Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna št. 30 lir.— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250 — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione. in abb. postale I. gr. ŠT. 292 TRST, ČETRTEK 3. MARCA 1960, GORICA LET. IX. ZAKAJ LETATA E1SENHQWER IN HRUŠČEV IZ DEŽELE V DEŽELO? Nova ljudstva stopajo na svetovno pozornico Kljub bližajočemu se sestanku na najvišji ravni se nadaljuje boj med obema taboroma - Izid je odvisen od nekomunističnih narodov Isti dan, ko je Gronchi odhajal iz Sovjetske Rusije, je Hruščev stopil na letalo ter odpotoval na uraden obisk v razne države Azije. Ustavil se je v Indiji pri Nehruju, bil je v Burmi in Sukarnovi Indoneziji in obiskal bo naposled še Afganistan. Ne mnogo časa zatem se je spravil na potovanje v tujiho tudi predsednik Eisenhovver, in sicer v južno Ameriko. Obiskal je najprej Brazilijo in Argentino, zdaj se nahaja v Ci-leju in zatem bo obiskal tudi Urugvaj. Da sta se ta dva največja politična mogočneža na svetu, katerih čas je gotovo zelo dragocen, odločila iti na tako utrudljivo potovanje v deloma še zaostale in nerazvite daljne države, mora imeti svoje posebne, zelo resne vzroke. Prvo, kar moramo iz teh obiskov sklepati, je na vsak način to, da te »nazadnjaške« dežele niso nikakor tako malopomembne, kot večina nepoučenih ljudi misli. ZAKAJ NE? Dežele, katere Hruščev in Eisenhovver obiskujeta, so sicer res še nerazvite, toda razpolagajo z ogromnimi prirodnimi bogastvi, ki niso še izkoriščena. Ondotna ljudstva se vrh tega prebujajo k narodni samozavesti in teže z nezadržljivo močjo k popolni politični in gospodarski neodvisnosti. V njih vrejo sile, ki so dolga stoletja spale' ter se dandanašnji z velikansko naglico'razvijajo in uveljavljajo. To ne velja samo za Azijo in Afriko, temveč tudi za srednjo in južno Ameriko, kjer je n. pr. Brazilija skoro tako obsežna kot vsa Evropa in polna vseh mogočih dobrin. Vsi odgovorni možje na zapadu in tudi v Rusiji se sprašujejo, kakšne bodo posledice, ko ti novi narodi okrepe svoje države, dobe sodobno industrijo ter postanejo enakovredni zahodnjakom in Rusom. Kaj bodo tedaj zahtevali in naredili Kitajci, ki jih je več ko 600 milijonov, Indijci s svojimi 400 milijoni, Indonezijci, ki jih je 90, kaj Arabci, Argentinci, Brazilci in vsi osta- li prebujajoči se narodi? ODNOS SIL SE SPREMINJA Kar je vsekakor izven vsakega dvoma, je naslednje: nobeden med njimi ne bo več dovolil, da mu v katerikoli obliki ukazuje tujec. Doba kolonialnega gospostva je za vselej pri kraju. Ravno tako je na smrt obsojeno načrtno kapitalistično izkoriščanje celih narodov po tujih industrijskih in finančnih mogotcih. Tak način ravnanja z ljudstvi postaja nemogoč, zlasti če pomislimo, da tvorijo no- vi, napredujoči narodi veliko večino človeštva. Ko bodo postali omikani, bogati in močni, se bo na vsak način marsikaj spremenilo v svetu. Voditi bodo hoteli svojo samostojno politiko ter z njo vplivati na potek svetovnega dogajanja. Bogu se bomo morali zahvaliti, ako ne bodo zlorabljali svoje moči, da se vtikajo v notranje razmere Evrope ter morda odločali tudi o usodi našega in drugih narodov. Teh velikih sprememb, ki postopoma zore v mednarodnem življenju, se državniki seve zavedajo in temu prilagajajo svojo politiko. Trudijo se in ugibajo predvsem, kako bi si pridobili naklonjenost danes še zaostalih, a jutri vplivnih dežel in