavilo besedo in roko, glavo in srce, da ne odnehamo, predno ne dosežemo vsega, kar smo za potrebno spoznali.
Narodni nasprotniki, zlasti narodni odpadniki, so srpo gledali na slovenski narod, ki se je začel izbujati iz tisočletnega spanja in tirjati svoje človečanske pravice.    Naše narodne branitelje,   ki  so se po zborih in
časnikih potezali za blagor in srečo slovenskega naroda, so črnili; naše tabore so zaničevali, našim taborskim sklepom so se posmehovali.
Vendar to vse še našim nasprotnikom ni bilo dovolj; saj s takim ravnanjem vendar niso mogli taborskih sklepov ovreči, ne naših pravičnih tirjatev utajiti. — Nekteri možje, ki so se žalibog zopet in zopet skazali kot najhujše sovražnike slovenskega ljudstva, sklenili so napravljati nemške tabore na slovenskih tleh in si od tega obetali, da bodo slovensko ljudstvo ločili od njegovih voditeljev, do kterih je imelo in še ima toliko opravičeno zaupanje.
V teh besedah je izrečen namen in pomen tako imenovanega „ustavnega zbora" v Slovenski Bistrici. Nemci in njih nenemški privrženci, ki so bili ta zbor sklicali, so se sicer prepričali, da se slovensko ljudstvo njihovega pomenkovanja ni hotelo udeležiti, vendar so sklicali na 8. dan avgusta sklicati enak shod tudi v Celje. Takrat pa so segli naši narodni nasprotniki še nekoliko dalje. Sklicali so v tako imenovani hrastovi gozdič (Eichenwaldl) pri Celji očiten shod (tabor) pod milim nebom. Kakor Vam je znano, bo hotel ta zbor v Vašem imenu sklepati o Vaših najsvetejših zadevah, zlasti bo hotel izreči, da se na toliko kosov razdeljeni Slovenci ne bi smeli združiti v eno politično celoto, in da naj Slovenci, kakor do zdaj tudi v prihodnje na lastni zemlji žive pod tujo nadvlado.
Prebivalci savinske doline in celjskega okrožja, dragi rojaki, ki ste pri volitvah, pri taborih in v vsakdanjem življenji tako možki in čvrsti stali okrog narodne slovenske zastave — izgled in ponos svojim rojakom — ako nočete zapustiti svojega slavnega mesta in poklica; ako nočete, da bi tujci v Vašem imenu sklepali o Vaših narodnih pravicah, ako nočete sami zatajiti in preklicati tirjatev, ktere ste lansko leto na Žavskem taboru tako navdušeno izrekali: ako nočete preklicati pooblastil, ktera ste dali svojim narodnim deželnim poslancem, ki se s tolikim požrtovanjem in na vso moč poganjajo za Vaše in naše pravice, za Vašo in našo srečo; auo vsega tega nočete, — in vemo, da tega nočete in ne morete hoteti — pridite v nedeljo 8. avgusta ob pol enajsti uri zjutraj v hrastovi gozdič poleg Ceija. Pridite vsi, ki se še spominjate veličastnega tabora Žavskega, pridite vsi, kterim je mar za čast slovenskega imena in poštenja, pridite in brez strahu izrečite: Sklepi Žavskega tabora so še danes naši neomahljivi sklepi! Živila Slovenija!
Na imenovanem kraji Vas bomo čakali ne le mi podpisani, ampak še drugi prijatelji in zagovorniki slovenskega ljudstva. Pričakujemo Vas tem bolj in tem več, da svetu pokažemo, kako se čutimo složne in edine s svojimi poslanci in zagovorniki. Tu hočemo izpričati, da se ne borujemo za drug namen, nego za to, da se vresniči vzvišena beseda presvitlega cesarja: „Avstrija naj bo velika domovina, ki hoče z enako pravico, z enako ljubeznijo objemati in gojiti koristi in posebnosti vseh sv o jih narodov, naj že govore ta ali oni jezik!"
