Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974). Razprava in zaključki na konferenci Zveze komunistov Steklarne Konference so se poleg številnega članstva ZK steklarne udeležili še sekretar revirskega komiteja ZK tov. Prosenc Miloš, sekretar občinske konference ZK Hrastnik Logar Samo, predsednik Skupščine občine Hrastnik dipl. pravnik Milinovič Brane, predsednik izvršnega sveta skupščine Hrastnik tov. Martinšek Franc in ostali predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz kolektiva in Hrastnika. STIMULIRATI VSAKEGA ZAPOSLENEGA Tov. Leskovšek Jože, predsednik 00 sindikata v TOZD I meni, da bo nujno stimulirati vsakega zaposlenega; potrebno in nujno je, da vsak zaposleni nekomu odgovarja za svoje opravljeno delo. S tem bi se uredila v tovarni disciplina in odgovornost. Predlaga, da bi bilo pravilno, da se tudi invalide stimulira. V svoji razpravi delno oceni delo posameznih odborov in komisij pri TOZD in misli, da se odbor za družbeni standard in odbor za varstvo pri delu in požarno varnost premalokrat sestajata. Premajhna skrb je posvečena reševanju problemov okrog družbenega standarda (stanovanja, samski dom) in varstvu delovnega človeka, iz tega verjetno izvirajo problemi invalidnosti v tovarni. Poročilo sekretarja oceni kot dobro, vendar meni, da je premalo kritično ocenjeno delo komerciale, ker je imiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiNiiiiiNiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiur Vsem delovnim ženam čestitamo j ob prazniku 8. marcu - skupščina podjetja | ! - svet ZK steklarne - konferenca ZSM - skupščina sindikata - uredništvo »STEKLARJA« lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIlIlIllllllHUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIItlllllllllllllllllllllllllinT v tovarni slišati veliko pripomb na njen račun. UREDITI SAMOUPRAVNE AKTE je eno od glavnih nalog nadaljnjega utrjevanja samoupravnega sistema v tovarni, je v svoji razpravi dejal predsednik za spremljanje in izvajanje samoupravnih aktov in informacij. V razpravi so sodelovali: Leskovšek Jože, Rački Viktor, Žagar Anton, inž. Savič Mo-mir, Koritnik Matija, Tovornik Marjana, Mlinar Martin, Cigler Janez, Mrcina Maks, dipl. inž., Logar Samo, Tosič Savo, Mlakar Anton, Brglez Vinko, Krsnik Franjo, inž., Kajzer Adolf, Prosenc Miloš, sekretar RK Meterc Ingrid, Milinovič Brane, dipl. pravnik. Skupna komisija pri tovarniški konferenci ZK je pravilno o-cenila zasedanja in sestanke posameznih DS po TOZD, skupščine podjetja, odborov in komisij. Sestankov je bilo dovolj. Zadeve znotraj TOZD so se zadovoljivo reševale, problemi, ki so se reševali zunaj TOZD, pa so zaradi nedodelanosti posameznih aktov naleteli pri reševanju na težave. Delo odbora je bilo pravilno zastavljeno, vendar do realizacije programa ni prišlo. Tako danes na ravni podjetja in TOZD ni vseh samoupravnih aktov, ki bi reševali te probleme. Stanje se izboljšuje. Akti se pripravljajo in se morajo v najkrajšem času dati v obravnavo kolektivu. Naloga konference je, da zadolži člane ZK, ki so odgovorni za realizacijo teh nalog, da se priprava in sprejem aktov najhitreje realizira. Tov. predsednik je poudaril, da je to ena od bistvenih nalog, če hočemo v kolektivu odpraviti nekatera nesoglasja na relaciji TOZD in OZD. Važen je sedaj sprejem aktov, še bolj važno je (Nadaljevanje na 2. strani) RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI NA (Nadaljevanje s 1. strani) pa, da se člani ZK in vsi člani kolektiva borijo, da se tudi izvedejo. Vsak član kolektiva mora vedeti, kje je njegovo mesto v tovarni in za kaj odgovarja na svojem delovnem mestu. OBRAČUNI TOZD — OSNOVA ZA NADALJNJE DELO — UREDITI NAGRAJEVANJE je v svoji razpravi tov. ing. Žagar Anton, vodja TOZD 2, nakazal kot problem; v letu 1973 so se vršile organizacijske in kadrovske priprave, dočim je ekonomska obdelava priprav slabo obdelana. Obračuni TOZD so bili otežkočeni. Rezultati računov niso bili verodostojni. V letu 1974 se je skušalo probleme urediti in pripraviti, ker v letu 1975 bo to moralo biti napravljeno. Meni, da je tudi to eden od problemov, ki vplivajo na vzdušje v kolektivu. Na sestankih DS TOZD so upravičene kritike, da se z obračuni zamuja. Meni, da se gleda preveč črno na neurejene odnose v kolektivu. Po njegovih izkušnjah so bili prej ti odnosi še bolj skrhani. Vsa ta napetost v kolektivu je le vzrok slabšega poslovanja podjetja; ko se bo poslovanje izboljšalo, se bodo tudi odnosi izboljšali. Kritike so lahko zlonamerne, zaradi tega naj vsak, ki kritizira, tudi nakaže način rešitve problema, ki ga kritizira. Pravilnik o nagrajevanju je že dolgo narejen in povzroča razne kritike, pri tem izstopa tudi nevoščljivost, katero je treba odpraviti. IZBOLJŠATI INFORMIRANOST — ZAKAJ SPREJETJE PLANA ZA LETO 1975 ZAMUJA Razprava tov. Saviča Momira, VK steklarja, je bila usmerjena predvsem na probleme, s katerimi se v kolektivu vsak dan srečuje. Povsod zamujamo. S samoupravnim sporazumom in sprejetjem samoupravnih aktov smo zelo v zaostanku. Treba je analizirati, kaj smo naredili do sedaj in kakšne naloge čakajo člane ZK v prihodnje. Problem izvrševanja sklepov je ena od kritik — prepočasi se rešujejo nekateri problemi, ki ustvarijo hudo kri med zaposlenimi. In- formiranost po njegovi oceni še ni najboljša. Ni zadostna samo informacija preko časopisa »Steklar« in informatorja, manjka živa beseda med člani kolektiva. Pri tem morajo člani ZK odigrati bistveno vlogo. Ravno zaradi nepravilnega pristopa ni bila uspešno izvedena druga akcija za pomoč Kozjanskemu. Plana za leto 1975 še nismo sprejeli, kljub temu, da je za nami že mesec dela. Potrebno je, da se v planu za naslednje leto mora najti odgovornost vsakega zaposlenega. Postavil je tudi vprašanje mazuta kot problem premajhne informiranosti, zakaj ga je zmanjkalo? Kdo nosi odgovornost? KADRU POSVETITI VEČ POZORNOSTI — UREDITI SAMSKI DOM Tov. Koritnik Matija, obrato-vodja kontrole v TOZD II je povedal, da je eden osrednjih problemov in težav, ki se srečujejo z njimi, pomanjkanje strokovnih kadrov. V zadnjih 15 letih je kolektiv steklarne dosegel izreden napredek v tehnologiji proizvodnje, dočim se sporedno ni reševal problem delavca, ki upravlja z novimi kapacitetami. Premalo se je storilo, da se de- lavec obdrži v podjetju, ker nam to povedo številke o fluktuaciji zaposlenih. Izredne težave se pojavljajo, ker se delavcem ne more zagotoviti stanovanja, ker nimamo stanovanj in urejenega samskega doma. Vzrok pomanjkanja kadrov je potem nadurno delo, ki je večkrat boljše, kot da bi pa stroji ne obratovali. V kolektivu imamo veliko delovnih invalidov, vendar pri poskusu vključevanja invalidov v proizvodnjo se je vedno naletelo na odpor. Urediti moramo odnose med TOZD. Po analizi je ugotovljeno, da ima TOZD III preveč zaposlenih glede na predvideni plan za leto 1975. Kako rešiti ta problem? Tov. Koritnik smatra, da kadrovska služba v tem sestavu ni več sposobna reševati vseh problemov, ker se je podjetje znatno razširilo in število zaposlenih povečalo. Tov. Tovornikova je postavila vprašanje, naj predstavniki komerciale odgovore, ali so možnosti, da se zagotovi delo za TOZD III, kjer je zaposleno pretežno število delavk že nad’ 10 let v tovarni. Nadaljevala je, da je TOZD III dosedaj kazal razumevanje za to, da se odvišna delovna sila da na razpolago v druge TOZD, predvsem TOZD II. PREHODNE TEŽAVE ORGANIZIRANOSTI — STANJE TRŽIŠČA — PRODUKTIVNOST — CENE — ŠTEDNJA — DEZINFORMACIJE Tov. Mlinar Martin, vodja komercialnega sektorja, je nakazal probleme organiziranosti pod- jetja. Nasprotja so že nastala v letu 1974, vzrok temu je velikokrat tudi pasivnost članstva ZK. Izkušnje pri formiranju TOZD so nam pokazale, da je bila premajhna zainteresiranost. Ob izvedeni anketi so bili odgovori zelo siromašni in si komisija z njimi ni mogla pomagati. Zato so nastali v letu 1974 takšni problemi in je prišlo tako daleč, da so bila stališča v samoupravnem sporazumu nesprejemljiva. Šele v jeseni 1974 so se pričeli vsebinsko sprejemati koncepti nove ustave in iskati medsebojne povezave v tem pogledu, kaj in kako se bodo določene stvari delale. Leto 1974 je bilo iz gospodarskega gledišča za steklarsko industrijo zelo neugodno leto. Gospodarjenje v letu 1975 pa zahteva precej naporov, da bo možno obvladati situacijo na notranjem in zunanjem trgu. Sprejeti so bili določeni ukrepi političnih forumov, predvsem da je potrebno nadaljevati z večjo stimulacijo podjetjem na zunanjem trgu. Na notranjem trgu se skuša doseči maksimalni učinek, ker steklarna s takšnimi kapacitetami nima kaj pričakovati. Zaradi tega je želel, da se v sklepih daje vodilno mesto produktivnosti, odnosu do dela, štednji itd. Urediti in okrepiti bo potrebno komercialni sektor, s tem, da se bo potem tudi izboljšalo stanje v tovarni. Dezinformacije samo škodujejo ugledu ZK in kolektivu, člani ZK se poslužujejo informacij, ki jih dobe na odgovornih mestih, ne pa poslušati in širiti informacije, ki niso resnične (več primerov v letu 1974, npr. odpadno steklo, investicije). Nadaljeval je, da se predvideva planska točka za prvo trimesečje v vrednosti 1,15 din. Po samoupravnem sporazumu je točno določeno, da se obračuni in delitev po TOZD izvršijo do 20. aprila 1975. UGOTOVITI VZROKE ODHAJANJA DELAVCEV IZ PODJETJA — PROBLEM NOČNEGA DELA ŽENA Tov. Ciglar Janez, steklar, predsednik konference sindikata v tovarni, se je osredotočil na problem odhajanja delavcev iz podjetja, ki so bili že dalj časa zaposleni v podjetju. Ugotoviti je treba, ali ti delavci ne vidijo v podjetju perspektive ali pa je kakšen globlji vzrok. Pristopi naj se k reševanju problema nočnega dela žena. V kolektivu se že dalj časa rešuje ta problem, vendar v nedogled ne more to trajati, ker nam bodo slej ko prej to prepovedali. Ta problem je treba čimprej in postopno reševati' in sicer v okviru celotne občine. PROBLEM KADROV — INTEGRIRANJE Tov. direktor Mrcina Maks, dipl. ing., se je še enkrat povrnil na problem kadrov v skupnih službah. Dejal je, če bi nekdo izven podjetja pregledal strukturo kadrov (skupne službe), bi takoj ugotovil, da se ni čuditi problemom, ki se porajajo pri poslovanju (planiranje, raziskava trga, tehnološki problemi). Pri tem se postavlja vprašanje krivde. Podpisali smo resolucijo o kadrovski politiki — poznamo pa našo dediščino, ker se smatra, da je za takšna dela sposoben vsakdo. V podjetje prihajajo šolani kadri, vendar z osebnimi dohodki niso zadovoljni in zato tudi odhajajo. Podjetje razpolaga samo z enim diplomiranim pravnikom in enim diplomiranim komercialistom. Komunisti smo dolžni, da se s takšnim stanjem soočimo in da preprečimo odhajanje kadrov; podpreti je treba akcijo, da bi zainteresirali za. steklarno tudi delovno silo izven občine. Tov. direktor je spregovoril o združevanju in dejal, da se to odvija predvsem s tremi podjetji. Naše podjetje je eno izmed delovnih organizacij, ki je prisotna na celotnem ■ jugoslovanskem trgu. Steklarna je ekonomsko povezana s tremi organizacijami, ki ji daje te možnosti. Steklarna je povezana s sosednjima proizvodnima podjetjema, to je TIKO Trbovlje in Sijaj iz Hrastnika. Tudi na svetovnem tržišču se tržna situacija zaostruje, zato je potrebno razmišljati o integriranju še naprej. Priporočil je, da bi tudi družbenopolitične organizacije s svojim aktivnim delom in preko občinskega in revirskega komiteja te stvari pospešile. KONFERENCI ZK STEKLARNE REALIZIRATI AKCIJSKI PROGRAM — ZAOSTRITI ODGOVORNOST — HITREJE REŠEVATI NAKOPIČENE PROBLEME Tov. Logar Samo, sekretar konference ZK občine Hrastnik, je v svoji razpravi poudaril, da je bila konferenca sklicana za-ra.di nakopičenih problemov, ki so prisotni in ki zadevajo vprašanje proizvodnje v steklarni. Nadaljeval je, dà je konferenca sestavni del akcije in aktivnosti komunistov v občini Hrastnik, in sicer v uresničevanju 4. in 7. seje CK ZKJ. Vsi problemi, ki so bili nanizani v dosedanji O I razpravi, od sprejemanja samoupravnih aktov, uresničevanju akcijskega programa, informiranja, planiranja, dezinformacij, sistema nagrajevanja itd. so zelo aktualni. Vendar vse te notranje težave, ki nastajajo v proizvodnem procesu, so v zelo tesni zvezi z vprašanjem, kdo je za kaj odgovoren. Eden od glavnih sklepov bi naj bil, da je potrebno zaostriti odgovornost vseh komunistov glede na stopnjo odgovornosti. Vsi člani ZK niso za vse odgovorni, zaradi tega je potrebno odgovornost točno določiti. .Tov. sekretar je zaključil, da so vse oči delavcev steklarne uprte v konferenco, kajti način reševanja problemov na današnji konferenci je uvod v boljše delovanje ZK in tudi uvod za razprave še v nekaterih drugih organizacijah v Hrastniku. NAGRAJEVANJE POSTAVITI V OSPREDJE Tov. Tosič Savo, predsednik skupščine podjetja, je postavil v ospredje problematiko nagrajevanja, ki se mota po njegovem mnenju spremeniti. Misli, da bi se pri urejenem — stimuliranem nagrajevanju situacija gotovo izboljšala. Nakazuje problem zalog proizvodnje, ker meni, če bi bila večja prodaja, bi bila situacija v kolektivu tudi drugačna. Problem discipline v tovarni in pijančevanje je še vedno treba postaviti v ospredje, ker takšnega stanja člani ZK n,e bi smeli dovoljevati. Vsak nadrejeni bi moral vedeti, kaj je njegova naloga in kaj delajo delavci, ki so mu podrejéni. STROKOVNI KADRI — ODGOVORNOST — DISCIPLINA Tov. Mlakar Anton je ponovno postavil v ospredje problem pomanjkanja strokovnih kadrov, saj večkrat ne obratujejo stroji, na drugi strani pa se dela škoda zaradi zatrpanosti tovarne z izdelki, ki ne gredo v prodajo. Informiranost zaposlenih bi morala biti boljša glede na uvedbo nove proizvodnje — novih strojev. V dialogu je tov. Vidovič Franc, sekretar konference ZK steklarne pojasnil, da disciplina resnično ni najboljša. Potrebno je enkrat napraviti temu konec. Predvsem glede na prihajanje in odhajanje iz tovarne z delovnega mesta itd. Ni vse to naloga ZK. Vodje TOZD morajo odigrati svojo vlogo pri urejanju notranje discipline. Urediti je pripravo dela tako, da delavec, ko pride na delo, ve, kaj in kako bo delal. UREDITI PRAVNO SLUŽBO — IN INFORMIRANJE Tov. Krsnik Franjo, ing., vodja planske službe, je nadaljeval, da je potrebno v tovarni napraviti red v celoti. Imamo primere, da mnogo zaposlenih ni informiranih o važnih zadevah zato, ker ostanejo določeni dokumenti po predalih. Kaj je vzrok temu? Potrebno je klicati na odgovornost ljudi, ki delavcu ne izročijo materiale, ki so važnega pomena. Poseben problem, je pravna služba. Vse pravne in druge zadeve rešuje le en pravnik. Toda en človek ne more opravljati toliko zadolžitev. Podjetju manjka človek, ki bi stvari usmerjal, ki bi skrbel za to, da bi določene stvari prišle pravočasno do delavca. Zato bo potrebno nastaviti človeka, ki bi imel neposreden stik v TOZD, ki bi se ukvarjal s problemi, ki nastajajo v njih. Tov. Prosenc Miloš, sekretar revirskega komiteja ZK, je ocenil delo konference kot pozitivno. Poudaril je, da se tudi druge delovne organizacije ukvarjajo z razčiščevanjem razmer v kolektivu, tako tudi steklarska konferenca ZK sovpada s tem. Gradivo za konferenco je skrbno pripravljeno, važno je sedaj, kako bodo člani ZK pristopili k realizaciji sklepov in akcijskega programa, ki ga je sprejela organizacija ZK v tovarni. Tov. Milinovič Brane, diplomirani pravnik, predsednik občine Hrastnik je poudaril, da je skup- ščina zainteresirana, da kolektiv steklarne dobro dela. Občinska skupščina je že obravnavala problematiko, ki se je; v zadnjem času porajala v našem kolektivu. Z zadovoljstvom ugotavlja pristop organizacije ZK steklarne, da se je lotila resno reševanja perečih problemov podjetja. Priporoča, da kolektiv kot je bilo iz razprave razvidno, resno pri- stopi k reševanju družbenega standarda članov kolektiva, da omogoči boljše . življenjske in delovne pogoje, da zagotovi sredstva za financiranje splošne in skupne porabe, zlasti na področju otroškega varstva, izobraževanja in vzgoje. Ob zaključku konferenca potrdi sklepe, ki so dopolnilo akcijskega programa. Rigo Med drugimi so bili na konferenci ZK steklarne tudi sekretar revirskega komiteja Prosenc Miloš, sekretar občinske konference ZK Samo Logar, predsednik občinske skupščine Milinovič Brane in drugi ZAKLJUČKI sprejeti na konferenci članov Zveze komunistov kolektiva steklarne, sp povzeti po poročilih in razpravah na konferenci. 