ljudstev. RUSI IN AMERIKANCI Tu je resnično ozadje in vzrok Eisenho-vverjevega potovanja v južno Ameriko in Hruščeva v Azijo. Da sta zastopnika ravno teh dveh velesil šla na pot, ni slučajno. Amerikanci in Rusi so namreč edini pravi in resni tekmeci za politični in gospodarski vpliv v svetu, medtem ko so Angleži in Francozi zdrknili nekako v ozadje. Še pred 10 leti je Velika Britanija bila skoro izključna gospodarica na Srednjem vzhodu, kjer je s pomočjo krajevnih arabskih vladarjev imela odločilno besedo v politiki in gospodarstvu teh krajev. Ko je arabske kralje pregnala narodna revolucija, je zginila tudi oblast Angležev. Nadvse značilno pa je, da se je takoj zatem prvič v zgodovini pojavil v vzhodnem delu Sredozemlja in v vsem arabskem svetu vpliv Rusov. Pred enim desetletjem so imeli Ameri-kanci v državah južne Amerike ravno tako oblast kot Angleži na Srednjem vzhodu. Amerikanci so zalagali južno Ameriko s kapitalom, ustanavljali tam podjetja, pomagali izkoriščati prirodna bogastva ter pri tem lepo zaslužili. Iz tega vodilnega položaja jih nihče ni mogel izriniti. Njihov vpliv v teh deželah je sicer še zmerom zelo močan, toda po tej vojni se je tudi v srednji in južni Ameriki že prikazala senca — Rusije. Zelo občutljivi južnjaški narodi Vpliv Sovjetske Rusije se je začel tu polagoma uveljavljati iz raznih vzrokov. Najprej zavoljo tega, ker so Rusi postali drugi najmočnejši narod na svetu, česar sc s ponosom zavedajo. Svoj vpliv širijo, kamor le morejo, ,in v svojih računih ne prezrejo nobene dežele na zemlji. Poleg tega je začel ugled Združenih držav v srednji in južni Ameriki zadnje čase vidno padati. Zakaj? Zavoljo tega, ker so razne ondotne dežele, kot n. pr. Argentina, zašle v gospodarske stiske, katerih naj bi bil zlasti po mnenju mladine kriv »severnoameriški kapitalizem in imperializem«. Brazilci spet naglašajo, kako je njihova domovina bila v zadnji vojni na strani zaveznikov ter se vojskovala proti nacionalsocialistični Nemčiji. Toda po zmagi so Združene države obsule Nemčijo z milijardami, tako da je postala ena najbogatejših dežel na svetu, medtem ko je Washington pustil Brazilijo na cedilu. Ce bi bila spadala med sovražnike, se zdi, da bi z njo bolje ravnali! Poleg Brazilije in Argentine se čutijo tudi Venezuela, Peru in Mehika od Združenih držav zanemarjene in zato se širi med ponosnimi tamkajšnjimi južnjaki čedalje bolj Washingtonu sovražno razpoloženje. To se je razodelo že pred dvema letoma, ko je Eisenhovverjev namestnik Nixon na obisku v južni Ameriki bil domala dejansko napaden. EISENHOVVERJEVA NALOGA Samo po sebi se razume, da skušajo bolj-ševiki te razmere čim bolj izkoristiti. Da bi jih pridobili na svojo stran, ponujajo užaljenim južnjakom ugodna posojila, pripravljeni so jim poslati strokovnjake, ki naj jim pomagajo razviti sodobno industrijo, z njimi delajo kupčije in sklepajo trgovinske pogodbe. Nedavno tega je Mikojan obiskal srednjeameriško republiko Kubo, kjer je na krmilu Washingtonu nasprotni Fidel Castro. Mikojanova pot je bila velik uspeh za Rusijo. Moskva je obljubila Castru znatno posojilo in v Kubi bo nakupila velike količine sladkorja. Posebno slabo je pa vplivalo v Washingtonu, da je Mikojan svetoval Kubancem, naj si v gospodarstvu pomagajo s socialističnimi sredstvi: podružabijo ali razlaste naj sladkorne nasade in podjetja, ki jih na Kubi posedujejo ameriški kapitalisti. Voditelji Združenih držav so prišli do prepričanja, da takih stvari ne kaže podcenjevati, in zato je šel Eisenhower na pot. Med obiskom je doživel tudi marsikaj ne-(Nadaljevanj c na 2. strani) »Tako ni mogoče iti naprej" RADIO TRST A Nedelja, 6. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 17.00 Ujetnik med oblaki, radijska igra (Saša Martelanc). Igrajo člani RO; 71.45 Zbor iz Števerjana; 21.00 Pesniki in njih stvaritve »Aleksander Puškin« (Jože Peterlin); 21.25 Slovenski oktet; 22 00 Nedelja v športu. Ponedeljek, 7. marca, ob: 18.00 Oddaja za najmlajše: Maček potepuh, radijska pravljica (Neva Rudolf). Igrajo člani RO; 19.00 Šola in vzgoja — Ivan Teuerschuh: Mladina pred mikrofonom; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Ruggero Leoncavallo: Glu mači, opera v dveh dejanjih. Približno ob 21.20: Opera, avtor in njegova doba; 22.00 Mala litererna oddaja. Torek, 8. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Janko Košir: Osnove sodobnega kmetijstva: »Namakanje. zemljišč«; 18.10 Bravničar: Simfonija št. 2 v D-duru; 19.00 Postno predavanje — msgr. Jakob Ukmar: »Uresničenje božjega sklepa v polnosti časov«; 21.00 Ilustrirano predavanje — Tuje jadro na obzorju — Mirko Javornik: »Roger de Flor, jastreb i sredozemskega morja«; 22.00 Umetnost in življenje ' — Danilo Sedmak: »Eksperimentalni film«; 22.15 Jugoslovanski skladatelji — »Alojz Srebotnjak« (P. Merku). Sreda, 9. marca, ob: 18.00 Bližnja in daljna smučišča — Rafko Dolhar: »Cortina d’Ampezzo«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. M. Starc); 21.00 Deževni večer, igra v treh dej. (Paola Riccora - Lada Mlekuž). Igrajo člani RO. Četrtek, 10. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Franc Orožen: Življenje Babiloncev in Asircev: »Palača v Chorabadu in viseči vrtovi v Babilonu«; 18.30 Slovenske vokalne zasedbe; 19.00 širimo obzorja — Tone Penko: Sprehodi po tržaških muzejih: »Botanični vrt«; 21.00 Obletnica tedna — Janko Jež: »100-letnica rojstva Salvatora di Giacoma«. Približno ob 22.05: Iz sodobne književnosti — »Mimi Malenšek in njen roman Črtomir in Bogomila« (Martin Jevnikar). Petek, 11. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Miran Pavlin: Kemija razkriva zlorabe živil: Umetno vino gre dobro v denar; 18.35 Jugoslovanske narodne pesmi in plesi; 19.00 Postno predavanje — Janez Vodopivec: »Apostola Pavla doživetje pred Damaskom«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika — Mario Kalin: »Televizija v industriji; 22.20 Koncert pianistke Ljerke Ples-lič Bjelinskljeve — Bljelinski: Proljetne igre. Sobota, 12. marca, ob: 15.45 Avsenikov kvintet; 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — Vioe, 17. spev; pripravil Boris Tomažič, prevod Alojz Gradnik; 17.00 Čajkovski: Hrestač, orkestralna suita, op. 71 a; 18.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 20.40 Zbor Slovenske filharmonije, 21.00 Roki, dramatizirana zgodba (Ranko Marinkovič - Frane Adum - Vinko Beličič). Igrajo člani RO; 22.00 Rimski Korsakov: Šeherezada, simfonična suita, op. 35. Letalske nesreče Vožnja z letali postaja zadnje čase bolj nevarna kot po železnici. Velika nesreča se je pripetila v zalivu Rio de Janeira prav ob prihodu ameriškega predsednika Eisenho-werja. Ameriško vojaško letalo, v katerem se je vozila tudi vojaška godba, ki je imela nalogo igrati ob predsednikovem obisku, je zaradi megle in naliva