Nemci napravijo na ta dan za-se še drugih veselic in gostij. Teh se toliko časa ne moremo udeleževati, dokler nam ne pritegnejo, da je naše prizadevanje pravično. Udeležimo se samo očitnega shoda! Pri vsem pa ostanimo resni, mirni, trezni, pa odločni; ne žalimo nikogar, pa se tudi ne pustimo od nikogar žaliti: tako se bo tudi naš nasprotnik prepričal, da slovensko ljudstvo ne sovraži nobenega naroda, da pa hoče samo določevati o svoji zdajnosti in prihodnosti.   Kakor vselej,   naj   nam
250
velja zlasti 8. avgusta modri prigovor: „Ne stori, pa tudi ne trpi krivice!"
Živili Slovenci!  Živila Slovenija! Na slovenskem Stirskem konec julija meseca 1869.
(Sledijo podpisi.)
Iz Sodražice 22. julija. (Bralno društvo. Prošnja.) Od vižmarskega tabora sem se je začelo po našem kraji vse novo gibanje; poprejšnja narodna zaspanost je zginila in slovenski duh krepko se oživil. Ljudstvo je spoznalo, da ni osamelo, ampak da tisuč in tisuč druzih je njegovih misli in želja. Na vse kriplje si toraj prizadeva s časom primerno napredovati. V ta namen si je ustanovilo bralno društvo na kolikor mogoče obširnem polji. Pravila nam je si. deželna vlada potrditi blagovolila in naroČili smo se že na razne slovenske časopise. — Ker nam pa zdaj v začetku našega početja primanjkuje raznega druzega berila, obrne se odbor prijazno do vseh slovenskih rodoljubov s prepo-nižno prošnjo, naj nas blagovolijo podpirati po svoji moči, da bo to novorojeno dete imelo potrebne hrane za krepko rast in vspešno delavnost. Hvaležno bomo vsak tudi najmanjši darček sprejeli.                Odbor.
Iz Lokavca na Goriškem 30. julija. T. S. — Lepo je kazala vsa setva in tudi vinska trta spomladi pri nas tako, da je bil vsak kmetovalec vesel, al nenadoma je prve dni meseca rožnika silna mrzla burja tako pritiskala, daje naredila veliko škodo; posebno fižol in vinsko trto je tako stisnila, da pri nas se malo tega pridelka nadjamo. Pričujoči mesec pa je v prvi polovici zelo moker bil in tudi hladna burja je pihala; proti konci tega meseca pa smo dobili hudo vročino. Bog daj, da bi ta ne presedala kakor je poprej že presedalo deževno vreme; če ne, bode za kmeta slabo.
Iz Ljubljane. Spet si more slovenski naš narod zapisati dve prevažni dogodbi v listnico zgodovine svoje: to je volitev deželnega poslanca in volitve odbornikov zatrgovsko in obrtnijsko zbornico.
V soboto sije okolica ljubljansko-vrhniška volila deželnega poslanca. Od 89 volilcev se jih je volitve udeležilo 75; predsednik volilni komisiji je bil gospod dekan Brolich; izvoljen je bil po društvu „Slovenije" nasvetovani gosp. Fr. Kotnik, posestnik v Vrdu, z 72 glasovi; 3 glasove je dobil c. k. okrajni glavar Pajik. Ne samo to, da so volilci za gospoda Kotnika stali kakor en mož (kajti izvolili so ga skor enoglasno), temuč tudi to , da so možje prišli tudi iz daljnih krajev v Ljubljano, kaže svetu jasno, da narod naš ve ceniti važnost volitev, — da ga od tega poklica ne odvrača niti vročina niti mraz, in da se v svojem prepričanji ne da begati po nikomur. Slava volilcem! Gosp. Pajik pa, o kterem se je govorilo, da se je o Vižmarskem taboru tako delal, kakor da ne bi poznal že davno postavno po c. k. deželni vladi priznanega društva »Slovenije", bo saj —  zdaj poznal to društvo.