1. Vsi samoupravni akti, ki jih sprejemajo zbori delovnih ljudi v TOZD, naj bodo obravnavani do konca meseca februarja, sprejeti pa do konca meseca marca. Isto velja za samoupravne akte, ki jih sprejemajo samoupravni organi OZD in TOZD. Koordinacijo obravnave vrši odbor za spremljanje samoupravnih aktov in informacij. TOZD so dolžne po predlogu tega odbora kooptirati ostale člane. 2. Vodstva TOZD in OZD so dolžna o važnejših sklepih samoupravnih organov podajati informacije kolektivu preko Informatorja, in to takoj po sprejetih stališčih. Informacije, ki niso časovno nujne, se objavljajo v časopisu »Steklar«. Družbenopolitične organizacije so dolžne v primeru širjenja informacij, ki imajo lahko škodljive politične posledice, tudi preko te oblike informirati. Informacija mora biti jasna in razumljiva vsem članom kolektiva in v skladu s pravilnikom o poslovni tajnosti. 3. ZK se mora zavzeti za zaostritev delovne discipline, koriščenja delovnega časa, prihoda in odhoda z dela ter urediti stvari tako, da bo možno skozi kontrolo prihoda ih odhoda na delo to uresničiti in to tudi ugotoviti skozi sistem nagrajevanja. 4. Sistem nagrajevanja je potrebno spremeniti : tako, da bodo vse strukture zaposlenih nagrajevane po količini in kvaliteti določenega dela. To delo mora biti s takšnim sistemom stimuli-rano in primerno nagrajeno. Ta- ko bo zagotovljeno, da bo s takim delom ustvarjena večja proizvodnja in večji dohodek. Samoupravni organi OZD morajo oblikovati za to določeno komisijo, ki naj izdela predlog do konca meseca julija. 5. V letu 1975 moramo izdelati naslednji srednjeročni program razvoja OZD in TOZD. V tem programu mora biti dana prioriteta nadaljnjemu razvoju proizvodnje, v smeri racionalizacije in pa razvoja družbenega standarda zaposlenih. Srednjeročni program razvoja mora precizpo začrtati kadrovske okrepitve OZD in TOZD. 6. Delo na integracijskih povezavah v regiji se mora pospešiti in končati v letu 1975 pozitivno ali negativno. Zato so zadolženi mimo komunistov in samoupravnih organov tudi družbenopolitični faktorji v občini in regiji. V letu 1975 moramo v smislu nove ustave nadaljevati s povezovanjem proizvodnje in predmetne sfere naše industrijske panoge. Razmišljati pa je potrebno tudi o povezovanju steklarske industrije v Sloveniji. 7. Konferenca posebno obvezuje svet ZK v steklarni in OOZK, da spremljajo izvajanje sprejetih stališč v akcijskem programu in to po obsegu in času, določenim sklepom, ter nuditin politično podporo, da se te naloge čimprej v zastavljenem obsegu uresničujejo. 8. Konferenca zavezuje člane ZK in svet ZK steklarne, da ostane še vedno kot izhodišče akcije za reševanje problemov akcijski program, ki obsega 60 točk in da komuniste obvezuje, da se še naprej zavzemajo za njegovo realizacijo. 9. Problemska konferenca se izvede do konca meseca aprila. ŽE JE STEKLA NOVA PROIZVODNJA KELIHOV To je bila za marsikaterega v tovarni uganka kako. No zdaj je ta uganka razvozljana. Že iz slike je razvidno, kako po tekočem traku letijo kelihi, ki se lesketajo kot biseri. Vsi smo veseli nove proizvodnje, ki nam je v ponos, istočasno pa nam daje še boljše možnosti za boljši jutrišnji dan. Vsem pa, ki so bili skeptiki ali iz neznanja ali zlonamernosti pa je dokaz, da so bile njihove kritike neutemeljene. Obratno je to še en impulz, da moramo zaupati tehnološkemu razvoju in vse novitete, M se pojavljajo v svetu iz področja naše tehnologije čimprej vključiti v naše proizvodne kapacitete. Namreč delovna sila je tudi v Jugoslaviji postala draga in je v kalkulaciji cena artikla živo delo iz leta v leto večja postavka. To pa je eden od ključnih momentov, da so artikli ročne proizvodnje na tržišču nekonkurenčni. žim gorenja v peči in feedru. Vse navedeno je predpogoj za kvalitetno steklo in ga pri tako zahtevni proizvodnji kot so kelihi moramo dosledno upoštevati. Projektant, oziroma dobavitelj opreme, firma Sorg je talilni objekt opremil z vso potrebno regulacijo in opremo tako, da je moč uspešno nadzirati in urejevati pravilen režim taljenja. Konstantna temperatura je predpogoj za dobro prozivod-njo. Izredno važno je to pri preši, saj je maksimalno dovoljeno nihanje temperature ± 5° C. To so le glavne zahteve glede priprave stekla. PRIPRAVA ORODJA Verjetno se bomo pri tej proizvodnji nekaj naučili in te izkušnje potem prenašali tudi na pripravo orodja na ostale stroje. Kelihi iz nove proizvodnje prihajajo iz hladilne peči ZADRŽIMO SE PRI PROIZVODNJI KELIHOV Prepričan sem, da smo vsi zadovoljni s proizvodnjo kelihov. Kvalitetno priznanje strojno izdelanemu kelihu so prisodili tudi naši večji kupci. Prav to je zelo razveseljivo in nas ohrabruje, da bo tudi prodaja uspešna. S tem, da bo kvaliteta takšna ah še boljša, imamo vsi precejšnje naloge in obveznosti. Ocenjujem, da je to eden od ključnih momentov, zato ga bom bolj podrobno opisal. Namreč zahteva po točnosti izdelave in popravila je velika, kar pa je posebej poudarjeno, da je to predpogoj za dobro proizvodnjo. Tudi v količini ni nobenega dvoma, točno ob določeni uri se vso orodje v stroju zamenja. Ta praksa bi bila na ostalih prešah v naši TOZD zelo koristna. Seveda se takoj pojavi vprašanje kako tako količino orodja vsak dan očiafiti in popraviti. Vendar tu ni dileme, kvalitetna proizvodnja ima svoje zahteve. PRIPRAVA STEKLA Do stekla se v tovarni obnašamo precej neodgovorno — malomarno. Ne zavedamo se, da je predpogoj za dobro proizvodnjo poleg stroja, orodja tudi steklo. Dogaja se, da so črepinjam primešane smeti in tudi kak zelo škodljiv element — železo. Vsi, ki imajo kakršen koli vpliv na takšna dogajanja, bi morali takšne pojavi preprečiti. Opažamo tudi, da zmesi ni vedno primešana enaka količina črepinj. Konstantno vlaganje zmesi v peč ima tudi svoj vpliv na kvaliteto stekla, potem pravilen re- POSLUŽEVANJE STROJEV Vsi, ki ne poznajo tehnologije, ocenjujejo strojnike kot mazače strojev. Taka ocena je za pravega strojnika žaljiva in krivična. Pravi strojnik je lahko človek, ki ima posluh do stroja, ki je spreten pri delu, znajdljiv in se je pripravljen učiti, da je industrijsko discipliniran. Le tak profil delavca bo imel uspeh pri delu kvalitativno in kvantitativno. Želim poudariti eno, večja je stopnja avtomatizacije, bolj strokoven mora biti človek, ki tej avtomatiki služi. Pa še nekaj je s tem povezano, vsaka ura ah minuta zastoja ima za posledico veliko škodo, kar pri ročni proizvodnji ni primer. Kaj vse to pomeni, da moramo pri izbiri delavcev za opravljanje s strojem upoštevati vse navedene kriterije. blem v TOZD II. Pri nas so v večini zaposleni mlajši ljudje, ki so si ustvarili družine v zadnjih letih, nimajo pa stanovanj. Zaradi tega postavljajo pogoj, da jim preskrbimo stanovanje, v Montaža .stroja za izdelavo kelihov — danes že stroj poskusno obratuje In kaj smo upoštevali dejansko. Želeli smo dobiti k strojem ljudi, ki bi zadostili vsem navedenim zahtevam. Na žalost ni bilo nobene selekcije iz preprostega vzroka. Vsi imajo do te proizvodnje določen odpor in tako smo ljudi prosili, da so prevzeli nova delovna mesta. Verjetno bomo morah kasneje izvesti kakšne zamenjave; to je tistih ljudi, ki ne bodo uspeli uspešno posluževati strojem. Pomanjkanje delovne sile je še vedno prisotno, in to ključavničarji in pregledalke. Za sam pregled in pomožna dela smo začasno aktivirali naše upokojence, ki so z razumevanjem sprejeli našo ponudbo in nam dejansko pomagajo premostiti ta problem pomanjkanja ljudi. Ocenjujemo, da se bo položaj glede delovne sile v kratkem iz-boljašl, predvsem kar zadeva pomožno delovno silo. Glede ključavničarjev je stanje naslednje. V naši tovarni je na splošno pomanjkanje družinskih stanovanj. Še bolj aktualen pa je ta pro- nasprotnem primeru pa si poiščejo zaposlitev pri takšnih delovnih organizacijah, ki v določenem času ponudijo družinsko stanovanje. Računamo, da bomo v okviru TOZD uspeli doseči določeni sporazum, da se ta problem v naši TOZD ublaži. Še nekaj želim dodati k problematiki delovne sile. Srednjeročni program mora zajemati tudi potrebe delovne sile. Sedanje pomanjkanje kvalificirane delovne sile je v vzročni povezavi neplanske-ga izobraževanja. Kot je že omenjeno, tudi v steklarstvo posega vse večja stopnja avtomatizacije, enako kot v ostale industrijske veje. Priča smo, da so avtomati vse bolj izpopolnjeni pa tudi komplicirani. Razne pnevmatske mehanizme in impulze vse več nadomešča elektronika. Naloga nas vseh je, da izobrazimo tak profil delavca, ki bo v perspektivi kos u-pravljati in popravljati tudi $pke avtomate. Ob zaključku želim izreči še nekaj pohvalnih besed vsem, ki so sodelovali pri montaži- Žagar inž. Anton Komandna plošča v obratu kelihov, ki ureja regulacijo in pravilen režim taljenja LETNA KONFERENCA 00 SINDIKATA STEKLARNE V soboto, 8. februarja 1975 ob 8.30 je bila v prostorih sejne dvorane organov upravljanja v gradu redna letna konferenca osnovne organizacije sindikata naše OZD. Konferenco je otvoril in pozdravil vse prisotne predsednik izvršnega odbora konference o-snovne organizacije tovariš Janez Cigler. Po izvolitvi organov konference, je le-ta pod vodstvom delovnega ipredsedstva, katerega je vodil Karli Grčar, nadaljevala z delom. Predsednik 10 sindikata tov Janez Cigler govori o delu sindikata v preteklem letu Kot prvo so delegati in gostje poslušali poročilo predsedstva za minulo obdobje. Poročilo predsednika Ciglerja je bilo zelo izčrpno in vsebinsko bogato, žal pa tudi nekoliko preobširno. Zato naj iz njegovega podajanja omenimo le posamezne odlomke. »Leto 1974 je bilo v družbenoekonomskem. političnem in samoupravnem pogledu izredno razgibano v vsej naši družbi, v naši delovni organizaciji pa še posebno. Sklepe, katere smo sprejeli na konferenci dne 2. 2. 1974, smo v večini primerov kljub izrednim pogojem uspeli realizirati. Seveda je nekaj vprašanj o-stalo odprtih kljub vsem prizadevnostim. Najmanj smo storili tam, kjer bi morali največ. Po reorganizaciji sindikata v preteklem letu, bi težišče dejavnosti le-tega morali prenesti na osnovne organizacije in sindikalne podskupine po TOZD. Kljub naporom nam to ni uspelo, tako da v tem letu upravičeno pričakujemo velik razmah dejavnosti prav na tem področju. Zaradi takega stanja je izvršni odbor predsedstva konference na svojih devetih sejah v minulem letu obravnaval mnoge stvari, katere sovpadajo pravzaprav v delokrog osnovnih organizacij po TOZD. Da je pri tem pomanjkljivo opravljal svoje osnovne naloge, verjetno ni treba posebej omenjati. Pa vendar naj omenim nekatera vprašanja, o katerih je izvršni odbor predsedstva konference v preteklem letu razpravljal, zavzel določena stališča ali pa sprejel sklepe: — volitve in aktivna vloga sindikatov pri izvedbi volitev delegatov in delegacij delegatov in delegacij za skupščinski sistem; r— obravnavanje sprememb in dopolnitev (2 X) samoupravnega sporazuma slovenskih steklarn; — obravnava predlogov sporazuma o pristopitvi in izdelavi novega samoupravnega sporazuma Združenja kemične industrije; — obravnava pravil OO; — obravnava izplačil, oziroma uveljavitve sindikalne liste 1974; — analiza ekonomskega stanja izplačil, nadomestil delavcem in izdatkov v teku leta; — izvedba solidarnostne akcije za pomoč Kozjanskem; — redno spremljanje gospodarskega stanja in tako dalje.« V nadaljevanju svojega poročila se je predsednik Ciglar' dotaknil-domala vseh področij, na katerih mora, oziroma naj bi bil sindikat prisoten. Zaradi pomanjkanja prostora in kot že rečeno uvodoma, preobširnosti, vam žal vsega tega ne moremo podati v tem članku. Po poročilu predsednika so sledila še poročila blagajnika, rekreacijskega odbora, samopomoči in nadzornega odbora. Po vseh teh poročilih se je razvila živahna diskusija, v kateri je sodelovalo precejšnje število prisotnih, med drugim direktor Maks Mrcina, dipl. inž., Karli Grčar, Janez Ciglar, Jože Premec, Robert Halzer, Dora Godicelj, Anton Žagar, inž., Momir Savič, Stane Kirn, «inž,, Ignac Jeran, Slavko Marčen, Franjo Krsnik inž., Karli Dragar, Franci Kovač, Karli Dremelj in drugi. Karel Grčar — Nujno je čim-prej pristopiti k obračunu OD po TOZD. Zavzema se za čim večji izvoz, to pa zaradi tega, ker denar od izvoza hitreje doteka na naš žiro račun. Opomnil je, da bi bilo potrebno formirati program dela po TOZD ter da se morajo odnosi med TOZD izboljšati. Dotaknil se je tudi nujne potrebe glede montiranja razglasne postaje, kakor tudi premajhne aktivnosti posameznih delegatov, za kar meni, da bi bilo nujno potrebno delavca obveščati prek razglasne postaje med malico. Direktor Maks Mrcina, dipl. inž. — Zavzema se za izdelavo daljšega programa (srednjeročnega dela), ker bi lahko samo na ta način dosegli tudi boljše uspehe. Spregovoril je tudi glede izvoza. Poudaril je, da sredstva, pridobljena iz izvoza, niso izključno samo naša, temveč da gre precejšen delež teh sredstev tudi v državne namene. Kar se tiče prelivanja deviznih sredstev med TOZD pa meni, da bi pri tem morale biti udeležene vse TOZD, ker posredno vse tudi sodelujejo pri ustvarjanju izvoza. Zavzel se je tudi za tisti del programa ročne proizvodnje, čigar proizvodnja je rentabilna in ima še možnost razvoja in dolgoročne prodaje. Meni, da bi takšni proizvodnji morali posvetiti še več pozornosti in jo še posebno negovati. Poudarja, da je skrajni čas, da vsak posameznik še enkrat temeljito predela osnutke samoupravnih aktov in se o posameznih nejasnostih pravočasno informira, kajti ko bodo le-ti sprejeti, bo vsak nesporazum težko reševati. Ignac Jeran: Še so pri nas steklarji, ki so sposobni delati kvalitetne ročne proizvode. Toda zagotoviti je treba temu primerno tudi kvalitetno stekleno maso. Kajti kvaliteta sedanje je na zelo nizki stopnji. Zato je predlagal, da. je treba glede tega čim-prej nekaj odločno ukreniti, ker je sedanje stanje nevzdržno. Tovariš Momir Savič je poudaril, da v podjetju ni dobrega obveščanja delavcev. Le z dobrim informiranjem lahko dosežemo boljše uspehe, boljše odnose, boljše samoupravljanje. Meni, da je treba delavcem povedati, kakšno perspektivo imajo, treba jim je točno oceniti in sistemizirati delovna mesta, tako da se bodo delavci zavedali, kaj predstavljajo v podjetju in da bodo tudi odgovorni za svoje delo. Glede razporeditve delavcev na drugo delovno mesto, ne po svoji krivdi, pa predlaga naslednje; vsakemu takemu delavcu naj pripada razlika izplačilu OD. Kot drugo stvar pa meni, da se moramo vprašati, zakaj kadri odhajajo iz podjetja, kam gredo in koliko