trčilo v brazilsko potniško letalo. Obe sta se razleteli na drobne kose. Žrtev je šestdeset, pri življenju so ostali le trije težko ranjeni potniki. V petek zjutraj so pa poročali z irskega letališča Shannon o drugi veliki nesreči. Italijanski štirimotornik je pri odletu s proge trčil ob neki pokopališki zid na koncu letališča in je med strahovitim pokom zgorel. Mrtvih je 27 potnikov, težko ranjenih in obžganih pa 23. Letalo je vozilo na progi Neapelj — New York. Ko je Segni pretekli teden naznanil senatu, da je vlada odstopila, se je oglasil k besedi njegov predsednik Merzagora ter javno protestiral proli temu, da se je Segni umaknil, ne da bi prepustil parlamentu odločitev o usodi vlade, kot velja povsod v demokratičnih državah. Namesto da bi o vprašanju, kdo naj u-pravlja in vodi republiko, sklepalo ljudsko predstavništvo, so si to njegovo najvažnejšo pravico prisvojila vodstva poedinih strank, ki na svojih tajnih sestankih dejansko nastavljajo in odstavljajo vlade. »Tako postopanje« je dejal Merzagora, »spreminja parlament v telo brez besede in brez pomena« ter mu jemlje ves ugled med ljudstvom. Po tej poti pojde demokracija v pogubo. Podkupljenci in dobičkarji »Nad italijanskim političnim življenjem«, je nadaljeval Merzagora, »leži težko ozračje podkupljivosti in koristolovstva«. Mogočne finančne skupine zasebnikov in poldržavnih družb posegajo na nedovoljen način v javne Krka rimske vlade Italija je še zmerom brez vlade, Segni vodi le tekoče upravne posle, medtem ko se državni poglavar Gronchi posvetuje z raznimi osebnostmi, kaj mu je storiti. Kot narekuje običaj, sprejema na razgovore predsednika senata in poslanske zbornice, voditelje vseh parlamentarnih skupin, nekdanje predsednike republike, bivše načelnike vlad in tako dalje. Preden sliši mnenje vseh, poteče seve precej časa, ta kriza je pa še posebno težka, ker ni lahko najti zanesljive večine in primernega delovnega programa. Po splošnem mnenju je najbolj verjetno, da bo Gronchi dal nalogo sestaviti novo vlado spet Segniju ali senatorju Piccioniju. (Nadaljevanje s 1. strani) prijetnega, ponekod je visokošolska mladina skupno z delavci demonstrirala proti Združenim državam, toda v glavnem je Ei-senhovverju uspelo izvršiti nalogo, ki mu je bila naložena. Državnikom je razjasnil, da je severnoameriški imperializem gola izmišljotina, obljubil jim je izdatno gospodarsko pomoč ter s tem ublažil že precej razširjeno protiameriško razpoloženje. BOJ ZA POLITIČNO PREMOČ Povsem drugačno mislijo o Združenih državah narodi Azije, ki jih ravnokar obiskuje Hruščev. To se je pred mednarodno javnostjo najbolje razodelo, ko je bil Eisen-hower nedavno tega v - Indi ji. Milijonske množice so ga navdušeno pozdravljale kot predstavnika velesile, ki je bila vselej nasprotnica kolonialnega gospostva ter ni nikoli podjarmljevala tujih ljudstev. Eisenho-wer je bil sprejet v Indiji tako navdušeno kakor noben tuj državnik. zadeve. »Tako ni mogoče iti naprej in če se ne vrnemo radovoljno k poštenju, se odpirajo žalostni pogledi v našo prihodnost«. Ostrejše obsodbe italijanskih razmer, kot jo je izrekel predsednik senata, si ni mogoče zamisliti. V državi vlada po njegovem samo navidezna demokracija, prvo besedo imajo ljudje, ki razpolagajo z denarjem ter z njim vplivajo na politiko strank, na časopisje in tako dalje. Pravi gospodar je potemtakem kapital in nc ljudstvo. Govoru so v