Izid volitev za trgov.sko in obrtnijsko zbornico nam sicer po številkah še ni znan, ker volilna komisija še le danes zvečer dovrši številenje glasov; vendar to je že gotovo, da med blizo 5000 volilci je ogromna večina v vseh razdelkih za tiste može, ki jih je nasvetovalo društvo »Slovenije". Drugo pot na drobno povemo število glasov. Že zdaj tedaj moremo vprašati „Tagblattovce": mar res voditeljstvo ndrodne stranke stoji na ilovnatih nogah? Spet tedaj „Tagbl." sami čutijo in vlada ž njimi očitno vidi, da ljubljanski liberalci na deželi nimajo nobenega zaupanja in da tedaj, naj počn6 kar koli hočejo — in počeli so pri teh volitvah njihovi pomagači tu in tam po deželi še več kakor je postavno — vselej  in  povsod  padejo  pri vo-
litvah.    Da tedaj Kranja  je  dežela slovenska, izpričale so sijajno spet posledoje volitve.
Ravnokar nam je došlo sporočilo, da po »Sloveniji" za trgovski oddelek priporočani narodni možje so prejeli po 168 glasov, konstitucijonalci le po 67, — za obrtnijski oddelek priporočani narodni po 3140, konstitucijonalci le po 765; za rudarski oddelek je bil baron Mih. Zois enoglasno izvoljen. Slavo volilcem!
—   (Deželni odbor) je v poslednji seji 31. dne t. m. med drugim sprejel knjigo , ktero mu je poslalo c. kr. ministerstvo kmetijstva o zložbi zemljišč in napravi skupnih poljskih potov. Tej knjigi pod naslovom »Die Arondirung des Grundbesitzes und die Anlegung gemeinschaftlicher Feldwege" von C. Pevrer, ki se prodaja tudi v bukvarnicah, je dodan tudi načrt postave, po kteri naj bi se složila zemljišča. Ministerstvo želi, da izved6 umni gospodarji za to knjigo, in da prevdarjajo ta pravila. Deželni odbor bo za svojo stran se rad udeležil obravnav, kadar načrt te postave pride deželnemu zastopu v razpravo. — Po sklepu poslednjega deželnega zbora in po dogovoru z gospodom knezoškofom bode deželni odbor razpisal kanonikat pl. Wollwiz-Flachen-feldski.
—   (Glavni odbor družbe kmetijske) 1. dne t. m. pod predsedstvom dr. Goste je med drugim sklenil sledeče stvari. Po predlogu g. Petra Kozlerja se bojo zarad denarne podpore za trtnice (Rebschulen) vprašale poddružnice v Vipavi, Bistrici in dolenske; potem pride ta stvar v pomnoženi odbor. — Na vprašanje c. k. deželne vlade: kaj misli družba kmetijska o tem: ali bi štacije za cesarske žebce ostale kakor so zdaj, ali pa se pomnožile in kako, je dr. Bleiweis nasvetoval pomnoženje teh štacij, da se gospodarjem zlajša do-peljavanje kobil; odbor je pritrdil. — Ker si. ministerstvo kupčijstva družbi priporoča nemško knjigo , ki po domače popisuje polj u in gozdom koristne živali, je odbor sklenil, si. ministerstvo denarne pripomoči prositi, da se ta koristna knjižica izda v slovenskem jeziku in potem razdeli po deželi. — Vodstvo kmetijske šole v Moravskem Schonberg-u je poslalo program te šole, kjer se djansko tudi uči prediv-stvo. Ker ta šola 2 leti traja, je odbor sklenil vprašati vodstvo: ali ne bi se dva mladenča iz Kranjskega vzela v šolo samo za to, da se učita predivstvo. — O zložbi zemljišč je ministerstvo kmetijstva družbi poslalo obširno knjigo, ki obsega tudi načrt deželne postave za zložbo zemljišč. Odbor bode odgovoril, da bo družba podpirala zložbo, kar bo le mogla. — Mikroskop, za kterega je si. ministerstvo družbi poslalo 100 gold., se bode naročil po gosp. prof. Haber-landtu v Monakovem pri g. Merzu. — Zarad statistike kmetijstva kranjskega, ktero bode zložil g. Schollmaver, je odbor odločil nektera pravila. — 12 novih udov je bilo v družbo sprejetih.