zaslužijo. Predlaga pa tudi, da bi sindikati v TOZD čimprej pričeli s samostojnim delom, katerega programi temeljijo na izhodiščih 8. kongresa ZK Slovenije in 7. kongresa ZS Jugoslavije, kakor tudi zvezne in republiške ustave. Tovariš Jože Premec je razložil, da je v zadnjem času opaziti nekakšno apatičnost in nezainteresiranost med delavci. Vzrokov takemu stanju je več. Nagel porast življenjskih stroškov, temu primeren dvig OD. Delavci na svojih zborih vse prevečkrat ne dobijo dogovore na sprejete sklepe. Samoupravni akti so sestavljeni in pisani tako, da večini delavcev niso jasni. Zato največkrat zanje glasujejo, pa čeprav jih niti niso razumeli, kaj šele predelali. Kot avtor rubrike »Pogovarjali smo se« v tovarniškem glasilu, je opazil, da delavci ljubijo podjetje in da jim le-to predstavlja drugi dom. Žal pa pri tem čutijo nekakšen strah, ki se kaže v obliki premajhne skrbi za njih same, kot tudi neodgovorno ravnanje nekaterih posameznikov. Tovarišica Dora Godicelj je kot edina ženska spregovorila o neto-variških odnosih predvsem med starejšimi in mlajšimi generacijami. Mlajši premalo spoštujejo starejše, tako da večkrat pride do neprimernih nedelovnih odnosov med njimi. Ugotovila je, da imajo mlajši več možnosti pri zasedbi boljših delovnih mest. Prav tako pa se je tudi pritožila zaradi neodgovornega ravnanja posameznikov, ki delajo z materialom kot da ni družbena lastnina, ampak izključno last teh posameznikov. Da se na ta način uničujejo notranje rezerve, menda ni potrebno posebej govoriti, je zaključila tov. Godieljeva. Tovariš inž. Franjo Krsnik je dejal, da tisti, ki sprejme kakšno funkcijo v sindikatu, je dolžan uresničevati tudi naloge, ki so mu zadane. Glede delavske kontrole je menil, da ne opravlja svojih nalog in se ne posvetuje dosti z delavci in jim ne pomaga pri o-sebnih problemih. O vlogi mladine v podjetju je menil, da mora biti prisotna na sestankih, ker ima tudi dosti problemov. Na koncu pa je dejal, da je treba rešiti vprašanje integracije Steklarne Hrastnik, Sijaja Hrastnik in Tika Trbovlje. Po končani razpravi so delegati obravnavali in sprejeli še program dela in finančni načrt za leto 1975. Preden končam, naj o-menimo še to, da je program dela zelo pazljivo in skrbno izdelan. Pri vsakem vprašanju je postavljen rok in izvršitelj. Ni dvoma, da bi ob tako zastavljenem programu in njegovi realizaciji bila vloga sindikata še vidnejša. Čeprav mnogi pravijo, da je od besed do dejanj dolga pot, pa smo prepričani, da tokrat ni tako. Smernice in izhodišča 8. kongresa ZS Slovenije ter 7. kongresa ZS Jugoslavije so nam dovolj jasen porok in jamstvo za uspešno delo. SKLEPI LETNE KONFERENCE SINDIKATA OZD STEKLARNE 1. Konferenca zadolžuje OOS v TOZD, da po reorganizaciji (izvršeni) sindikata tudi resnično prično s samostojnim delom, katerega programi temeljijo na izhodiščih 8. kongresa ZS Slovenije in 7. kongresa ZS Jugoslavije, ter na načelih republiške in zvezne ustave. 2. Zaradi boljšega informiranja in delovanja naših delegatov je potrebno organizirati ustrezen način izobraževanja. V to izobraževanje naj se vključijo vsi delegati naše OZD s področja samoupravljanja in družbenopolitičnega dela. 3. Potrebno je začeti s pripravami za izdelavo sistemizacije in analitske ocene delovnih mest kot osnove za pravilnik o nagrajevanju in stimulacije dela. 4. Zaradi boljšega informiranja je treba poleg dosedanje oblike nabaviti razglasno postajo in urediti vse potrebno za njeno uspešno delovanje. 5. Pospešiti je treba delo delavske kontrole, in sicer: — da se analizira dosedanje delo in ugotovijo napake; — na podlagi ugotovitev je treba vse neaktivne člane zamenjati oziroma odstraniti vse subjektivne prepreke za njihovo boljše de- lo. 6. Neobhodno je potrebno izboljšati osebno odgovornost vsakega zaposlenega, kot tudi več storiti za dobre medsebojne odnose med posamezniki in TOZD. 7. Glede na konferenci nakazano problematiko nekaterih TOZD je potrebno, da TOZD same iščejo in zahtevajo rešitve posameznih problemov od ustreznih služb in organov v OZD Steklarne. 8. Dokončno je treba rešiti vprašanje integracije OZD Steklarna — Sijaj — Tika Trbovlje, vendar ne v smislu tehnično poslovnega sodelovanja, ampak v smislu TOZD. 9. Več je treba delati za dvig družbenega standarda, kot tudi rekreacije našega delovnega človeka. 10. Konferenca ponovno opozarja na nujnost ustanovitve delovnega mesta profesionalnega sindikalnega delavca, kot tudi re-kreatorja. (Dalje na 6. strani) KONSTITUIRANJE IN DELO MLADINSKE ORGANZACIJE Verjetno vsak, ki je prebral naslov, misli, da ta članek prinaša vesti o končnem konstituiranju najvišjega organa mladinske organizacije v steklarni, da je bil sprejet program in da so bili sprejeti konkretni sklepi, na osnovi katerih bo delo v vseh 00 ZSMS v steklarni ponovno zaživelo. Vendar pa je dejstvo, da je vse že bilo pripravljeno za ustanovitev, vsi potrebni materiali in vsebinski potek konference, da pa je na žalost odgovornost nekaterih, ki se skrivajo in delajo pod nazivom mladinske ali druge organizacije, premajhna, oziroma, da se vsi še vedno ne zavedajo, da človek v sedanjem in prihodnjem družbenopolitičnem momentu, v naši družbenopolitični ureditvi ne more in ne sme stati ob strani in v danih momentih ustvarjati popolnoma (Nadaljevanje s 5. strani) 11. Zadolžena je kadrovska služba, da reši vprašanje zapisnikarja. 12. Delavski sveti po TOZD se sestanejo ter dogovorijo glede regresa v letu 1975 ter boljše udeležbe na avtobusih. 13. Za praznovanje 8. marca se iz finančnega načrta za leto 1975 ukine 30.000 din. demagoške in apolitične poglede na jasno evidentne stvari. Dejstvo pa je, da je v naši sredini še vedno precej tako mislečih ljudi, ki potem s svojo prepričevalno sposobnostjo in nerealnim prikazovanjem stvari, potegnejo za seboj še druge, oziroma jih odvračajo od vsega tistega, kar jim ustava zagotavlja s tem, da imajo poleg pravic tudi svoje dolžnosti. Kajti zavedati se moramo prav vsi, da je vsak posameznik tako ali drugače odgovoren za celoten uspeh ali neuspeh, tako v poslovanju podjetja kot tudi pri delu te ali one družbenopolitične organizacije. Da pa vsi kot celotna družba ustvarjamo takšne ali drugačne pogoje za naš življenjski in družbeni standard in da je od nas samih odvisno kakšne in na kakšen način si bomo zagotovili boljše življenjske pogoje. 14. Sestanejo se družbenopolitični delavci ter pogovorijo o letošnji udeležbi Steklarne Hrastnik na steklarskih igrah v Zaje-čaru. 15. Za sodnika-porotnika na gospodarskem sodišču' v Ljubljani je določen tov. Momir Savič. »Prejo« Vse to pa bomo dosegli le na ta način, da bomo organizirano, sistematsko in v dobrem sodelovanju med seboj, pristopili k reševanju takšnih ali drugačnih problemov, oziroma na ta isti način zboljševali že dane pogoje. Seveda pa se moramo dejansko zavedati, da še vedno obstajajo takšne ali dnrgačne sile, pa tudi posamezniki, ki hočejo na vsak način zavirati razvoj naše celotne družbe, ki hočejo zavirati naš družbeni in tudi osebni standard; na vse načine poskušajo onemogočiti bistvo celotnega družbenega sistema, bistvo ustave, to je, da bo delavec, neposredni proizvajalec, resnično nosilec in odločilni faktor upravljanja pogojev, sredstev in rezultatov svojega dela, da bo tudi v praksi postal samoupravljalec. In mi vsi skupaj, vse napredne socialistične sile, se moramo proti tem pojavom boriti, vsepovsod, kjer se pojavljajo, jih že v kali energično zatreti, kajti le tako bomo lahko vsa stališča ustave in tudi sklepe kongresov ZK, ZSMS in ZSS v praksi uspešno realizirali. Žalostno je namreč dejstvo, da kljub na tako ali drugačen način predočenih smotrov in ciljev celotne družbe še vedno ni dovolj samozavesti pri posameznikih, da je potrebno vse graditi na že sprejetih in nič kolikokrat ustaljenih stališčih: Vse to pa se odraža tudi pii delu naše mladinske organizacije. Uvodoma sem že napisal, da smo že pripravili vse potrebno za končno konstituiranje koordinacijske konference ZSMS, vendar pa bo potrebno verjetno ponovno pregledati in preanali-zirati stanje v nekaterih osnovnih organizacijah ZSMS v našem kolektivu. S tem mislim predvsem to, da kljub relativno dobri informiranosti in preanaliziranju stališč na seji predsedstva konference ZSMS v steklarni ni in ne more biti zadovoljiv odnos določenih slojev in struktur mladine, do lastne mladinske organizacije, do vsega tistega, kar sem že prej napisal. Na sejo koordinacijske konference, ki je bila sklicana v nedeljo, dne 2. 3. 1975, pa je prišlo 16 mladink in mladincev, od skupno 37 delegatov, kolikor po pravilih o organiziranju in delovanju koordinacijske konference ZSMS OZD Steklarna Hrastnik šteje konferenca. Tu se pravzaprav čisto konkretno vidi odnos, ki jasno kaže na dejstvo, da je v najkrajšem času nujno potrebno v nekaterih osnovnih organizacijah ZSMS storiti korenite premike. Seveda pa nam bo to uspelo le, če se bomo vsi skupaj zavedali odgovornosti, če bomo nastopali enotno in če bomo znali poiskati takšne ali drugačne poti do zavesti in preobrazbe slehernega mladega človeka. — VIZA — Letna konferenca OO sindikata steklarne Delovno predsedstvo na konferenci IO sindikata Steklarne Hrastnik Predstavniki Občinskega sindikalnega sveta na letni konferenci IO sindikata steklarne Delegati na konferenci IO sindikata steklarne ZAKAJ NOV ZAŠČITNI ZNAK STEKLARNE HRASTNIK? To in podobna vprašanja se pojavljajo, ko se samoupravni organi v naši OZD in po TOZD soočijo s pripravljenimi materiali za uvedbo novega zaščitnega znaka Steklarne Hrastnik. V nobenem primeru ne bi želel s svojimi prispevki nadlegovati iniciatorje te akcije, rad pa bi, da bi nekdo obrazložil zakaj. V poslovnem svetu je namreč znano, da se firme želijo predstavljati in reklamirati s čim starejšim zaščitnim znakom, včasih tudi v primerih, ko menjajo svoj predmet poslovanja — znak pa ostane — ker pomeni renome, kvaliteto in tradicijo firme. Mislim, da se Steklarna Hrastnik tudi lahko pohvali z enakimi priznanji doma in v svetu, zato bi bilo prav, da se tudi poslužuje starega zaščitnega znaka, pod katerim si je tudi ustvarila svoj ugled. Pri vsem tem pa tudi ni prezreti stroškov, ki nastajajo z zamenjavo znaka. Naš znak se uporablja na vseh tiskovinah, pojavlja se v raznih publikacijah ekonomsko-indu-strijskega značaja na vseh kontinentih. Klišeji obstojajo, obstojajo pa tudi priznanja našemu kolektivu s starim zaščitnim znakom, zato naj nekdo pojasni s čim se nam je ta znak, katerega smo uporabljali doslej, zameril in zakaj ga odpravljamo, ob tem pa v ničemer nismo menjali 115-letne tradicije v predmetu poslovanja. Drago Kozole RAZPIS TOZD 6 — Menza in počitniški domovi Steklarne Hrastnik razpisuje prosta delovna mesta za določen čas (od 1. 6. do 15. 9. 1975), in to: ZA POČITNIŠKI DOM PORTOROŽ: 1. Kuharica 1 2. Kuhinjska pomočnica 2 3. Servirka 2 4. Pomivalka 1 5. Sobarica ZA POČITNIŠKI DOM V BOHINJU: 1 1. Kuhinjska pomočnica — servirka 1 2. Sobarica — pomivalka 1 Če imate veselje do kuhinjskega dela ali gostinstva, nam pošljite prijavo s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela na naš naslov. sprejeli in potrjevali samoupravne akte Kako bomo Odbor za spremljanje samoupravnih aktov in informacij je na seji dne 7. 2. 1975 sprejel rokovnik za sprejemanje in potrjevanje samoupravnih aktov. Vse obravnave je razdelil na 4 skupine in določil čas sprejemanja. V I. skupini se mora obravnavati: 1. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov združene kemične industrije in sorodnih panog (akti so izdelani). 2. Samoupravni sporazum o združevanju (akti so izdelani). 3. Statuti TOZD (akti so izdelani). 4. Statut OZD (akti so izdelani). 5. Samoupravni sporaum o razmerjih delavcev v združenem delu (akti so izdelani). — Rok obravnave 15 dni od 10,—25. 2. 1975. — Vse zgoraj navedene akte obravnavajo DS TOZD skupno z družbenopolitičnimi organizacij a-mi. — Do 25. 2. se skličejo zbori delovnih ljudi, na katerem se potrdijo akti prve skupine. Odgovorni: vodje TOZD, predsedniki DS in družbenopoltiične organizacije; v delovni skupnosti“ skupnih služb odgovarja za realizacijo dipl. pravnik Sušin Viktor in direktor podjetja. — Dne 28. 2. 1975 odbor obravnava vse pripombe, jih uskladi in s pripravljenimi sporazumi predloži v verifikacijo skupščini podjetja. V II. skupini se mora obravnavati: 1. Poslovnik o delu samoupravnih organov (akt je izdelan). 2. Samoupravni sporazum o obveščanju (akt je izdelan). 3. Samoupravni sporazum o učencih v gospodarstvu (akt je izdelan). 4. Samoupravni sporazum o pripravništvu (akt je izdelan). 5. Samoupravni sporazum o razporejanju invalidov (a’kt je izdelan). 6. Samoupravni sporazum o koriščenju počitniških dompv (akt je izdelan). 7. Samoupravni sporazum o varstvu pri delu (akt je izdelan). 8. Samoupravni sporazum o stanovanjskih razmerjih (akt je izdelan). 9. Samoupravni sporazum o štipendiranju (akt je izdelan). Rok obravnave od 1. do 15. 3. 1975. Do 20. 3. 1975 mora akte potrditi zbor delovnih ljudi po TOZD. Odbor obravnava pripombe do 21. 3. 1975. Skupščina podjetja naj bi verificirala akte do 10. 4. 1975. V lil. skupim se morajo obravnavati vsi pravilniki: 1..Pravilnik o knjigovodstvu (ni izdelan). 2. Pravilnik o oblikovanju cen proizvodov in storitev (je izdelan). 3. Pravilnik o delavski kontroli (je izdelan). 4. Pravilnik o delu na domu (ni izdelan). 5. Pravilnik o zaščiti podjetja, sprejemanju tujcev in SLO (je izdelan). 6. Pravilnik o koriščenju sredstev za reprezentaco (ni izdelan). 7. Pravilnik o prodaji odpadnega materiala (ni izdelan). 9. Pravilnik o odpadnih vodah (je izdelan). 10. Pravilnik o inventuri (je izdelan). 11. Pravilnik o zastopnikih v blagovnem prometu (ni izdelan). 12. Pravilnik o uporabi sredstev skupne porabe (ni izdelan). 13. Pravilnik o postopku pred arbitražo (ni izdelan). 14. Pravilnik o koriščenju prevoznih sredstev (ni izdelan). Vsi pravilniki se izobesijo na razglasni deski in morajo biti v obravnavi 15 dni: Potrdijo jih DS po TOZD, verificira jih skupščina podjetja do 15. 5. 1975. Rok sprejema na DS TOZD je do 30. 4. 1975. V IV. skupini se obravnava: Analitična ocena in sistemizacija delovnih mest. Rok javne obravnave je od 15. 6..do 30. 6. 1975. Akt potrdijo zbori delovnih ljudi, verificirajo delavski sveti-TOZD in skupščina podjetja do 15. 7. 