senatu vsi ploskali, pritrjeval mu je tudi Segni, toda Merzagora je kljub temu po nekaj dneh odstopil, da izrazi protest zoper razmere v republiki. Najdaljši predor na svetu Vrtanje planinskega cestncga predora, ki naj bi vezal Italijo z ostalo Evropo skozi najvišjo goro. naše celine Monl Blancom, se 7 vso naglico nadaljuje. Italijanski kopači so dospeli že ■ daljino 1300 m, kjer so naleteli na izredno trd granit. S francoske strani so pa delavci prodrli 650 m globoko. Predor bo dolg 11 km 600 m, se pravi, da bo najdaljši na svetu, ker bo za 3800 m prekašal tistega, ki veže na Japonskem otoka Hansu in Kjušu. Znamenita pleša Pravijo, da je Ilruščevu sitno, ker vzbuja pri uradnih obiskih njegova pleša zanimanje časnikarjev. Prejšnji teden se je zato oglasil neki ameriški specialist, ki bi rad srečal Ilruščeva, ko pride ta mesec na sestanek z De Gaullom v Pariz, da mu izroči zdravilo za rast lasi. Nekateri so vprašali celo na sovjetskem veleposlaništvu, kaj je v resnici s to plešo. Tajnik je odgovoril, da ima tudi Rusija dovolj lasnih izvedencev in da ni treba Hru-ščevu zaradi pleše laziti po svetu. Francozi in Nizozemci, a ne Rusi. Borbo za svobodo in neodvisnost tem ljudstvom ni bilo treba voditi niti proti Amerikancem niti proti Rusom. Od teh dveh velikih in bogatih narodov pričakujejo nasprotno le pomoč, da čimprej modernizirajo svoje države in njih gospodarstvo. Zavedajoč se, kako se med Amerikanci m Rusi pričenja po vsem svetu ostra tekma za politično premoč, skušajo to tekmovanje obrniti sebi v prid. Dežele, po katerih je potoval Hruščev, so ravno lako kot južna Amerika vse - prej kot komunistične, a sprejemajo pomoč od kogarkoli jim jo nudi. Če jim jo dajo Združene države, bodo prijateljice Amerike, ako jim jo prožijo Rusi, bodo njim hvaležne in prijazne. Zategadelj je Hruščev obljubil Indiji in ob obisku Indoneziji velika posojila in raznotero drugo gospodarsko in tehnično pomoč. Od naklonjenosti teh nekomunističnih ve-j likih narodov, katere čaker sijajna bodoč-' nost, je pa odvisno, ali bo v svetu prevladal vpliv Amerike ali Rusije, kar utegne bi- Na dober sprejem je naletel v Aziji tudi Hruščev. Vzrok je v tem, da so bili v teh ' ti odločilnega pomena za usodo vsega člo-deželah kolonialni gospodovalci Angleži, j veštva. Nova ljudstva stopajo na svetovno pozornico Silovit potres uničil mesto Agadir v Maroku V noči med torkom in sredo je v Maroku (Severna Afrika) nastal eden naj silovitejših potresov, kar jih pomni zgodovina. V manj kot 10 sekundah so razbesnele sile zemlje skoraj popolnoma uničile mesto Agadir ob Atlantiku. Mesto šteje 50 tisoč prebivalcev, in sicer 45 tisoč Arabcev ter 5 tisoč Evropejcev. Ima važno trgovinsko Posebna vrsta krščanstva Nedeljski Messaggero Venelo se je iznova spravil na Novi list. Povod za to mu je dala naša pritožba, da se večini Beneških Slovencev odreka dušno pastirstvo v materinem jeziku, čeprav jim po predpisih morale in Cerkve pritiče. Videmski dnevnik odgovarja, da je slovensko dušno pastirstvo nepotrebno, ker je »jezik, ki ga tam vsi brez izjeme govore, fur-lanščina«. List gre celo tako daleč, da trdi, kako tu vsi govore in razumejo furlanščino in italijanščino, a le »malokateri slovensko narečje, in zato se opravlja pridiga v italijanščini«. Da je tako besedičenje skrajno nesmiselno in lažnivo, leži na dlani. Kako more človek zdrave pameti trditi, da le »malokateri« Slovenec razume svoje narečje? V kakšnem jeziku pa govore v družini, če ne v svojem? Da poleg tega mnogi vsaj nekoliko razumejo jezik soseda, s katerim žive v isti deželi, je splošen pojav v Evropi. Toda kaj sledi iz tega? Med omikanimi ljudmi prav nič. Drugače je pa pri nas. Ker jezikovno nadarjeni Slovenci pogostoma razumejo tudi nekaj italijanščine, jim italijanski raznarodovalei, kot beremo v Messagge-ru, odrekajo kratkomalo pravico do dušnega pastirstva v materinščini. Demokristjani v Trstu pa menijo, da taki Slovenci niso več Slovenci ter jim zato ne gredo prav nobene manjšinske pravice. SOVRAŽNIKI LASTNEGA NARODA To je vsekakor prav lepa krščanska morala! »Pouk in sploh dušno pastirstvo v materinem jeziku,« je rekel Pij XI., »je naravna in nadnaravna pravica katoličanov.« Če se pa vernik nauči, čeprav površno, tujega jezika, zgubi po mnenju italijanskih nacionalistov takoj naravno in nadnaravno pravico, katero je doslej užival. Naj nam gospodje povedo, kje so pobrali to modrost! Iti ali se ne zavedajo, kakšne posledice bi to njihovo načelo lahko imelo za Italijane v Jugoslaviji? Ker žive v slovanski državi, se bodo s časom skoro vsi naučili vsaj nekaj slovenščine ali hrvaščine. Po nauku in morali italijanskih nacionalistov bi zategadelj zgubili pravico do dušnega pastirstva v svojem jeziku in nekdo bi mogel razglasiti, da sploh niso več Italijani. Da bi razvoj bil hitrejši, bi jim morali še vzeti šole v materinščini, kot se je zgodilo z Beneškimi Slovenci. Te nesreče bodo Italijani v Istri obvarovani samo, če bodo ob-lastva v' komunistični Jugoslaviji do manjšin bolj krščanska, kot so katoliška v videmski pokrajini. Tako je v dejanskem življenju krščanstvo Messaggera Veneta, naših demokristjanov in na žalost tudi cerkvenih krogov v Vidmu. pristanišče ter je zaradi milega podnebja tudi zelo obiskano tujskoprometno središče. Potres je prebivalec zalotil med spanjem. Valovanje zemlje je povzročilo, da so se ce-lo najsodobneje grajena poslopja porušila do tal ali bila močno oškodovana. Neki angleški dopisnik poroča, da se je med nesrečo vozil v avtomobilu po eni mestnih ulic, ko je iznenada ugotovil, da nima več v oblasti vozila. Prej povsem gladka asfaltna tla so se začela krušiti in na cesti so nastale brazde, kot jih dela plug na njivi, štirideset metrov pred njim je videl, kako se je večnadstropno poslopje razklalo čez pol in se zrušilo na cesto. Smrt v valovih Doslej niso še ugotovili natančnega števila smrtnih žrtev, vendar se zdi, da jih mora biti okrog 3 tisoč. Ranjencev pa je baje okrog 5 tisoč, žrtve se povečini nahajajo pod ruševinami, od koder je slišati klice na pomoč, ihtenje in stokanje. Precej ljudi je utonilo tudi v morju, kajti med potresom so mnogi bežali proti obali, a valovi so tedaj butnili čez pomole, segli do 300 m daleč na kopno ter zatem potegnili s seboj ljudi. Mesto je ostalo brez vode, brez luči in brez telefonskih zvez. Za strahotno nesrečo so v sosednih mestih zvedeli šele dve uri kasneje od beguncev, ki so z avtomobili bežali pred divjanjem narave. Na pomoč ponesrečencem so poleg domačih oblastev priskočili še francoski in KREISKY IN GSCHNITZER NA POLJSKEM Avstrijski zunanji minister Kreisky je v torek odpotoval v Varšavo, kjer se bo mudil tri dni. Ker je vzel s seboj podministra Gschnitzerja, strokovnjaka za Južno Tirolsko, je prav gotovo, da bosta Avstrijca govorila s poljskimi