—  Učitelji, ktere je c. k. deželna vlada na Kranjskem po posvetu s kmetijsko družbo izvolila, da bodo šli letos v gospodarsko šojo na Dunaj, so ti-le: Jožef Turna v Radolici, Jožef Čerin v Žireh, Janez Saje v Predosljih, Jožef Erker v Srednji vasi na Kočevskem, Blaž Tramšek v Krškem, Vencelj Sturm v Metliki, Gašper Gašperinv Razdrtem, Jožef Levi čn i k v Železnikih, Janez Škrbinec v Preddvoru, Juri Uranič v Preserji.
—  (Poziv.) Kakor lani smo tudi letos v Beču in Gradcu učeči se študentje viših šol sklenili, da se napravi shod v Ljubljani, v kterem se bomo pogovarjali, oziroma resolucije stavili o nam važnih, milemu slovenskemu narodu koristnih stvareh.
Dan shoda je 4. septembra; zberemo se ob 9. uri zjutraj v čitalnični dvorani.
251
Na dnevni red smo postavili sledeče točke:
1.   razgovor o slovenskem vseučilišču v Ljubljani;
2.   razgovor o vprašanji, ktero slovansko narečje naj prevzamejo Slovenci za višo slovesnost;
3.   tirja se   stolica  za  slovanske jezike  na graškem vseučilišču;
4.   razgovor ob  osnovi in programu slovenske omla-dine.
Govoriti in glasovati v tem zboru imajo pravico vsi, ki so dokončali srednje šole in imajo še opraviti na viših šolah.
Dragi rojaci in ljubljeni bratje! Kakor smo uver-jeni Vaše ljubezni do razkosanega in tlačenega nam naroda , tako gotovo se nadejamo, da se vdeležite tega shoda vsi, to tem bolj, ker vemo, da omikani možje ne opuste nikoli priložnosti spoznavati, kar jim je dobro, tirjati, kar jim gre. Bodi naš shod v Ljubljani znamenje, da si želimo roke podati, naj smo že rojeni v tej ali uni slovenski deželi, porok, da zedinjena Slovenija živi že v srcih svojih sinov!
V Ljubljani 1. avgusta 1869.
Ferdinand Ullrich, doktorand.          Maks Samec, stud. med.
Franjo Leveč, stud. hist.                 Fraujo Oblak, stud. jur.
Radivoj vZaplotnik, stud. jur.           Franjo Poznik, stud. techn.
Franjo Suklje, stud. phil.                 Vojteh Majtinger, stud. med.
Franjo Škakerne, cand. prof.          Julijan Kleinmavr, cand. prof.
—  (Šole ljubljanske) vseh vrst razun kovaške in živinozdravniske so končane. V ljudskih šolah so se spet milo pogrešale premije, ki so konecletnim preskušnjam mladih učenčekov in učenk neko posebno radost in slovesnost dajale in kterih sedanji suhoparni nemški ogovori nikakor nadomestiti ne morejo. — Mature v gimnaziji so morale letos — zakaj? ne vemo — hudo ostre biti, sicer bi ne bilo toliko nesrečnih bilo. — V šoli, kjer se učijo babice porodoslovja, jih je 6 prestalo skušnje, dve med njimi (Saje in Bohm) s posebno dobrim vspehom.
—  (Novomasniki.) Ti-le čč. gospodje so letos posvečeni in  bodo obhajali tako-le svoje nove maše.
Cetrtletniki:   Berlic   Janez,    iz  Šentvida   pri Ljubljani, 8. avg. ob 10. uri v Šentvidu pri Ljubljani; Hladni k Janez, iz sv. Križa pri Tržiču, 8. avg. ob 10. uri pri sv. Križu pri   Tržiču;   Kalan Jakob, iz Radovice, 22. avgusta ob 10. uri na Radovici; Koren Nace, iz št. Ruperta, 15. avg. ob 10. uri v št. Rupertu ; Lušin A nt., iz Ribnice, 15. avg. ob 6. uri v Ribnici; Pekovec Jože, iz Predvora, 15. avg. ob 10. uri pri sv. Petru  v Predvoru;  Pogorelec Adolf,   iz Ljubljane, 15. avg. ob 10. uri v Slivji pri Materiji   (v ter-žaški škofiji); Prijatel Matija,   iz Lašč, 1. avg. ob 10. uri pri čč. gg. Uršulinaricah v Ljubljani; Prijatel Peter, iz Ribnice, 15. avg. ob 10. uri v Ribnici; Saje Mihael, iz Prečine, l.^avg. ob 6. uri pri čč. gg. Uršulinaricah v Ljubljani; Spendal France, iz št Vida pji Zatični, 22. avg. ob 10. uri v št. Vidu pri Zatični; S tu p ar Janez, iz Komende, 8. avg. ob 10. uri v Komendi.— Tretjeletniki: Brulec France, iz Stopič, 1. avg. ob 6. uri v Senklavži   v Ljubljani;  Habjan Peter, iz Škofje loke,   8. avg. ob   10. uri  v Skofji loki. |Pajer A nt., iz Senožeč, 8. avg. pri sv. Petru v Ljub-f ljani;   Onušič Francg,   iz  Starega   trga   pri Loži, I 8. avg. v Starem trgu pri Loži.