1975. Ustanovi se strokovna komisija za pripravo predlogov, določi se za predsednik inž. Nika Kavška, v to komisijo pa določijo DS TOZD vodjo TOZD ali pa njegove namestnike. Inž. Niko Kavšek je zadolžen, da komisijo skliče takoj. Vse pripombe se zbirajo v administra- ciji TOZD in se potem dostavijo v splošno kadrovsko službo. Odbor glede obveščanja članov kolektiva Odbor obravnava porabo sredstev in predračun za glasilo »Steklar«. Sredstva so prikazana posebej. Člani odbora se strinjajo s predlaganim predračunom. Na predračun je bilo nekaj pripomb predstavnikov TOZD, ker se predvideva porast stroškov za glasilo »Steklar«, nekako za 34 %. Podražitve so v glavnem za tisk in klišeje. Odbor je ugotovil, da sedanja obveščenost preko glasila »Steklar« in »Informator« ni zadovoljiva. Zaradi tega predlaga, da se nabavi »razglasna postaja« in v zvezi s tem sprejme predlog: —_ 1. vsi delavski sveti TOZD naj potrde pripravljenost sofinanciranja pri nabavi »razglasne postaje«, 2. nabavna služba naj poišče ponudbo za nabavo »razglasne postaje«. V. v. ZAHVALA Delavkam in delavcem skladišča gotovih izdelkov — enako uslužbenkam in vodjem se iskreno zahvaljujem za lepo in dragoceno darilo, katero me bo spominjalo na svoje nekdanje sodelavce. Hvaležna Jančič Joža Design in avtomatsko izdelani kelihi V septembru leta 1973 je design ■oddelek dobil nalogo projektirati serijo kelihov za strojno (avtomatsko) izdelavo. Lepo, vendar razmeroma novo nalogo smo zastavil oddelku tako, da je prva faza obsegala skice novih osnovnih oblik kelihov. Tako je prvi skupni pregled naloge (direktor, vodja komerciale, vodja razvoja, vodja proizvodnje, vodja oblikovanja) že predstavljal selekcijo med podanimi oblikami. Izbrana oblika je sicer ta, ki je danes v proizvodnji, vendar je bila ob selekciji še zelo nedodelana. Prav tako so bile nedodelane posamezne oblike v seriji, saj vemo, da serija kelihov sestoji iz dveh različnih kozarcev za vino, iz kozarca za konjak, pivo, žganje in šampanjec. Intenzivno delo design oddelka in intenzivno sodelovanje zgoraj omenjene skupine ljudi (med drugim so bili napravljeni tudi ročno izdelani vzorci kelihov) je končno v decembru dala obliko celi seriji kelihov. Vendar je bil glede na tehnologijo izdelave (gospod lik) potreben še nov poseg v že precizirane oblike: kozarec za šampanjec je bi- lo potrebno občutno zožiti, kar mu je tudi vzelo določeno eleganco, ravno tako pa je bilo potrebno korigirati tudi nogo oziroma stopalo. Rezime vseh sprememb in korektur so oblike, ki jih delno že lahko vidimo v proizvodnji, delno pa jih bomo videli v kratkem času. Sicer pa je cela serija podana tu na risbi. Omeniti moram, da je vzporedno s projektiranjem prikazane serije nastajala tudi druga serija, ki smo jo v naših razgovorih i-menovali kvalitetnejša varianta., Gre za oblikovno dodelano serijo, ki pa je verjetno tudi tehnološko zahtevnejša in seveda tudi dražja v prodaji. Mišljenje je bilo, da začnemo z enostavnejšo varianto in da ta druga, dražja varianta ostane trenutno v rezervi. Poudariti želim, da je bilo sodelovanje z design oddelkom ob nastajanju predstavljene naloge tako, kot bi bilo potrebno tudi za uspešno izvedbo vseh drugih nalog s področja designa. Slavko Marčen lz dela Občinske skupščine Hrastnik Na skupnem zasedanju delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora v Skupščini občine 'Hrastnik, dne 25. februarja 1975, so bili med drugim sprejeti naslednji pomembnejši sklepi: 1. Sprejeta je bila resolucija o družbeno-gospodarski politiki in razvoju občine Hrastnik v letu 1975, v besedilu, kot ga je posredoval izvršni svet Skupščine občine Hrastnik z dopolnitvijo, da se z zadnjim odstavkom na strani 7 doda besedilo: »Prizadevanja na področju vzgoje in izobraževanja v občini morajo biti usmerjena v ustvarjanje možnosti za prehod na celodnevno bivanje otrok v šoli.« Iz osnutka resolucije o družbe-no-ekonomski politiki in razvoju občine Hrastnik za leto 1975 so razvidne naslednje značilnosti: Osnutek resolucije je v skladu s temeljnimi načeli, določenimi v republiški resoluciji glede rasti splošne in skupne porabe, ki mora rasti za 3, oziroma 6 poenov počasneje od rasti družbenega proizvoda. Razlika je v stopnji rasti družbenega proizvoda v občini s predvidevanji v republiki. Republika predvideva v resoluciji stopnjo rasti družbenega proizvoda nad 30 %, v občini Hrastnik pa tega republiškega povprečja ne moremo planirati, ker je bila rast družbenega proizvoda v letu 1974 že znatno izpod rasti v republiki (republika nad 30 %, občina Hrastnik 22 %). Glede na to, da je trend rasti družbenega proizvoda v upadanju, je realno predvidevati, da bo v občini Hrastnik družbeni proizvod ra-stel v letu 1975 po stopnji 20,9 % oziroma 21 %. Na podlagi tega je treba, da tudi sredstva za bruto osebne dohodke rastejo počasneje od rasti družbenega proizvoda. Glede na navedeno je pravilna orientacija, da tudi sredstva za skupno in splošno porabo (SIS, proračun) rastejo počasneje od rasti družbenega proizvoda, t. j. skupna poraba po stopnji 15%, splošna pa po stopnji 14—15 %. (Del rasti družbenega proizvoda in bruto osebnih dohodkov gre tudi na račun novo zaposlenih in se predvideva porast za 1,3%). Taka stališča o globalni usmeritvi gospodarstva, skupne in splošne porabe so bila sprejeta na razširjenih sejah vodstev družbenopolitičnih organizacij v občini v mesecu novembru in decembru 1974 in so s to resolucijo le konkretizirana. Že vrsto let se opaža, da nekateri gospodarski pokazatelji v občini (rast družbenega proizvoda, celotni dohodek, produktivnost, akumulativnost, osebni dohodki) zaostajajo za rastjo v republi-. škem merilu. Iz tega izhajajo nekatere težave pri financiranju splošne in skupne porabe, ker se kot izhodišča jemljejo republiška povprečja, ki pa za občino Hrastnik nikakor ne ustrezajo. Tak primer je tudi za leto 1975. Republika predvideva stopnjo rasti družbenega proizvoda v višini 30 %, v občini pa le v višini 21,9%, ker je tudi v letu 1974 družbeni proizvod padal v drugem polletju nasproti prvemu polletju. Tako stanje v občini pogojuje nekatere težave v de- lovnih organizacijah, predvsem v rudniku in steklarni, ki predstavljata nad polovico gospodarske moči v občini. Tako stanje so pogojile tudi nekatere objektivne težave (slabi odkupni pogoji, neurejeno zunanje tržišče). Zato tudi dvig pokazateljev v drugih organizacijah združenega dela ne more pokriti izpada v teh dveh OZD. Da bi zadevo premaknili, je treba, da se vsi v občini angažiramo in proučimo možnosti, da bi v nekaterih delovnih organizacijah sprejeli v srednjeročnih programih, ki so v izdelavi, nekatere nove dejavnosti v okviru že obstoječih OZD (karfonaža, orodjarna ali kaj podobnega), o čemer so se že v Hrastniku vršile dolgotrajne razprave, vendar brez uspeha. Prav tako naj se prouči možnost za programiranje ustvarjanja novih gospodarskih dejavnosti v občini Hrastnik, za kar bi bilo potrebno tudi združevati finančna in delovna sredstva in pa tudi kadre. Komisiji za družbeno načrtovanje pri Skupščini občine Hrastnik se priporoča in predlaga, da pred izdelavo osnutka srednjeročnega programa razvoja občine, skupno z ustreznimi komisijami in dejavniki v OZD in TOZD prouči naštete in še druge možnosti ter se zavzame za vključitev v srednjeročni program. V nasprotnem primeru se ugotavlja, da bo gospodarstvo v občini še nazadovalo, kot je nezadovoljivo, da je v desetih letih občina Hrastnik glede višine narodnega dohodka zdrknila z 12. na 24. mesto med občinami v SR Sloveniji. Prav tako izvršni svet ugotavlja na podlagi izdelanih analiz in ocen v okviru družbenopolitičnih organizacij v občini Hrastnik ter sprejetih stališč na 3. seji CK ZKS, da se tudi izvajanje nove ustave ne uveljavlja tako, kot bi se moralo. Organizacije združenega dela so se sicer organizirale v TOZD, vendar vloga "delavca, določena v ustavi, še ni v praksi dovolj zaživela. Še vse preveč se zadeve rešujejo v ozkih strukturah in ne pridejo do izraza neposredne težnje delavcev. Del krivde za takšno stanje je tudi v neurejenih notranjih aktih v posameznih TOZD in OZD. Vse prepočasi se uresničujejo tudi nekatera stališča o integraciji v občini, pa tudi izven nje. Tu imamo predvsem v mislih integracijo STP — Jelka, Steklarna—Sijaj—TIKA in še druge. Ustanovljenih je večina samoupravnih interesnih skupnosti v občinskem merilu, vendar je še vse premalo narejenega, da bi te skupnosti dejansko opravljale tiste naloge, ki jim po ustavi pripadajo (delegatski sistem, vsebinske spremembe dela, povezava z delegacijami in podobno). Tu je še precej nedorečenega in bo zahtevalo precej naporov za uveljavitev ustavnih določb tudi na teh področjih. Delno opravičilo za to je tudi kratko časov- no obdobje, od ustanovitve novih samoupravnih interesnih skupnosti po načelih nove ustave. Tudi delegatski sistem — skupščinski in za samoupravne interesne skupnosti, ki je sicer zaživel, kaže nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Tu gre predvsem za premajhno povezavo med delegacijami, delavskimi sveti in delavci v TOZD oziroma OZD. Zlasti kadar se pripravljajo odločitve, ki zadevajo temeljne interese delovnih ljudi in občanov v občini. Nekoliko boljši uspehi so pri organizaciji krajevnih skupnosti, ki pa tudi niso zadovoljivi. V razpravi so predlogi novih statutov krajevnih skupnosti. Nerešeno pa je ostalo vprašanje financiranja krajevnih skupnosti. Še vedno se prepleta financiranje krajevnih skupnosti skozi občinski proračun. V občini Hrastnik, pa tudi nekatere druge občine, skušamo uveljaviti nekatere druge načine financiranja krajevnih skupnosti (ali s stopnjo od bruto osebnih dohodkov ali s prispevkom na zaposlenega). Vendar so bili taki predlogi v glavnem ocenjeni kot ne dovolj jasno razčlenjeni, ker naj bi se financiranje krajevnih skupnosti vršilo predvsem z neposrednim dogovorom med posameznimi krajevnimi skupnostmi in TOZD. V ta namen se pripravlja v republiški konferenci SZDL in Skupnosti slovenskih občin nekatera enotna izhodišča za financiranje krajevnih skupnosti, ki naj bi zaživela v letu 1976. Za leto 1975 pa je treba začasno kot prehodno financiranje poiskati najustreznejšo rešitev. 2. Sprejet je bil odlok o davkih občanov v občini Hrastnik v enakem besedilu kot ga je predložil izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. Odlok se objavi v Uradnem vestniku Zasavja, u-porablja pa se od 1. januarja 1975 dalje, razen določb 20. člena, ki se uporabljajo osmi dan po objavi. Odlok o davkih občanov se v zadnjih letih vsako leto spremeni. V okviru programa usklajevanja davčne zakonodaje za novo ustavo je skupščina SR Slovenije decembra 1974 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 39/74). Spremenjeni zakon o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks ne predvideva več dveh davkov in to republiškega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (po stopnji 24 %) in republiškega davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (po stopnji 12%). Navedena davka sta v letu 1974 prehodno še ostala republiška davka, pri čemer pa je republika dohodke jz teh dveh virov v celoti odstopala občinam, na območju katerih so bili zbrani. Po družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 so se podpisniki dogovorili, da bodo občinske skupščine v svojih odlokih o davkih občanov v obsegu ukinjenega republiškega davka iz kmetijske dejavnosti in davka iz avtorskih pravic, predpisale oba navedena davka kot občinska davka, in sicer ob enakih pogojih, kot se je doslej plačeval republiški davek. Za financiranje splošnih družbenih potreb pripadajo občini, poleg naštetih, tudi dohodki: — iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in — davek iz osebnega dohodka delavcev. Po sklenjenem družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 so se občine dogovorile, da, za financiranje splošne porabe, teh dveh davščin ne bodo predpisale. Dogovorjeno je tudi, da bodo stopnje davka iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za o-sebni dohodek, določile tako, da stopnja pri osnovah do 10.000 din ne bo presegla 25 %, pri osnovah nad 200.000 din pa ne bo presegala 50%. Predloženi predlog odloka povzema in ureja sprejete zakonske in dogovorjene spremembe, in sicer: — opušča se določba davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Stopnja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se povzema iz ukinjenega republiškega davka od dohodka kmetijske dejavnosti po stopnji 24 %. Že dosedaj predpisane občinske stopnje sé torej povečujejo za 24 %. Obremenitev davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se torej s to spremembo ne povišuje. Stopnje davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti so v predlogu odloka navedene v višini dogovorjenih stopenj po družbenem dogovoru. Predlagane stopnje so pri začetni in končni osnovi za 5% nižje od stopenj, ki so bile predpisane za leto 1974. Glede na dogovorjeno stopnjo za financiranje skupne in splošne porabe v letu 1975 v SR Sloveniji v višini 29,60 %, se v predlogu odloka spreminja stopnja od 30,12% na 29,60 %, Glede na spremenjeni s'istem financiranja, republika opušča davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov ih tehničnih izboljšav v višini 12 %, se z določbo tega člena predpisuje skupna stopnja v višini 15 %■ Določbe davka na dohodke od premoženja, davek od premoženja, davek na dobitke od iger na srečo, pobiranje davkov, ostale in končne določbe ostanejo nespremenjene. V predlogu so navedene le zaradi prečiščenega besedila z namenom, da bo odlok o davkih občanov v celoti skupno obnovljen. 3. Delegati skupščine so sprejeli odlok o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v ljubljanski regiji. Navedeni odlok določa v 1. členu, da se . določijo za opravljanje strokovnega dela pri sodišču delovno mesto predsednika sodišča in dveh sodnikov, ki imajo lastnost delavcev v združenem sodišča in 47 sodnikov iz vrst delovnih ljudi in ob-(Nadaljevanje na 9. strani) IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE HRASTNIK (Nadaljevanje z 8. strani) čanov. S tem odlokom je določen tudi postopek za izvolitev sodnikov — od razpisa prek kandidacijskega postopka do izvolitve le-teh. Za sodnika sodišča združenega dela ljubljanske regije, ki nimata lastnosti delavca v združenem delu, sta bila z območja naše občine izvoljena tov. BÈNETEK Cvetka in MILI-NOVIČ Dragoljub. 4. Sprejet je bil družbeni dogovor o sofinanciranju sodišča združenega dela v ljubljanski regiji. Po zakonu o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) zagotavljajo sredstva za delo sodišč združenega dela občine, na območju katerih sodišče deluje. Navedeni predlog družbenega dogovora določa, da se podpisnice tega dogovora zavezujejo, da bodo zagotavljale sredstva za delo sodišča in to za kritje osebnih in materialnih izdatkov ter investicijskih stroškov v skladu s finančnim načrtom. V drugem členu predloga je določeno, da prispeva vsak podpisnik določen odstotek glede na število zaposlenih od skupnega števila zaposlenih na območju sodišča. Po navedenem kriteriju odpade na občino Hrastnik 2,26% od skupno potrebnih sredstev za delo sodišča. 5. Informacija izvršnega sveta in koordinacijskega odbora pri občinski konferenci SZDL s predlogom za združevanje sredstev iz dohodka TOZD in OZD za financiranje programov krajevnih skupnosti in skupnosti otroškega varstva za leto 1975 je bila vzeta na znanje. Nadalje so delegati sprejeli sklep, da se vsem TOZD, OZD, delovnim skupnostim ter delavcem OZD oziroma TOZD, ki delajo na območju naše občine, pošlje priporočilo, da delavski sveti oziroma drugi pristojni organi namenijo sredstva po stopnji 0,20% od dohodka, ustvarjenega v letu 1974, za financiranje programov krajevnih skupnosti v občini. S to stopnjo bi zagotovili krajevnim skupnostim ca. 600.000 din, kar bi bilo nekaj manj, kot je bilo sklenjeno na zborih delavcev konec lanskega leta. Nadalje se jim predlaga, da prispevajo tudi sredstva po stopnji 0,25% od ustvarjenega dohodka v letu 1974, za financiranje programa skupnosti otroškega varstva, z namenom, da se uredi počitniško naselje in omogoči hrast-niškim otrokom letovanje ob morju. S to stopnjo bi tej skupnosti zagotovili sredstva v višini ca. 750.000 din. Delavskim svetom oziroma najvišjim organom upravljanja v TOZD in OZD v naši občini, se predlaga, da bi le-ti ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1974 zagotovili sredstva po predlaganih stopnjah za financiranje krajevnih skupnosti in skupnosti otroškega varstva, pri čemer bi dejansko šlo za spremembo namembnosti teh sredstev, ker prenehajo s 1. 1. 1975 veljati sklenjeni samoupravni sporazumi za financiranje potreb na področju narodne obrambe, telesne kulture in kulture ter štipendiranja, ki so bili sklenjeni leta 1971 z veljavnostjo do konca leta 1975. V veljavi bi ostal samo dogovor o združevanju sredstev za finan- ciranje negospodarskih investicij v občini po stopnji 0,8%, Temeljna skupnost otroškega varstva in posamezne krajevne skupnosti naj za realizacijo tega priporočila sklenejo s TOZD in OZD, kakor tudi z drugimi delovnimi skupnostmi oziroma z deli TOZD in OZD ustrezne samoupravne sporazume. Sporazumi naj vsebujejo prikaz del, ki bodo opravljena z zbranimi sredstvi, kakor tudi obvezo skupnosti, da bodo o realizaciji del in o uporabi sredstev na primeren način in pravočasno obveščale vse podpisnike, ki bodo združili sredstva za realizacijo njihovih programov. 6. Potrjen je bil družbeni dogovor o organizaciji kmetijske pospeševalne službe na območju ljubljanske regije ter o zagotovitvi virov sredstev za njeno financiranje. Družbeni dogovor ne določa bistvenejših sprememb v osnovni mreži pospeševanja. Kot doslej, bodo nosilci pospeševanja organizirani pri kmetijskih organizacijah združenega dela, katera pa mora zagotoviti za uspešno strokovno vodenje in usmerjanje kmetijske proizvodnje vsaj eno delovno mesto pospeševalca. Financiranje osnovne mreže pospeševalcev bo še vedno v pristojnosti TOZD s področja kmetijstva. Vendar pa te organizacije same ne bodo zmogle teh finančnih o-bremenitev, zato družbeni dogovor vključuje v sofinanciranje še: — občinske skupščine, — temeljne organizacije združenega dela s področja kmetijske in živilske predelave na območju ljubljanske regije, — gozdnogospodarske organizacije združenega dela z območja ljubljanske regije. Občinske skupščine naj bi v organizaciji in financiranju sodelovale s sofinanciranjem kmetijskega pospeševalca na svojem območju. Občina Hrastnik je že doslej zagotavljala sredstva za sofinanciranje pospeševalne službe, ki je organizirana pri Kmetijski zadrugi Trbovlje—Hrastnik. Tako je v letu 1971, 1972 in 1973 zagotovljenih v te namene 40.000 din letno, v letu 1974 pa 52.600 din, istočasno pa je v namen pospeševanja kmetijstva regresirala nabavo bikov plemenjakov za prirodni pripust, obrestne mere pri najetju kreditov s strani zasebnih kmetovalcev, uskladila štipendiranje in uvedla davčne olajšave. S podpisom tega družbenega dogovora občina Hrastnik dejansko ne prevzema novih obveznosti, temveč bo izvajala že obstoječi način organiziranosti pospeševalne službe. Družbeni dogovor ureja poleg osnovne pospeševalne službe še organiziranost in financiranje skupne pospeševalne službe na ravni regije. Skupno pospeševalno službo po določbah družbenega dogovora tvorijo vsi pospeševalci v TOZD s področja kmetijstva in strokovnjaki z ustreznimi strokovnimi profili v skupni pospeševalni sliižbi. S tem bo delo pospeševalne službe koordinirano, razvojni plani kmetijstva z območja občin ljubljanske regije pa usklajeni s smernicami družbenih planov in pro- gramov razvoja kmetijstva v regiji. Skupna pospeševalna služba se ustanovi pri kmetijskem zavodu Ljubljana. Financiranje skupne pospeševalne službe se bo po podpisu tega družbenega dogovora finaciralo v celoti iz republiških sredstev. 7. Delegati skupščine so sprejeli: — poročilo o delovanju Skupnosti slovenskih občin za leto 1974, — program delovanja Skupnosti in njenih sekcij za leto 1975 in — dogovor o financiranju dejavnosti skupnosti za leto 1975 v besedilu kot jih je posredovala Skupnost slovenskih občin. Iz poročila o delovanju Skupnosti slovenskih občin za leto 1974 je razvidno, da je skupnost s svojimi organi kot organizacij občin v okviru svojih pristojnosti in pooblastil odigrala pomembno vlogo pri uveljavljanju in razvijanju ustavne koncepcije občine, samoupravnih odnosov v njej in pri krepitvi vloge ter vpliva občana, pri razvijanju medobčinskega sodelovanja, temelječega na izhodiščih, sprejetih na zasedanju skupščine te skupnosti, ki pa so bila v skladu s programsko u-smeritvijo skupščine SR Slovenije, sprejetih dokumentih ZKJ in ZKS ter republiške konference SZDL. Program delovanja organov skupnosti slovenskih občin za leto 1975 pa temelji na neposrednih interesih občin, ustave SRS in SFRJ, sklepih VIL kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, programski usmeritvi skupščine SRS in stališčih ter sklepih republiške konference SZDL in je vsebinsko zelo obsežen in bogat. Financiranje dejavnosti te skupnosti se bo odvijalo po družbenem dogovoru. Medtem, ko je v letu 1974 znašal redni letni prispevek članic pri financiranju dejavnosti te skupnosti 0,045 %0 od narodnega dohodka za predpreteklo leto, se predlaga z družbenim dogovorom za leto 1975 Na strelišču SD »Rudnik« Hrastnik je bilo tradicionalno vsakoletno tekmovanje strelcev za občinsko zlato puščico z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 20 strelcev iz vseh treh hrastniških strelskih družin. Občinsko zlato puščico za leto 1975 je' osvojil Rešetar Franc (SD »Rudnik«) s 551 krogi od 600 možnih. Poleg njega pa so normo (525 krogov) za nastop na republiškem prvenstvu za zlato puščico dosegli še: Vidmar Vili, 535, (Dol); Tutner Samo, 533, (Steklar); Šuštar Karlo, 527, (Rudnik); Vavtar Jože, 526, (Rudnik) in štesel Ernest, 525, (Steklar). Iz »Steklarja« je na tem tekmovanju nastopilo 7 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate: Tutner Samo 533, Štesel Ernest 525, Delpin Ivo 512, Hrnčič Željo 510, Brglez Vinko 5Ö2, Ve- 0,060 %0 od narodnega dohodka za predpreteklo leto. Na račun povišanega prispevka bodo članice prejemale vsakih 14 dni za svoje potrebe 50—100 izvodov lista »Občan« in vse osnutke normativnih aktov brezplačno. 8. Za sodnike porotnike občinskega sodišča v Trbovljah za 2-letno mandatno dobo z območja občine Hrastnik, so bili izvoljeni naslednji tovariši oziroma tovarišice: 1. Brečko Stanko, Novi dom 31, Hrastnik; 2. Kolar Ernest, Novi Log 19, Hrastnik; 3. Kovač Ivica,^ Log 7, Hrastnik; 4. Mlinarič Jože, Log 24, Hrastnik; 5. Rome Jože, Novi Logi, Hrastnik; 6. Sivec Vera, Log 1, Hrastnik; 7. Ar-lič Viljem, Podkraj 79, Hrastnik; 8. Kranjc Ludvik, Podkraj 91, Hrastnik; 9. Pokrajac Džordže, Podkraj 93, Hrastnik; 10. Veršnak Doroteja, Grajska pot 4, Hrastnik; 11. Tušar Jože, Dol 260, Dol pri Hrastniku; 12. Kirn Ivanka, Dol 246, Dol pri Hrastniku; 13. Draksler Marko, Dol 77, Dol pri Hrastniku; 14. Dornik Anton, Pra-pretno 39, Hrastnik; 15. Kajič Anton, Podkraj 20, Hrastnik; 16. Mokotar Ivan, Kovk 17, Dol pri Hrastniku; 17. Dornik Edvard, Turje 41, Dol pri Hrastniku; 18. Jeran Ivan, Kal 18, Dol pri Hrastniku; 19. Križaj Vladislav, Marno 41, Dol pri Hrastniku; 20. Bočko Jože, Čeče 61, Hrastnik; 21. Kolman Ivan, Savna peč 3, Hrastnik. 9. Izdano je bilo soglasje k imenovanju: 1. Uršič Miloša — za veterinarskega inšpektorja, 2. Kojnik inž. Vladimirja — za elektro energetskega inšpektorja, 3. Potočnik Jožeta — za tržnega inšpektorja. Vsi trije inšpektorji bodo po izvolitvi po vseh treh zasavskih občinah opravljali ustrezna inšpekcijska dela v Medobčinskem inšpekcijskem oddelku v Trbovljah. Sekretariat Skupščine občine Hrastnik rač Anton 478 in Stinta Anton 461 krogov. Z izjemo Franca Rešetarja, kot prvaka, kakor tistih, ki so osvojili normo za nastop na republiškem prvenstvu, so bili o-stali tekmovalci dokaj slabši, v celoti pa je tekmovanje dobro uspelo. J. S. ZAHVALA Delavcem v kisikarni in kotlovnici TOZD V se zahvaljujem za darilo, ki so mi ga izročili ob mojem odhodu v invalidski pokoj. Zelo sem bil presnečen nad izkazano pozornost svojih nekdanjih sodelavcev. Še enkrat iskrena hvala! Anton Udovč upokojenec TEKMOVANJE STRELCEV ZA OBČINSKO ZLATO PUŠČICO ŠPORT—ŠPORT —ŠPORT—ŠPORT—ŠPORT—ŠPORT—ŠPORT HRASTNIŠKA UGAŠA ZADAJA Kegljači »Bratstva« letos že tretje leto nastopajo v II. republiški ligi — vzhod. Končana je že namreč prva polovica tekmovanja. Vseh 12 ekip je nastopilo na 6 kegljiščih, v drugem delu pa se bodo vse ekipe srečale še na 6 kegljiščih. Neuradna lestvica po končanem prvem delu: •S > •J3 a u rr1 11 ■O 60 O 0) 0.^4 44 >o O bi) .S 1. Aero, Celje 42.462 16 2. Kovinar, Štore 42,840. 17 3. Ingrad, Celje 43.840 24 4. ŽKK Maribor 42.519 25 5. Partizan, Trbovlje 42.322 29 6. Fužinar, Ravne 42.082 34 7. Radenska, Radenci 42.167 36 8. Lokomotiva, Maribor 41.587 49 9. Carda, Murska Sobota 41.025 53 10. Zarja, Slovenj Gradec 41.613 56 11. Bratstvo, Hrastnik 41.208 57 12. Hrastnik, Hrastnik 39.894 72 Kegljači Bratstva. so na posameznih kegljiščih zasedli naslednja mesta: Trbovlje — 11. mesto, Slovenj Gradec — 11. mesto, Celje — 9. mesto, Maribor — 8. mesto, Hrastnik —- 7. mesto in Murska Sobota —-11. mesto. Kegljači Hrastnika so bili na vseh šestih kegljiščih prepričljivo zadnji in tako »osvojili« vse možne negativne točke, tako pa tudi v skupnem seštevku zadnje mesto. Za prvo mesto in direktno u-vrstitev v I. republiško ligo se bo najverjetneje bil hud boj med Aerom in Kovinarjem, ostale e-kipe pa imajo že tako velik zaostanek, da je malo verjetno, da bi se še lahko borile za naj višji naslov. Iz lige izpadejo zadnje 3 uvrščene ekipe, tako da lahko že po prvem delu popolnoma zagotovo trdimo, da bodo kegljači Hrastnika skoraj gotovo izpadli, za obstoj pa se bodo borili Brastvo, Slovenj Gradec, Carda in Lokomotiva. Kegljanje v tekmovalnem smislu v Hrastniku stagnira, lahko pa bi tudi govorili, da celo nazaduje! Kaj lahko zabeležimo v opravičilo za tako slab plasma obeh hrastniških ligašev? Res je, da kegljači Brastva nimajo lastnega kegljišča, res pa je tudi, da en sam trening na teden ne zadostuje za uspešno nastopanje v takšnem tekmovanju, nekateri pa večkrat tudi 1-krat na teden niso trenirali. Poleg treninga na teden na kegljišču Hrastnika bi lahko trenirali tudi na svojem kegljišču, kljub temu, da ni v najboljšem stanju. Ekipa se je menjala iz tekme v tekmo, tako da dejan- sko nihče ni mogel z gotovostjo trditi pred tekmovanjem v določen uspeh. Na nekaterih tekmah ni bilo zamenjave (Trbovlje) ipd. Vse te in še verjetno druge težave in problemi pa so razlog za slabo uvrstitev. Pred njimi je drugi del prvenstva in prepričani smo, da so svoje napake videli in da jih bodo skušali odpraviti in si tako v drugem delu zagotoviti obstoj v ligi. Kaj lahko rečemo za kegljače Hrastnika? Ce smo v preteklem tekmovalnem letu večkrat pisali, ko so dosegali boljše rezultate kot letos, da so še neizkušeni in da bodo svoja pravo vrednost pokazali šele letos, smo -se zelo ušteli. To trditev potrjuje dejstvo, da so na vseh šestih kegljiščih zasedli zadnje mesto in kvalitetno bistveno odstopajo od vseh ostalih ekip v negativnem smislu. Tudi na svojem kegljišču, kjer na treningih dosegajo dobre rezultate, so bili zadnji. Objektivnega opravičila ni! Ob vsem tem se vsiljuje vprašanje, če je resnično potrebno, da imamo Hrastničani v takšnem tekmovanju, ki je sorazmerno drago, kar dve ekipi? Misel tu predvsem uhaja na zmanjšane možnosti financiranja športne dejavnosti v Hrastniku v letu 1975. O tem bo verjetno poleg drugih morala razmisliti tudi Temeljna telesnokulturna skupnost preko svojega izvršnega .odbora in komisije za tekmovalni šport v Hrastniku. Razpored tekmovanja za drugi del za obe hrastniški ekipi: 16. 3. 1975 ob 15. uri na kegljišču Konstruktorja v Mariboru: Radenska — Bratstvo; ob 9. uri na kegljišču Konstruktorja v Mariboru: Lokomotiva — Hrastnik; 22. 3. 1975 ob 16. uri na kegljišču Ingrada v Celju: Hrastnik — Slovenj Gradec; 23. 3. 1975 ob 9. uri na kegljišču Ingrada v Celju: Bratstvo — Carda; 29. 3. 1975 ob 16. uri na kegljišču Rudarja v Trbovljah: Lokomotiva — Bratstvo; 30. 3. 1975 ob 9. uri na kegljišču Rudarja v Trbovljah: Carda — Hrastnik; 13. 4. 1975 ob 9. uri na kegljišču Zarje v Slovenj Gradcu: Hrastnik — Slovenj: Gradec; ob 15. uri na kegljišču Zarje v Slovenj Gradcu: Bratstvo — Carda; 20. 4. 1975 ob 9. uri na kegljišču Hmezada v Žalcu: Bratstvo — Hrastnik; 11. 5. 1975 ob 9. uri na kegljišču Diana v Murski Soboti: Hrastnik — Carda; ob 15. uri na kegljišču Diana v Murski Soboti: Bratstvo — Lokomotiva. 11. maja bo torej povzem znana usoda obeh hrastniških kegljaških ligašev. Upajmo, da bomo takrat lahko sporočili veselejše novice. J. S. Občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško V organizaciji Občinskega strelskega odbora je bilo ligaško tekmovanje 10-članskih ekip strelcev z zračno standardno puško. Nastopile so ekipe: SD »Steklar«, SD »Rudnik« in SD »E. Draksler« Dol. Od 3.000 možnih krogov so ekipe v I. kolu na strelišču na Rudniku dosegle naslednje rezultate: krogov točk 1. Steklar 2.390 4 2. Rudnik 2.370 2 3. Dol 2.310 0 V II. kolu so se pomerili na strelišču »Steklarja« in naslednje rezultate: dosegli krogov točk L Steklar 2.388 4 2. Rudnik 2.370 2 3. Dol 2.340 0 Po dveh kolih je tako vodila ekipa »Steklarja« z 8 točkami,, pred Rudnikom 4 in Dolom brez točke. Da bi ekipa Rudnika osvojila skupno prvo mesto, je bilo potrebno, da v zadnjem kolu na Dolu osvoji 1. mesto, Steklar zadnje mesto, poleg tega pa mora Rudnik zmagati pred Steklarno z več kot 28 krogi. Tako se je tudi zgodilo, in sicer: krogov točk 1. Rudnik 2.502 4 2. Dol 2.393 2 .3 Steklar 2.384 - 0 KONČNI VRSTNI RED: krogov točk 1. Rudnik 7.242 8 2. Steklar 7.162 8 3. Dol 7.340 2 Občinski prvak s standardno zračno puško za leto 1975 je tako postala ekipa Rudnika. Najboljših 10 iz celotnega tekmovanja: kro- gov 1. Vavtar Jože IL, Rudnik 790 2. Šuštar Karlo, Rudnik 772 3. Vidmar Vili, Dol 765 4. Rešetar Franc, Rudnik 764 5. Tutanar Samo, Steklar 761 6. Majdič, Branko, Rudnik 749 7. Kajtna Alojz, Dol 748 8. Štesel Ernest, Steklar 746 9. Kostanjšek Stane, Dol 743 10. Verač Anton, Steklar 742 Iz neuradnih virov je bilo slišati, da tekmovanje v III. kolu na Dolu ni potekalo regularno, kar je bistveno vplivalo na končni vrstni red, obenem pa je močno razburilo duhove med strelci vseh treh družin. Sodelovanje vseh treh družin v zadnjem času iz več ali manj znanih razlogov že itak ni najboljše, vsi takšni pojavi pa težnje po zbli-žanju in sodelovanju še podirajo. Glede na to, da javnosti ni popolnoma znano, ali je na tekmovanju šlo res za kršitev pro-pozicij in športnega fer pleja na sploh, lahko tokrat samo zapišemo, da je Občinski strelski odbor imenoval posebno komisij o, ki raziskuje ta primer in upati je, da bomo lahko v naslednji številki našega glasila podali že točno in uradno stališče Občinskega strelskega odbora. V primeru, da so plavila bila kršena, bi vsekakor morali kršitelja ali njih več najstrožje kaznovati, v primeru, da gre za natolcevanje nekaterih, pa je potrebno le-te enako kaznovati, ker v enaki meri rušijo složnost hrastniških strelcev. Janez Strgaršek NEKAJ IZ PROGRAMA ODBORA ZA ŠPORTNO REKREACIJO Odbor za športno rekreacijo je tudi za letošnje leto pripravil obširni program športno-rekreativ-ne dejavnosti. Ker je program precej obširen, naj navedemo samo nekatere dejavnosti: Medobratna tekmovanja Letos bodo medobratna tekmovanja potekala po dvokrožnem liga sistemu. Tako bomo tekmovali v malem nogometu, namiznem tenisu in kegljanju. V streljanju z vojaško puško in pikadu bodo tekmovanja v obliki turnirjev. Odprto je še vprašanje šahovskega prvenstva. Odbojko naj bi igrali priložnostno. Skrbeti je samo za množičnost, da bi iz nje lahko dobili vsaj eno kvalitetno ekipo, katera naj bi