—  (Razpis sluzeb za opravilstvo, ki ga bo treba za vpeljavo zemljiscinega davka po novi postavi) se nahaja v vladni „Laib. Zeitg." Cas za prošnje teh služeb za cenitev in merjenje zemljišč je odločen do 15. t. m.
—  (Schutz der heimischen Arbeit) to je, varstvo domačega dela ali domačega blaga, se imenuje knjižica, ki jo je ravnokar na svetlo dal predsednik kupčijske in obrtnijske zbornice gosp. V. C. Zupan.   V tej knjižici
se pisatelj goreče poteguje za to, da ne bi se o b r t-nija avstrijska, ki se ne more še meriti z obrtnijo tujih dežela, v pogubo spravila s tem, da se tuje blag6 brez vsega omejenja vozi v naše dežele in zaslužek njih zatiruje. „Svobodna kupčija, svobodna kupčija!" — to je tisti nesrečni krič, ki ne pomisli, da niso vsaki čevlji za vsako nogo. Saj je že to dosti napačno, da so nam doma dali obrtno svobodo, p redno so se osnovale šole, ki pomagajo k napredku. Kdor ima oči, pač lahko vidi, koliko beraštva je med nami napravila obrtna svoboda; odprite lese tujemu blagu brez colnine vhod v avstrijske dežele, pa ubo-žala bode Avstrija še bolj! Na roci zgodovinskih sku-šinj je to dokazal pisatelj, ki na vsaki strani kaže;, da je vse imenitnejše knjige marljivo prebiral.
—  (Gosp. Grbec, nas rojak), ki je za poskušnjo nekterekrat z dobrim vspehom pel v narodnem gledišču pražkem, je zdaj angažiran pri tem velikem gledišču.
—  (Obraz Vizmarskega tabora) je ravnokar dodelal dobroznani naš fotograf g. Pogorelec. Prav lepa podobica je — s podobami vseh govornikov na tem velikanskem taboru, kteri bi želeli le to, da bi fotograf vjel tisti moment, ko ni deževalo, in da bi bil taborišče s taboriti bilo posneto v veči sliki, podobe govornikov pa v manjši. Prav okusno izdelana slika se prodaja le po goldinarji; zato je gotovo, da bodo oni, ki so se udeležili tega veličastnega narodnega shoda], željno segli po tem spominku.
—  (Program na rumenih plakatih), s kterim vabijo štajarski „Verfassungsfreunde" v shod celjski, je nabit tudi na vogalih našega mesta, njemu sosed pa so peklenske pošasti Kratky-Bašikove. Čudna naključba to, da program Bašikovih komedij se druži s programom verfassungsfreundlerjev! Kdo grč izmed teh, in kdo izmed narodnjakov v nedeljo v Celj, nam ni znano; sliši se, da jih poj de precej.
—  (Zdravega svilnegn semena) še nekaj ima gospodinja Ravni karjeva na Vačah.
—  (Zgubil se je fant) iz radoliškega okraja, iz vasi Hlebic, 17. dne julija. Star je 17 let, neumen, nosi samo hlače in srajco, na obeh nogah ima prvi in drugi prst skupaj zraščen; govori celo malo ali nič. Kdor ga najde, je prošen, naj blagovoljno to naznani gosp. županu v Hrašah, pošta Radolica.