predstavljala našo OZD na raznih tekmovanjih. Isto velja tudi za rokomet. Tekmovanje posameznikov Čeprav je bila izražena želja, da bi tekmovanje posameznikov potekalo v dveh delih, se pravi dvokrožno, bo to željo težko tudi realizirati. Takšno tekmovanje zahteva precej administracije, pa tudi število organizatorjev moča biti številno močnejše. Je pa tu še problem, ker je odbor brez svojih prostorov, tako da je tudi s te strani precej težav. S tem ni rečeno, da letos tekmovanja ne bo. Gre samo za to, če bo možno tekmovanje organizirati vsa leta. Peteroboj Letos bo na vrsti že 8. peteroboj železarjev, gumarjev, kovinarjev in steklarjev, tokrat v Žalcu, v organizaciji tamkajšnjega Ferralita. Peteroboj bo 17. ma~ (Nadaljevanje s 16. strani) Pogovarjali smo se... TATJANA ZUPANČIČ — administratorka v prodajnem oddelku Ja, res je. Skoraj da ni oddelka, ki ne bi poti'eboval administrativne moči. Kje je po tvojem vzrok, da nam vse bolj primanjkuje srednješolskega kadra? Mislim, da je vzrok samo eden. To pa je prenizki osebni dohodek. Si članica mladinske organizacije? Da! Pa si tudi aktivna? Ne vem kako bi rekla. Imaš kakšno konkretno zadolžitev? Sem sekretarka mladinske organizacije v naši enoti. Prej si na vprašanje, če si aktivna, bolj tako dvoumno odgo- vorila? Meni se zdi, da aktivnost ni na zavidanja vredni stopnji? Res je. Naša aktivnost je odločno premajhna. Pa zakaj? Zdi se mi, da ni pravega organizatorja v naših vrstah. Kako kot mladinka gledaš na proces in razvoj samoupravljanja pri nas, pa čeprav bomo pravkar tudi pri nas praznovali njegovo 25. obletnico? Če sem odkrita, ti moram priznati, da je bilo samoupravljanje zame kot beseda precejšen tabu. No z leti in prakso človek kmalu spozna vse njegove prednosti nasproti kapitalistični ureditvi. Pa misliš, da smo kot samoupravljali rekli zadnjo besedo? Če bomo vse, kar nam zagotavljata republiška in zvezna u-stava, spravili tudi v življenje, potem -mislim, da nam je prihodnost zagotovljena. Če se povrneva nekoliko nazaj. Si kot mlada delavka čutila kdaj kompleks manjvrednosti? Ne vem, kako misliš? Ce misliš na tistega s strani sodelavk, potem moram reči, da je s te' strani vse v najlepšem- redu. Sodelavke so prijazne in mi večkrat in rade volje tudi pomagajo, če kaj ne znam. Imam pa kompleks manjvrednosti, kar zadeva mojo strokovnost. Upam pa, da bo z leti tudi to prešlo. Si zadovoljna s sedanjim delovnim mestom? Mislim, da sem in da je vse v redu. In za konec samo še nekaj. Kako kot mlado dekle gledaš na življenje jutri? Ne vem, kako naj ti odgovorim, tako malo sem o tem razmišljala. Trenutno mislim samo na šolo. Za drugo pa je še itak čas. Mislim, da res. Pa hvala za pogovor. Pogovarjal se je J. Premec UPOKOJILA STA SE Spet je mesec naokoli in pred vami je nova številka našega glasila. V njem je seveda tudi naš pogovor. Tokrat sem obiskal eno naših najmlajših uslužbenk, Ta-. tjano Zupančičevo. Tatjana izvoli: Najlepša hvala za zaupanje. Kar bojim se, da ne bom znala kaj Zanimviega povedati. Nekako neprijetno se počutim. Sicer pa: rodila sem se pred 21. leti v Hrastniku, kot hči steklarja. Po končani osnovni šoli sem se leta 1969 zaposlila v steklarni kot od-našalka stekla. Zdaj ne odnašaš več? Ne. Delo odnašalke stekla je kar precej naporno. Kot dekle pa je bil zame ta napor še toliko večji. Zato sem se odločila, da grem v večerno šolo. Rečeno storjeno. Najprej sem končala ■ strojepisni tečaj. Ko so v Trbovljah odprli večerno administrativno šolo, sem se takoj prijavila. In kako ti gre? Za enkrat kar v redu, saj sem tik pred zaključkom. Pa misliš potem še nadaljeva-. ti? Seveda, moža želja je nadaljnje izobraževanje, vendar pa to ni odvisno samo od mene. So še drugi pogoji. Kateri? Ja višja administrativna šola bo samo pod pogojem, če bo prijavljenih dovolj kandidatov. Po drugi strani pa je precej odvisno tudi od finančnih sredstev. Ali sedaj sama plačuješ šolnino? Ne. Šolnino mi plača podjetje. No, ko sva že pri štipendiranju. le to pri nas dobro urejeno? Težko je kaj reči, toda kolikor mi je stvar poznana, se mi zdi, da je sistem štipendiranja kar v redu. Kolikor je meni znano, nam v naši OZD precej primanjkuje tovrstnega kadra? Že dolgo smo vedeli, da nas bo zapustila naša sodelavka JOŽA JANČIČ in bo odšla v zasluženi pokoj. Nismo pa sl predstavljali, da se bo tovarišica Joža tako težko ločila od svojega kolektiva, od svojih sodelavcev iz skladišča. Kar presenečeni smo bili, ko smo zagledali v jedilnici delavk iz skladišča polno mizo daril in krasen šopek rdečih nageljnov. Vemo, da to ni bilo samo priznanje za njeno neutrudno delo v kolektivu, to je bilo še nekaj več, izraz tovarištva pri skupnem delu, skupnem reševanju problemov, ki jih ni malo v kolektivu skladišča, in izraz njenega razumevanja do reševanja problemov mlajših delavk. Vedno je bila skromna in delavna, nobenega dela ni odklonila, povsod smo jo videli in srečevali, enkrat pri odnašalni skupini v brusilnici, drugič pri nakladanju vagonov, vozila je dvigalo v novem skladišču in kaj bi našteval vse njeno delo, ki je povezano s kolektivom od 3. 12. 1956. leta, od časa, ko je bilo treba prenesti in prepeljati na tone izdelkov iz starega obrata po cesti v oddaljeno skladišče. Vse to je vzdržala, kljub temu da je imela že zdavnaj, abrahama za seboj. Da, to je bila naša Joža, ki se je s solzami v očeh poslovila od nas vseh, ki je tudi svoje sodelavke ganila do solz. To je bilo slovo na predvečer Novega leta 1975, ko smo si vsi želeli mnogo sreče in zdravja, prav posebno pa smo to vsi želeli naši sodelavki Joži, da bi dolgo uživala svoj zaslužen počitek v jeseni svojega življenja. Še zadnji klic je bil — Joža, pridi še med nas, kljub temu da si odšla v pokoj, ostaneš še vedno povezana s svojim — našim kolektivom, z nami vsemi, ki smo skupaj delali. * * * Dne 23. 1. 1975 je bil invalidsko upokojen RUDOLF POVŠE, dolgoletni delavec v kolektivu Steklarne Hrastnik. Tako kot je bil vedno skromen in miren delavec, tako se je tudi na tiho poslovil od svojih sodelavcev v skladišču gotovih izdelkov steklarne. Življenjska pot tovariša Povše-ta je bila izredno težka. Rodil se je 1. 6. 1916 v Šentjanžu pri Krmelju. 2e doma je moral vedno težko delati, da si je lahko utiral pot skozi življenje. Kakor večino iz njegovega kraja, tako je tudi njega 6. 12. 1941 izselil okupator. V pregnanstvu se je nahajal do konca vojne. V kolektivu Steklarne se je zaposlil 20. 9. 1955 na delovno mesto sušilca peska v zmesarni. Bolezen, ki ga je stalno zasledovala, se mu je vedno slabšala. Zaradi tega je moral menjati svoje delovno mesto in prišel v kiko delavnico kot dostavljalec modelov in čistilec modelov. Ker je bilo tudi to delovno mesto za njegovo zdravje škodljivo, je bil prestavljen v skladišče gotovih izdelkov kot varilec folij in kot spe-n j alee kartonov. Samo nekaj let je delal v skladišču, vendar mu bolezen ni dopuščala, da bi delal, zato smo ga večkrat pogrešali pri delu in vedno ugibali, kaj je z njim. Prestal je operacijo, kljub temu se mu zdravstveno stanje ni toliko popravilo, da bi svoje delo lahko opravljal. Delali smo skupaj in videli, kako se trudi, da je svoje delo o-pravljal,' bil je vesten delavec, kot takega se ga bomo spominjali sodelavci. Želimo mu še mnoga srečna leta, predvsem pa boljšega zdravja, tako da bi svoj zasluženi pokoj kar najdlje užival. Rigo Zbiranje krajevnega samoprispevka dobro, prispevek delovnih organizacij slabo Ob koncu meseca decembra 1974 so minila tri leta, ko smo se z referendumom izrekli za samoprispevek za gradnjo objektov negospodarskega značaja. Na referendumu smo glasovali za prispevek za dograditev oz. nadzidavo osnovne šole na Dolu pri Hrastniku, za razširitev oz. dozidavo dodatnih šolskih prostorov v Hrastniku na Logu in za gradnjo zaprtega kopališča prav tam. V tem času, to je od uvedbe samoprispevka, pa do konca leta 1973 je bila izvršena nadzidava dolske šole in s tem pridobljene tri nove učilnice z ustreznimi kabineti ter ostalimi spremljajočimi pomožnimi prostori, istočasno pa izvedena popolna adaptacija te šolske zgradbe, ki je bila za časa vojne močno poškodovana. Zgrajena je bila nova dodatna sodobna šola z dvanajstimi učilnicami, poleg tega pa še vrsto ostalih spremljajočih pomožnih prostorov, kot so prostor za tehnični pouk, za glasbeno vzgojo, kuhinjo, zbornico in kot najvažnejše, da je bila obstoječa šola narodnega heroja Rajka in na novo zgrajena šola priključena na javno toplovodno omrežje. Končno so bili tudi urejeni prostori za pomožno šolo, ki je do 30. novembra 1973 poslovala na Frtici, od 1. decembra 1973 dalje pa so vsi učenci osnovne šole iz Hrastnika takorekoč pod eno streho. Skupni stroški nadzidave pri dolski šoli so znašali 2,522.000 din, gradnja dodatnih šolskih prostorov na Logu pa je veljala 12,056.952,10 din. Ko smo se ob koncu leta 1971 odločili za uvedbo samoprispevka, smo po tedanjih približnih predračunih ocenjevali, da bodo znašali skupni stroški gradnje šole in zaprtega kopališča na Logu okoli 10,250.000 din, danes pa že vemo, da je samo šola na Logu stala več. Iz tega lahko zaključimo, da bo strošek za gradnjo zaprtega kopališča tudi večji, kot je bil predviden ob uvedbi samoprispevka. Čeprav je položaj takšen kot je, ni bojazni, da bazena ne bi zgradili. Splošno znano je, da so cene gradbenega materiala in storitev v zadnjih letih občutno porasle, z njimi pa tudi osebni dohodki zaposlenih, pokojnine, invalidnine itd., vendar ne v takšni višini oziroma ne tako skokovito. Oglejmo si dejansko stanje iz leta 1971 in danes, pa bomo prišli do realnega in logičnega zaključka. Ob koncu leta 1971 smo izračunali, da bomo zbrali iz 1 % samoprispevka od neto osebnih prejemkov iz delovnega razmerja in iz pokojnin naslednja sredstva: * V Leto Predvideno, da bomo zbrali din Zbrano je bilo din Indeks porasta 1972 750.000 1,145.000,00 152,60 1973 840.000 1,468.000,00 174,70 1974 940.000 1,895.000,00 201,60 Skupaj 2,530.000 4,508.000,00 178,20 Od skupno zbranih sredstev v letu 1972 v višini 1,145.000,00 din so prispevali oziroma vplačali delavci, ki so zaposleni v rednem delovnem razmerju 81,32 %, upokojenci 15,19 %, kmetje 1,39% in ostali 2,1 %. Od zbranih sredstev v letu 1973 v višini 1,468.000,00 din pa so prispevali oziroma vplačali zaposleni v rednem delovnem razmerju 79,47 % od skupnega zneska, upokojenci 16,43 %, kmetje 1,02 %, obrtniki 2,64 %., delavci zaposleni v tujini 0,31 % in ostali 0,13 % itd. Iz gornjih podatkov je razvidno, da je bilo v letu 1972 zbranih za 52,60 %. več sredstev kot je bilo predvideno, v letu 1973 za 74,70 % več in v letu 1974 za 101,6 % več kot je bilo .predvideno. Dalje lahko ugotovimo, da je bilo v letu 1973 zbranih za 28,2 % več Sredstev kot v letu 1972, v letu 1974 pa za 29 % več kot v letu 1973. Ta odstotek nam pove, da so se v povprečju v letu 1973 za toliko povečali osebni dohodki nasproti letu 1972, v letu 1974 pa za 29 %, kar pa ni popolnoma točno, ker se število plačnikov samoprispevka rz leta v leto povečuje. Končno tudi vidimo, da je bilo v treh letih zbranih za 78,20 % več sredstev kot smo načrtovali ob uvedbi samoprispevka. V času, ko smo se odločili, da bomo vsi prispevali sredstva za gradnjo šole in zaprtega kopališča je bilo povedano, da bodo tudi delovne organizacije z območja občine prispevale sredstva v te namene. Tako je bilo sporazumno sklenjeno z delovnimi organizacijami, da bodo prispevale 0,8 % sredstev od ustvarjenega dohodka preteklega leta. V ta namen je bil sklenjen pismeni samoupravni sporazum, s katerim so se se vse delovne organizacije zavezale, da bodo prispevale sredstva za gradnjo teh objektov. Predvidevali smo, da bo znašal prispevek delovnih organizacij po stopnji 0,8 % iz dohodka v letu 1972 749.500 din v letu 1973 815.000 din v letu 1974 853.000 din Skupno v treh letih ‘ 2,417.500 din Zbranega pa je bilo: v letu 1972 1,063.000 din ali 51,1 % več, v letu 1973 , 1,151.000 din ali 41,18 % več, v letu 1974 pa le 683,000 din ali 19,7 % manj kot je bilo predvideno ob času uvedbe referenduma. ■ Tako so delovne organizacije prispevale skupno 2,897.000 din ali 19,8 % več, za leto 1974 dolgujejo TOZD in OZD še 1,294.000 din. Dejanski izračuni so bili opravljeni na podlagi zaključnih računov delovnih organizacij, to je iz leta 1971, 1972 in 1973. Iz razpoložljivih podatkov je bilo ugotovljeno, da bi morali zbrati v treh letih več sredstev, kot pa je bilo zbranih. Ustvarjeni dohodek delovnih organizacij se je znatneje povečal kot smo predvidevali in tako bi morali iz naslova 0,8 % od dohodka zbrati v treh letih naslednja sredstva: Leto Plan din Zbrano din Indeks 1972 1,319.665,60 1,063.000,00 80,50 1973 1,634.540,00 1,151.000,00 70,37 1974 1,977.300,00 683.000,00 34,54 Skupno 4,931.505,60 2,897.000,00 58,73 Iz tega izhaja, da je bilo s strani delovnih organizacij zbranih za 2,034.855,50 din sredstev manj, kot je bilo predvideno ali za 41,27 %.. To ima pa neljube posledice, ker financiranje ne poteka v skladu z izdelanimi finančnimi načrti oziroma programi. Zaradi nerednega plačevanja dogovorjenega prispevka s strani nekaterih delovnih organizacij, mora investitor najemati kratkoročne kredite pri banki, ki pa so zelo dragi, saj je treba za takšna posojila plačevati 11% obresti in zamudne obresti, razumljivo je, da tovrstna posojila bremenijo investicije oz. gradnjo objektov in končno delovne organizacije. Predvidevamo, da bodo delovne organizacije, ki svojih obveznosti v letu 1974 niso mogle poravnati, storile to v začetku leta 1975. Pregled dohodkov in izdatkov sredstev, zbranih iz 1 %, samoprispevka in 0,8 % iz dohodka delovnih organizacij za leto 1972, 1973 in 1974: Leto Samoprispevek din Prispevek del. organizacij din Skupaj din 1972 1,145.000,000 1,063.000,00 2,208.000,00 1973 1,468.000,00 1,151.000,00 2,619.000,00 1974 1,895.000,00 683.000,00 2,578.000,00 Skupno 4,508.000,00 2,897.000,00 7,405.000,00 Razmerje 60,88 % občani 39,12 % del. org. 100% Razpredelnica nam pove, da so v treh letih plačevanja samoprispevka prispevali občani oz. zaposleni in upokojenci 60,88 %, od skupno zbranih sredstev, delovne organizacije pa komaj 39,12%. Kot je že povedano, so znašali stroški nadzidave in adaptacije dolske šole 2,522.000 din, stroški gradnje šole na Logu pa 12,056.952 din, potem lahko zaključimo, da bo potrebno še zbirati sredstva, da bomo lahko zgradili zaprto kopališče, za katerega je v celoti izdelana investicijsko tehnična dokumentacija s predračunom stroškov za vsa dela. Pričetek gradnje še ni določen, vsekakor pa se bo pričelo z deli, ko bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva. Poudariti je treba, da znašajo še neporavnane obveznosti za dograjeno šolo na Logu v Hrastniku 2,700.000 din. Ce k temu znesku prištejemo še zamudne obresti, se ta dolg poveča na preko 3,200.000 din. Skupni pregled dosedaj vloženih sredstev: — nadzidava in adaptacija šole na Dolu 2,522.000 din — gradnja šole na Logu 12,056.952 din Skupni stroški 14,578.932 din Doslej zbrana sredstva 1 % samoprispevka znašajo 4,508.000 din od delovnih organizacij — 0,8 %, iz dohodka pa 2,897.000 din Skupno 7,405.000 din Glede na to, da je republiška izobraževalna skupnost posodila za dobo 5 let 1,000.000 din se ta dolg zniža na 6,405.000 din Obveznost do vrnitve posojila pri Ljubljanski banki — podružnici Trbovlje znaša brez obresti še 2,700.000 din preostali znesek v višini . 3,705.000 din pa je bil poravnan iz sredstev zbranih od delovnih organizacij še pred uvedbo referenduma. GRADNJA POKRITEGA KOPALIŠČA I. PO PROJEKTU »AZA« LJUBLJANA Po načrtu ki ga je izdelalo podjetje AZA iz Ljubljane, bi merilo korito pokritega bazena 25 x 12,15 m. Objekt je opremljen s slačilnicami in drugimi pomožnimi prostori, ki so namenjeni učencem osnovne šole in odraslim. Grobe zunanje izmere objekta znašajo 51,45 x 20,30 m gabarit slemena bazenske strehe 13,50 m, gabarit slemena strehe nad garderobo 11,50 m nad terenom ob spodnjem glavnem vhodu na južni strani. Objekt je pri bazenskem koritu enoetažen z manipulacijskim in inštalacijskim hodnikom okrog bazenskega korita, slačilnišlci del pa je dvoetažen z delno poglobitvijo pri kletnih prostorih za prezračevanje in pripravo bazenske vode. Razporeditev slačilnic ima v I. nadstropju značaj obratovanja za splošne potrebe. Slačilne kabine z garderobnimi omaricami imajo kapaciteto za moške v 7 kabinah in prav toliko za ženske in povsod po 44 omaric. Slačilnice v spodnji etaži so skupne, namenjene so za učence šole, v dveh prostorih ločeno za dečke in deklice s kapaciteto za 50—60 otrok. Skupna kapaciteta slačilnic znaša 120 garderobnih omaric, kar predstavlja okoli štiri razrede. Sanitarije so v I. etaži garderobnega dela. Z diferenčnimi stopnicami so povezane na spodnje garderobne prostore preko vodne zapore. Okoli bazenskega korita je dimenzioniran hodnik za lažje prehajanje iz enega dela dvorane na drugega, na izvedbo ogrevalnih klopi in na občasno provizorično postavljanje manjših montažnih tribun za tekmovanje. Za dostop na teraso v poletnem času je pri vseh izhodih potrebna izvedba vodne zapore. Pri reševanju razporeditve posameznih elementov slačilnic, sanitarij, prh in stopnišča je upoštevan princip čistih in nečistih dostopov z vodno zaporo in enosmernim dostopom pri vračanju v garderobo ali sanitarije. Dostop iz obojestranskih hodnikov v bazenski prostor je omejen na upravo in vzdrževalca kopališča kot tudi za kopališkega mojstra, ki je tu samo v izjemnih primernih za javnost (tekmovanje). Bazenski objekt se vključuje v sedanjo zazidavo šole tako v izvedbi strehe kot po gabaritih. Kritina je salonitna na armirano betonskih predalčnih nosilcih. Predlagana je uporaba betonskih konstrukcij, ki se vidijo v materialu s polnili opečnega zidu z obojestransko oblogo dvojno žgane fasadne opeke. Opeka je toplotno in akumulativno ustrezna in delno hidro skopična. Steklene površine pri bazenski dvorani so iz dvojnega dvoplastnega stekla, domače proizvodnje termopan, v garderobah pa iz dvojnega stekla. Vsi nosilni elementi steklenih sten in oken ter zunanjih vrat so iz profilirane aluminijaste pločevine domače proizvodnje. Tlaki po hodniku ob bazenu in ostalih komunikacijah so keramični — domače proizvodnje. Predračunska vrednost iz meseca oktobra 1974 znaša s strani izvajalca del nekaj nad 14 milijonov din. II. PROJEKTANTSKA ORGANIZACIJA PROJEKT METAL LJUBLJANA je izdelala predlog načrta za pokriti bazen v izmeri 16 X 40 m, kjer bo plastični bazen 12 x25m, globine pa 1,55 x 1,25 m, ki se lahko spremenijo, s pomožnimi prostori. Garderobe in sanitarije so enotne za šolarje in ostale kopalce, vendar se ne uporabljajo hkrati. Za zunanje kopalce so predvidene omarice — približno 70, za učence pa v istem prostoru obešalniki. Razen garderobe za vse kopalce in šolarje, bodo na razpolago sanitarije, kabine, prhe, sušilni aparati, sanitetna soba, ki bo obenem služila kot shramba kopalnemu mojstru za kopalni pribor. Nad garderobami bo odprta galerija za obiskovalce bazena 8 x 15 m, dostopna direktno iz prostora bazena. Na galeriji obstoji možnost za ureditev bifeja z mizami za kopalce. Osnovna konstrukcija celotnega objekta je jeklena, stebri I profila in tipski poveznik Metal 20 X 16 v rastru 4 m. Celotna streha je v naklonu 15°, pokrita z valovitim salonitom. Strop je obešen na spodnji pas jeklenega nosilca z dodatno jekleno konstrukcijo, strop iz smrekovih desk d = 2 cm, stikovanih na pero in utor, parna zapora iz Al-folije in termoizolacija iz 10 cm tervola. Tlak v bazenu nad prostorom za cevovod je keramit. Objekt bo povezan z veznim hodnikom na obstoječo telovadnico pri obstoječi šoli, ki bo glavni koristnik objekta. Za zunanje obiskovalce je predviden dostop do pešpoti pod šolo in stadionom. Fasadne stene so iz siporex plošč. deb. 20 cm, ometane in obarvane. Vsa okna so plastična Typ KOSTROJ z dvojnim steklom pred bazenom pa zasteklena s termopan steklom. Izvedba bazena je iz armiranega poliestra. Pred montažo se izvede armirana betonska talna plošča debeline 15 cm, s plastjo mivke debeline 3 cm, po montaži pa se bazen od-betonira. Halo jeklene konstrukcije je možno povečati, da se s tem pridobi večja tlorisna površina. Predračunska vrednost objekta se giblje med 7 in 8 milijoni din po cenah iz decembra 1974. Iz obeh opisov je možno zaključiti naslednje: Po projektu »AZA« bi dobili relativno lepši, masivnejši — klasični bazen iz armiranih železo-betonskih nosilcev — korito opremljeno z ustreznimi keramičnimi ploščicami in okoli 96 % vodotesnost. Čas izgradnje do 24 mesecev. Cena 14,000.000 din. Po projektu »Projekt-Metal« pa bi dobili objekt iz železne konstrukcije, zapolnjen s siporeksom, 100% vodotesno korito z 10-letno garancijo itd. Čas gradnje do enega leta. Cena do 8,000.000 din. Če hočemo graditi, moramo imeti zagotovljena sredstva, pa če gre za eno ali drugo varianto. Ob času uvedbe referenduma v letu 1971 smo predvidevali, da bodo znašali stroški gradnje bazena pod 3,000.000 din. Predvidevamo, da bomo zbrali v letu 1975 in 1976 naslednja finančna sredstva: I. Samoprispevek občanov po stopnji 1 % v letu 1975 v letu 1976 2.360.000 din 2.900.000 din Skupaj 5,260.000 din II. Prispevek TOZD in OZD iz dohodka po stopnji 0,8 % dolg iz leta 1974 prispevek v letu 1975 prispevek v letu 1976 1.294.000 din 2.200.000 din 2.500.000 din Skupno I. in II. 5,994.000 din 11,254.000 din Od tega: obveznosti pri Ljubljanski banki — podružnici Trbovlje 3,000.000 din z zamudnimi obrestmi ostane za gradnjo bazena 8,254.000 din toda le ob discipliniranem plačevanju prispevka organizacij po stopnji 0,8 % od dohodka. Predlog financiranja po II. varianti: 1. kredit SGP Hrastnik 2. kredit podjetja Pristan 3. nezagotovljeno s strani delovnih 1.300.000 din 2,000.000 din 4.954.000 din Skupno za bazen jeklene konstrukcije. 8,254.000 din Zanimalo vas bo PRIŠLI V PODJETJE: Pucelj Terezija, kontrolor stekla; Šabič Šefik, odnašalec stekla; Belič Hasan, delavec v zme-sarni; Kadič Mustafa, delavec na kanalu; Pulko Viktorija, kontrolor; Gostič Pavel, nabiralec stekla; Nuhanovič Alena, kontrolor; Odžič Slavica, odnašalka stekla; Hajdarevič Vahid, delavec v zme-sarni; Zajelšnik Kristina, kontrolor; Utješinovic Mladen, instru-mentarec; Pevc Karla, odnašalka; čehič Sabit, delavec na kanalu; Zelinac Lazar, odnašalec; šošter Anica, odnašalka; Hodžič Azem, pomožni v mizarnici; Kreže Silvestra, odnašalec stekla; Murtič Bahrija, dostava stekla; Karlica Milan, pobiralec črepinj; Jontez Majda, kontrolor; Kitič Stojiča, odnašalka; Brglez Judita, odnašalka;' Klenovšek Drago, voznik viličarja; Restar Miroslav, menjalec modelov; Gorišek Eva, kontrolor stekla; Funkelj Milena, kontrolor; Planinc Edvard, krogličar; Ovčar Anica, kontrolor; Ocvirk Marjana, kontrolor; Resman Božidara, kontrolor; Kovačič Boris, strojnik TOZD V; Gornik Ivanka, odnašalka; Brglez Edvard, delavec pri avtomatu; Grum Mihael, delavec pri avtomatu; Juteršek Drago, delavec pri avtomatu; Odžič Ratko, pobiralec črepinj; Hrecog Jerica, kontrolor; Hajdarevič Hašim, odnašalec; Stopinj-šek- Roman, delavec v kartonaži; Jamšek Nada, prodajalka v bifeju; Halilovič Salko, pobiralec črepinj; Džajič Avdija, pobiralec črepinj; Gregorič Anica, pomivalka posode; Perc Mihael, odnašalec stekla; Ekič Dževal, odnašalec; Vavtar Iztok, odnašalec; Gene Anton, delavec težak; Haši-čič Ismet, pobiralec črepinj; Tomanič Mirko, odnašalec; Volaj Franc II, nabiralec stekla; Hokič Mujesira, odnašalka; Balič Meh-med, odnašalec; Jankupovič Mina, odnašalka; Strehar Alfonz, menjalec klešč; Burkeljc Franc, predstiskalec; Hajdarevič Munib, odnašalec; Skenderovič Šerif, de- lavec na kanalu; Glavič Ana, odnašalka; Petrovič Božica, odnašalka. NA LASTNO ŽELJO ZAPUSTILI PODJETJE: Pavčnik Ljuba, finančni knjigovodja; Oplotnik Ervin, strojnik H 28; Šmid Darinka, kontrolor; Peklar Metka, izpihalka; Ši-kovc Danijela, delavka v brusil-nici; Rodošek Franc, steklarski pomočnik; Kosmač Franc, odnašalec; Hlebec Stanislav, dostav-ljalec stekla; čatič Safet, pobiralec črepinj; Vidovič Stanislava, kontrolor; Laznik Ana, izpihalka MDK; Kajič Mirko, strojnik v kisikarni; Zidmaher Matija, odnašalec stekla; Selič Irena, saldo-kontist; Kugič Mesud, odnašalec stekla; Zorenč Marija, delavka v brusilnici; Mihoci Miljana, kontrolor; Žagar Lea, evidentičar; Matek Zdravka, administrator; Brekan Rozalija, izpihalka; Maček Justina, izpihalka; Mihajlo-vič Franjo, pomočnik IS; Kožar Nada, odnašalka stekla; Jankovič Simo, dostavljalec zmesi; Logar Boris, vodja TOZD III; Gavranovih Mirko, odnašalec stekla; Šoba Andrej, v JLA; Alt Joško, v JLA; Odžič Žarko, v JLA; Malenšek Ignac, v JLA; Markovič Nedo, odnašalec stekla; Rancinger Venčeslav, steklarski pomočnik; Zorec Miroslav, kemijski tehnik; Gunšek Vladimira, administrator. SAMOVOLJNO ZAPUSTILI PODJETJE: Demirovič Ismet, delavec na kanalu; Hrstič Ibrahim, v zapor; Antonič Miroslava, odnašalka stekla; Eminovič Jusuf, dostavljalec zmesi; Alibašič Fehim, odnašalec; Grgič Drago, samovoljno; Smodič Nikolaj, pobiralec črepinj; Trajlovič Tomislav, pobiralec črepinj; Šlenc Erih, steklarski pomočnik; šišič Meh-med, odnašalec stekla; Vodeb Stojan, strugar; Sagujeva Gorica, odnašalka stekla; Restar Miroslav, odnašalec stekla; Kranjc ZAHVALA Vsem, Iti ste spoštovali, imeli radi in mu bili 'prijatelji ter v tolikem številu poslednjikrat spremljal TONETA KLEMENA naša globoka zahvala. Hvaležnost izražamo vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrazili ustno in pismeno sožalje ter še posebno hvaležnost izrekamo govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi »Svobode II« iz Steklarne. Boleča je izguba našega dragega. Vsem, Iti sočustvujete z nami in ga boste ohranili v lepem spominu, se prisrčno zahvaljujemo. Hvaležni njegovi najdražji ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in zeta MIHCA FLISA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkem trenutku, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Hvala tudi vsem tistim, ki so nam namesto vencev dali -denar. Zahvaljujemo se tudi govornikoma in vsem, ki so našega dragega Mihca spremil na njegovi zadnji poti na Savsko pokopališče. Posebna zahvala tovarišu Kavzarju in enoti transporta za nudeno pomoč, s katero so pokazali, da so imeli našega Mihca radi in ga bodo pogrešali. Žalujoča žena Marija, hčerke MILI, MIHELCA in ANICA, sinček TONČEK, oče, sestra MALCl, družina SIROTIC in ostalo sorodstvo ZAHVALA ’ Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta VENCESLAVA RANCINGERJA se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sosedom, prijateljem ter svojcem, ki so nam ob težki uri stali ob strani ter nam ' izrekli sožalje. Zahvaljujemo se obema govornikoma, godbi in pevskemu , zboru DPD »Svoboda II«, upravi in sindikatu za vence in .vsem, ki so. ga v tako velikem številu spremljal na njegovi ' zadnji poti na dolsko pokopališče. Žalujoči: žena Ana, hčerke Eli, Ani, Greta, Elfi z družinami, sinovi Robert, Venci, Roman z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA , Ob nenadni smrti in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MATIJE NOVAKA : se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi obema govornikoma, godbi in pevcem Svobode II, sindikalni podružnici in upravi steklarne za vence. Lepa hvala tud! dr. Vukomanoviču in sestri Majcenovi za iskreno pomoč. Žalujoči: žena Amalija, hčerki Stanka in Frida z družinama ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica TOMAŽA VIDMARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sindikalni organizaciji in kolektivu Steklarne Hrastnik kakor tudi TOZD III — dekorirnica s satinirnico, pevcem, godbi, Zvezi borcev terena II, tovarišem Janežiču, Rackitu, Bre-mecu in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Žalujoči: žena, sinovi in hčerka ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega strica FRANCA ŠTOJSA se iskreno zahvaljujemo stanovalcem samskega doma, tov. Janežiču ter vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način pomagali ob nenadni smrti strica. Posebno zahvalo izrekamo stanovalcem samskega doma za denarno pomoč, upravi in sindikatu, ter menzi in operativnim delavnicam za venec, govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki so se udeležili pogreba na Raki. Žalujoča družina- Križaj IN MEMORIAM FRANC ŠTOJS Nesreča ali kaj? toda Francija Štojsa, ali kakor so ga vsi zaradi njegove skromne višine klicali Franček, ni več. V petek, dne 21. 2. smo zvedeli, da je Franc Štojs preminul v svoji sobi v samskem domu. Franc Štojs sé je rodil 2. 6. 1925 na Brezovem pri Krškem. Mladost je preživel pri svojih starših. Konec leta 1941, v času najhujšega hitlerjevskega divjanja širom Evrope, je bil Franček izseljen v Nemčijo. Šele- po osvoboditvi se je vrnil v domovino. Nekaj časa je tako rekoč taval o-krog, dokler se ni 4. 8. 1955 zaposlil pri nas v steklarni. Krhke fizične konstrukcije in brez poklica, je bil postavljen v KIKO delavnico kot dostavljalec modelov. Zanimalo vas bo Lidija, odnašalka stekla; Duh Adolfa, kontrolor; Jovanovič Rade, dostavljalec stekla. UMRLI Flis Mihael, delavec težak; Štojs Franc, dostavljalec modelov. UPOKOJENI: Bevec Justi, vodja splošne službe; Volfand Rudi, brigadir MDR; Povše Rudolf, varilec v folije; Jančič Joža, skladiščna delavka. Franček je živel bolj samotno. in skromno življenje. Nikdar ni poskušal, da bi si našel življenjsko spremljevalko in si ustvaril dom in družino. Takšen način življenja ga je vse bolj vabil med tiste, ki so ob kozarčku iskali tolažbo, družbo in prijatelje. Neurejeno življenje in še marsikaj ga je pripeljalo tako daleč, da mu tudi zdravje ni več dobro služilo. Čeprav je imel v življenju bolj malo srečnih trenutkov, je vedno rad pomagal drugim, čeprav je bil sam tako rekoč najbolj potreben pomoči. Čudna so pota življenja. Tegobe in žalost sta vedno skupaj, nerazdvojni prijateljici, ki skušata kljubovati usodi. Žal nemalokrat slednja slavi zmago, kruto, nepošteno, a svojo, kateri se nihče ne more upreti. Je že tako. Človek se rodi zato, da bi umrl. Svoje življenje in njegov vek trajanja pa si največkrat kroji sam, Da — največkrat. So pa tudi izjeme, katerim je usojeno drugače. Franci Štojs ni dočakal svoje petdesete pomladi. Zaka j ? Odgovor v temno noč hiti, njega ujeti mogoče ni. Tako kot si prišel dragi sodelavec, tako tudi odhajaš, tiho in skromno, tako kot je bilo tvoje življenje. Odhajaš in naj ti bo spomin v slovo ... POROČILI SO SE: Podlesnik Anica — Hauptman Drago, Jelakovič Ivan — Odžič Milja, Biderman Marija — Omerzi Jože. PRIRASTEK V DRUŽINI: Kladnik Štefka — Snežano, Rus Mirko — Diana, Jovan Mihael — Milana. Iskreno čestitamo! IX. REDNO ZASEDANJE SKUPŠČINE PODJETJA Glavna točka dnevnega reda IX. zasedanja skupščine je bila obravnava popisa (inventura), "poročilo skupne komisije, ki je imela nalogo izvršiti popis, poleg tega še: — obravnava razporeditve delavcev in delavk v TOZD II — avtomatska predelava steklene mase, — sklic zborov delovnih ljudi glede obravnave in sprejema samoupravnih aktov. Pri pregledu realizacije sklepov VIII. zasedanja skupščine se ugotovi, da so v glavnem vsi sklepi izvršeni. Kot dopolnilo informacije na vprašanje ureditve transportnih poti v tovarni je vodja komercialnega sektorja tov. Mlinar Martin objasnil, da so začetni uspehi že vidni, transportna pot skozi obrate se je u-redila, vendar za dokončno ureditev celotnega transporta v tovarni ima razvojni oddelek nalogo, da izdela celotno študijo. Prihodnja seja skupščine bo že verjetno obravnavala konkretne predloge. Tov. Krsnik inž. Franjo, vodja planske službe, je govoril o problemih nadaljnje proizvodnje obeskov. Zaključek je bil, da se vsem delegatom skupščine posreduje pismeno kratko informacijo o kalkulacijah, proizvodnih in prodajnih cenah obeskov na trgu- v . Postavljeno je vprašanje predsednika tovarniške konference sindikata tov. Janeza Ciglerja glede sprejema pravilnika o delavski kontroli. Skupščina sklene, da se pravilnik sprejme in potrdi ob priliki potrjevanja vseh samoupravnih aktov. POPISNE KOMISIJE IZVRŠILE SVOJO NALOGO Predsednik centralne popisne komisije inž. Surina Ivan je konkretno in jasno ocenil delo centralne komisije za popis inventure in delo ostalih 22 komisij, ki so imele nalogo izvršiti popis do konca meseca decembra 1974. leta. Že v uvodu poročila je bilo članom skupščine objašnjeno, da se je izvršil poleg popisa v tovarni tudi popis stanja osnovnih sredstev, ki so v uporabi v drugih ustanovah (zdravstveni dom), popis v počitniškem domu v Portorožu in Bohinju. Predsednik kritično oceni le pomanjkljivosti popisa nedovršene proizvodnje, vendar se je ta napaka tudi odpravila; izredne težave je imela komisija za popis surovin, predvsem peska in sode, zaradi prostorov. Po uvodni oceni poročila je skupščina podjetja sprejela zaključek, da naj se poveri skupščino, da dokončno na zasedanju potrdi delo vseh popisnih komisij. Predlaga se, da naj posamezne TZOD obravnavajo popis po TOZD in naj se preverijo napake, ki so eventualno nastale; tako se naj obravnava: stanje osnovnih sredstev po TOZD, stanje (zakaj je prišlo do nepravilnosti) pri popisu nedovršene proizvodnje in vprašanje surovin. O tem naj TOZD podajo poročilo skupščini, poleg tega naj skupščina obravnava vse sklepe, ki zadevajo popis v tovarni. Člani skupščine so se strinjali s predlaganim predlogom. Pri obravnavi posameznih komisij za popis se je ugotovilo, da je bilo delo popisne komisije za nedovršeno proizvodnjo izredno težavno, saj je bila tovarna na dan popisa 31. 12. 1974 zelo založena. Komisija je ugotovila, da so nastale težave zaradi nepravilnih oznak pakiranih izdelkov itd. To predvsem v TOZD I. Ugotovilo se je, da je bilo v~ TOZD I 236.939 kom. nedokončane proizvodnje, v TOZD II 2,661.435 kom. in TOZD III 331.309 kom. izdelkov. Vendar je večji del izdelkov že bilo pakiranih, le zaradi težav skladišča niso bili izdelki odnešeni. Skupščina zaključi, da se v bodoče vse uredi, da se v mesecu decembru ob popisu iz tovarne odnese čimveč že pakiranih izdelkov. Pri popisu gotovih izdelkov se je ugotovilo, da je bil popis v določenem roku izvršen. Popis je vršilo 5 popisnih komisij, kljub temu so bile potrebne še dodatnen moči in del popisa izvršiti v nadurnem delu. Centralna popisna komisija je večkrat nadzorovala in pregledala delo popisnih komisij in ugotovila, da so popisne komisije svoje delo v redu opravljale. Težave so nastajale v glavnem zaradi tega, ker so bile izredne zaloge, med letom 1974 se je rušilo staro skladišče, tako da so bili vsi predali natrpani z izdelki. Ugotovilo se je, da je celotni lom znašal 0,63 %, kar je z ozirom na pogoje, ki jih ima skladišče, po oceni skupščine podjetja zadovoljivo. Skupščina zaključi na podlagi obširne razprave, da je potrebno urediti skladiščne prostore, urediti dohode in vhode tako, da nepoklicanim osebam ne bo možen vstop v skladišče in v tovarno sploh. Poleg tega zaključi, da popisno stanje in probleme okrog popisa gotovih izdelkov obravnavajo posamezne TOZD. Na podlagi podanih predlogov v posameznih TOZD bo skupščina določila manipulativni lom za skladišče. Skupščina zaključi, da se morajo reklamirani izdelki pri dokončni ugotovitvi stanja odpisati kot lom TOZD, ki je zakrivila reklamacijo, ne pa, da se vodi kot skladiščni lom. V letu 1974 se je razbilo in pretopilo v maso izredno veliko nekurantnih izdelkov, ki tudi povečuje lom skladišča. To so tudi vzroki da je odstotek loma v letu 1974 znašal 0,63 %. Pri obravnavi popisa drobnega inventarja je stanje kot vsako leto. Ugotavlja se, da posameznikom manjka veliko inventarja, ki ga imajo v uporabi. Skupščina zaključi, da se vse, ki jim manjka orodje, obvesti, da morajo plačati določen odstotek vrednosti orodja. V nasprotnem primeru se sprejme sldep o izterjavi vrednosti manjkajočega orodja. Ugotovi naj pa se predvsem orodje, ki ga manjka zaradi malomarnosti posameznikov. Pri popisu sive litine se ugotovi realno stanje glede viška glede na količino porabljene sive litine. Isto stanje se ugotovi pri popisu gasilskega orodja; skupščina zaključi, da se nadoknadijo obrabljene cevi in orodje, ki služi za požarno varnost. Težave so bile pri popisu osnovnih sredstev. Komisija predlaga, da se vsa nova osnovna sredstva takoj oštevilči, namestiti po možnosti večje številke, vse spremembe morajo posamezne TOZD takoj javiti. Evidenco in zasledovanje osnovnih sredstev se mora takoj urediti, zaključi skupščina podjetja. Skupščina podjetja potrdi predlog strokovne komisije za odpis in odprodajo osnovnih sredstev. V tej zvezi mora razpisati licitacijo v okviru podjetja. Za osnovna sredstva pa, ki so evidentirana in se niso našla, se napravijo prijave in raziščejo posamezni primeri. Popis osnovnih sredstev in sredstev, ki so v u-porabi izven podjetja, (počitniški domovi, zdravstveni dom), se je izvršil v redu in ga potrdi skupščina podjetja. Največ razprav je bilo ob popisu pomožnega materiala ter se ugotavlja, da so težave zaradi skladiščnih prostorov, slabe evidence in neusklajenih skladiščnih kartic. Problem je bil že pri izstavljanju čekov za izdobavlje-ni material in nomenklature posameznih materialov. Predvsem so nastale razlike pri elektro materialu, ležajih, ventilih, medtem ko se je ugotovil minimalni višek pri surovinah. Po celotni kritični obravnavi se zaključi: L Do konca prvega polletja se mora izdelati točna nomenklatura za celotni material. 2. Vsake tri mesece uskladiti kartice pomožnega materiala s stanjem v materialnem skladišču in materialnem knjigovodstvu. 3. Za evidentičarke organizirati tečaj zaradi njihove stalne menjave. 4. S L 3. 1975 uveljaviti poslovnik za delo v materialnem skladišču. 5. Za realizacijo sklepov sta odgovorna vodja komercialnega sektorja in vodja gospodarsko-planskega sektorja. Na podlagi teh sprejetih zaključkov je skupščina potrdila ugotovljeno stanje pomožnega materiala. Komisija za terjatve je ugotovila, da 11 podjetij dolguje po več let manjše zneske. Skupščina podjetja sprejme sklep, da se vse terjatve izpod 20 din odpišejo v breme podjetja, ostale terjatve pa preveriti, v kolikor je potrebno vložiti tožbo. Popisna komisija za nedovršene investicije ugotavlja, da je še nedovršenih investicij za 805,895 tisoč din (predvsem skladiščna hala in investicije, ki se v letu 1975 dokončujejo). Skupščina podjetja je potrdila poročilo. Po ugotovitvi realnega stanja popisa v bifeju in menzi je dala skupščina podjetja razrešnico centralni popisni komisiji in vsem ostalim popisnim komisijam. Popis je skupščina soglasno potrdila. Skupščina je sprejela predlog, da se zaključni račun podjetja za leto 1974 obravnava z vsemi delavskimi sveti TOZD in delegati skupščine. Ta predlog je sprejet zaradi tega, ker se drugače časovno ne more uspešno pripraviti zaključni račun. Skupno zasedanje bi bilo 25726. II. 1975. Posamezni DS TOZD bi potem naknadno obravnavali vso pro-blemtaiko zaključnega računa z ozirom na probleme vsake TOZD. INFORMACIJA O PROBLEMIH DELOVNE SILE ZA NOVI OBRAT Tov. Sušin Viktor, dipl. pravnik, vodja splošno kadrovskega sektorja, je delegatom skupščine^ podal obširno informacijo o težavah, ki nastopajo pri pomanjkanju zaposlenih za novi obrat avtomatske proizvodnje. Povzetek vsega je, kot je bilo ugotovljeno, da predvsem manjka kvalificiranih ključavničarjev in še nekaj pomožnih delavcev. Izredne težave nastopajo zaradi neurejenosti stanovanjskega problema, 4-izmenskega obratovanja, predvsem pa, ker sta Jutranjka in Sijaj Hrastnik bolj interesantna za zaposlovanje kot pa naše podjetje. Pojavljajo se tudi problemi glede vajencev, problem je bil že obravnavan v letu 1974. Kako urediti, da bo nov stroj lahko šel v obratovanje? Skuša se najti rešitev z začasno zaposlitvijo upokojencev, dosedaj je okrog 20 prijav, in s preusmeritvijo gotovega števila zaposlenih iz drugih TOZD, predvsem se računa na zaposlene iz dekorirnice, kjer se pred videva zmanjšana proizvodnja. Isti problem je potem nakazal inž. Žagar Anton, vodja TOZD II, ki ugotavlja, da še manjka približno 8 ljudi, predvsem ključavničarjev. Vodijo se razgovori s TOZD I in TOZD V, kjer se stremi za prekvalifikacijo gotovega dela zaposlenih. Problem v avtomatski proizvodnji je že dalj časa pereč, predvsem zaradi fluktuacije zaposlenih. Predvsem odhajajo ljudje, ki nimajo perspektive, da dobe stanovanje. Skupščina podjetja vzame informacijo na znanje, poveri pa nalogo splošno kadrovskemu sektorju, da nadaljuje z akcijo reševanja tega problema. - INFORMACIJA — KAKO SPREJEMATI IN POTRDITI SAMOUPRAVNE AKTE TOZD IN OZD Po izčrpni informaciji navaja Sušin Viktor, dipl. pravnik, kako pristopiti k sprejemanju in potrjevanju samoupravnih aktov. Skupščina podjetja vzame na znanje informacijo in zadolži odbor za spremljanje in izvajanje samoupravnih aktov in informacij, da pripravi skupno s splošno kadrovskim sektorjem program in rokovnik za obravnavo in sprejemanje samoupravnih aktov v kolektivu. Skupščina podjetja potrdi vlogo podjetja za železniški in luški promet, ki želi, da se spremeni vplačano posojilo iz leta 1973 in 1974, ki je bilo vplačano kot poseben davek. Ta sredstva bi potem namensko koristili za pokritje izgube v letu 1974. Predlog se potrdi, o tem se pismeno obvesti DS TOZD. Skupščina podjetja izvoli v odbor za spremljanje in izvajanje samoupravnih aktov in informacij tov. Skočirja Nika, TOZD IV, v komisijo za ocenitev, nabavo in odpis osnovnih sredstev pa sta bila izvoljena Koritnik Matija in Majcen Jože. Rigo NAGRADNA KRIŽANKA sestavil: KARLI DAEMEL OBREŽJE OBRTNIK LESNE STROKE SLOVENSKO OBMORSKO MESTO DRUGA NAJ: VIŠJA GO’ RA V JUG0: SLAVIJ! PORTUGAL’ SKI PORO’ CEVALNI URAD M DROBNI Žl» VALSKI IN RASTLINSKI ORGANIZMI V VODAH OTOČJE V POLI’ NEZ1 JI SPLOŠNI NAZIV ZA NASELJE BRITANSKI NOBELOVEC ZAMIR V LETU m9 (JOHN Boy D) RAZBIJAČ, UNIČE- VALEC PRIIMEK DVEH BRATOV, KONSTRUK’ TORJEV NAJVEČJE PLANIŠKE SKAKALNICE GRETA GARBO OSCAR. LEBB5 ■KEM.ZNAK ZA RADIJ KAMRA NAJBOLJŠI JUGOSLOV. IGRALEC NA’ MIZNEGA TENISA SLOVENSKA PESNICA N ERRO, ZMEDA IZ08RA* "ZEN0ST STARO RUSKO MESTO OB REKI VELIKAJI AMERIŠKI ZOBER ŠPANSKI ESEJIST IN DRA’ M ATI K LOSČ STARA RUSKA DOL’ ZINSKA MERA PORTUGAL. OTOČJE V ATLANTIKU ARHEOL. NAJD&IŠCe OB NILU AMER.FILM. IGRALKA NIZOZEMSKI IGRALEC TENISA ZALIV MED RIMOM IN NEAPLJEM GLAVNO MESTO MORAVSKE VOJVOD ĐINEC POT TELOVADNO ORODJE PERZIJSKI ŠAH,REFQR= MATOR.IME’ N OVAN „VELIKI" M57H1W9) PUBLICIST FINCI BITKA, BORBA okrasekv arabskem SLOGU KRAJ NA KRKU OSEBA IZ MOZARTOVE OPERE MESTO OB REKI ADDI V ITALIJI EDO MIHEVC OBJEKT PREKO REKE M NENAVADEN POJAV, FATA: MORGANA PODLO s GA ZA ROKAVE BODEČ POLJSKI PLEVEL VRSTA RAZCVETJA LASNI MEŠIČEK NAJVIŠJA GORA V ZASAVJU RfLIGIJA, •Ž.IME ROMULOV BRAT ZAČASNO POSLOPJE BLAGA FINSKA LUKA CTURKUi SOMBOR HLADNO OROŽJE TUJE ■ŽENSKO IME ZIMSKA PADAVINA NAŠA TOVAR: NA UR V ZEMUNU ČETRTA DIMENZIJA KMETIJSKA ZADRUGA OSEBA IZ YERDUEVE OPERE MESTO V VZH.NEMČIJI OTOK V EGEJSKEM MORJU ŽIVAL,Kl L0 VI MISI IN.. IME EGIPT. PREDSEDNIKA EL SADATA VISOKA IGRALNA KARTA NOVEJŠI FRANCOSKI KOMPONIST JURČIČEVA POVEST BOGATA KONGOSKA POKRAJINA KONEC OBSTOJA OSKAR ČERNJUL UVERTURA, ZAČETEK SLOVENSKI SLIKAR (MATIJA) ATLETSKA DISCIPLINA GORNJA OKONČINA ANDRES VALDES MESTECE NA MAD: ŽARSKEM MESTO V BRAZILIJI ZNAMKA ANGLEŠKIH MOTORJEV KRAJ NA 0-' TOKU CRESU PODZEMNI HODNIK URBAN JARNIK REKA SKOZI INNSBRUCK PLESALKA PAVLOVA SREDIŠČE STARE ČRNSKE DRŽAVE V RODEZIJI LACI CIGOJ IVAN LEVAR AL8ERT EINSTEIN REKA V SRBIJI MESTO OB MARICI MESTO V KA-. LIFORNIJI, SESTAVNI DEL SAN FRANCISCA GOSPODAR, UPRAVI’ TELJ STARA JAPONSKA PRESTO L NICA ■ RAJKO RANFL V DENARJU IZRAŽENA VREDNOST IZDELKA OBIČAJ, Seca Nekaj iz programa za športno rekreacijo NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada: 50 din 2. nagrada: 30 din 3. —7. nagrada: po 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do ponedeljka 24. marca. Čitajte STEKLARJA NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki Steklarja smo prejeli 58 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (50 din): Skubic Frida, 2. nagrada (30 din): Oberauner Rezi, 3. -7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Stopa Marica, Rak Jožica, Rancinger Marica, Draksler Lojzka in Pevec Olga. PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: glasba, opera, palice, rubelj, kolon, odolin, bedro, lori, epruvete, sužnja, O. Z., taca, Uri, Lada, tat, LE, usad, Španija, Abo, elan, Ta, tehtnica, ep, Tarim, UR, Knin, tiranija, kup, Ac, koala, CE, C. P., atom, Iran, Ndola, Ira, J. A., ora, Lasi, Onon, Slana, mag, Crna, mana, Ravenna, Ela, interim, P. K., Tkon, R. U. R., kantina. (Nadaljevanje) ja. Na seji koordinacijskega odbora, ki je bila 18. februarja v Žalcu, je bilo sklenjeno, da naj letošnji peteroboj poteka v okviru proslav 30. obletnice zmage nad fašizmom, 30. obletnice Zveze sindikatov in 25. obletnice samoupravljanja. Tekmovanje bo potekalo že po ustaljenih proporci j ah in v standardnih panogah, se pravi v malem nogometu, rokometu, streljanju z zračno puško, odbojki, namiznem tenisu, šahu in kegljanju. Ženske ekipe bodo tekmovale izven konkurence, in sicer v streljanju z zračno puško, kegljanju in namiznem tenisu. Kot veste, je bila zmagovalka lanskega Peteroboja 74 ekipa železarne Jesenice. Naši predstavniki pa so osvojili četrto mesto. Steklarske igre Letošnje steklarske igre — steklariada 12. po vrsti bi morala biti v Kumrovcu, v organizaciji steklarne iz Straže. Steklarna Straža je zadnji čas odpovedala -organizacijo »steklariade« iz razloga,ker so kapacitete Kumrovca, za organizacijo takšne manifestacije za enkrat še premajhne. Kumrovec lahko sprejme po trenutnih podatkih le okrog 170 nastopajočih. Kot morda veste, pa na »Steklarijadi« nastopa okrog 1200 do 1500 tekmovalcev. Ker je nastop naših tekmovalcev dokaj negotov, je odbor sprejel sklep, katerega je posredoval tudi samoupravnim organom. Sklep se glasi: odbor za športno rekreacijo predlaga, da v kolikor se naša OZD udeleži teh iger, potem naj bo zastopstvo polnoštevilno, ker bomo lahko le na ta način dostojno reprezentirali ugled katerega imamo v jugoslovanskem prostoru, kot tudi izven naših meja. V nasprotnem primeru pa je bolje, da se iger ne udeležimo. Toliko o programu odbora za športno rekreacijo. O posameznih akcijah pa bomo še podrobneje-pravočasno obvestili. J. P.