državniki tudi o položaju nemške narodne manjšine v Italiji. Pod tem naslovom je dnevnik II Gazzetti-no objavil 1. marca na dveh stolpcih članek, v katerem pripoveduje, da sta se pred nekaj dnevi sestala v Trstu zastopnik Južnotirolske ljudske stranke senator Tinzl in predsednik Slov. kršč. soc. zveze dr. Besednjak. Namen sestanka naj bi bil združiti v skupni boj »skrajni krili« obeh jezikovnih manjšin. Razgovori so po poizvedbah lista tekli ugodno Besednjak je stavil le pogoj, da Tinzl posredu-> je na Dunaju v korist koroških Slovencev. Vest Gazzettina bi sama na sebi ne smelai biti prav nič razburljiva. Južnotirolski Nemci in tukajšnji Slovenci ter Hrvati so za časa fašizma sodelovali, na raznovrstnih področjih : v rimskem parlamentu, na kongresih evropskih narodnih manjšin in v tisku. K temu jih je sililo skupno trpljenje. Nič posebnega bi zatorej ne bilo, ako bi tudi danes sodelovali, 2 r i /j livijfi Domjo: POTUJČEVANJE SLOVENSKE ZEMLJE Pred dnevi so se v 10 hiš tako imenovanega naselja Sv. Sergeja pri Domju vselili prvi stanovalci. Za sedaj je dobilo stanovanja 120 družin, spomladi pa bodo izročili bivališča nadaljnjim 150 družinam. Ko bo naselje dokončno zgrajeno, bo štelo skupno 1.400 stanovanj, za katera bodo razne ustanove izdale okrog 4 milijarde lir. Vse hiše bodo sezidane na zemljišču, ki je bilo še pred nekaj leti last slovenskih kmetov. Ko je kmalu po drugi svetovni vojni nastala Ustanova industrijskega pristanišča, je ta najprej začela od naših kmetov odkupovati parcele pod cesto Trst-Milje, kjer so nastale nekatere tovarne; pred leti pa je stegnila svojo roko tudi proti Bregu ter se postopno polastila okrog 40 ha zemljišča. Proti vzhodu sega skoraj do Ri-cmanj. Kot vidimo, gre za natančno sestavljen načrt, kako vso do pred kratkim strnjeno slovensko kmečko okolico postopno industrializirati in jo naseliti z italijanskim delavskim življem. Predvideno je namreč, da bodo v novem naselju bivali delavci, zaposleni v tovarnah in podjetjih, ki so ali bodo nastala v žaveljskem industrijskem pristanišču. Precejšen del novih družin bodo tvorili begunci iz Istre, ki se jih oblastva že dolga leta poslužujejo, kadar gre za poitalijančevanje naše zemlje. Tako bo »Ustanova julijskih in dalmatinskih beguncev« zgradila v naselju 250 stanovanj, toda tudi mnogo ostalih stanovanj bodo dodelili beguncem. Naše mesto se res postopno industrializira, toda ta razvoj čedalje bolj spreminja narodnostno sestavo naših krajev. Na doslej povsem slovensko zemljo se naseljujejo Italijani, kateri izpodrivajo naše ljudi z rodne zemlje in izključujejo, kar je zelo žalostno, celo iz novih tovarn. GRADNJA VII. POMOLA Prejšnji teden je bila na javni dražbi oddana gradnja VII. pomola v tržaškem pristanišču. Dela bodo trajala štiri leta, skupni stroški pa znašajo 13 milijard lir. Pomol bo dolg 800 m in širok 250; gradilo pa ga bo podjetje Pietro Cidonio iz Rima. Tržaški mestni svet: NOVI GOSPODARSKI NAČRT Na ponedeljkovi seji občinskega sveta je odbornik Geppi obrazložil predlog gospodarskega načrta za leto 1960-61. Načrt predvideva dela za skupni znesek 3 milijard 299 milijonov, ki naj jih nakaže država. Ker komisariat najbrž ne bo letos odobril vseh del, je naloga občinskega sveta, da določi, katera dela imajo prednost. Odbor je mnenja, da je treba posvetiti pozornost zlasti šolstvu in je zato pripravil načrt, po katerem bi povečali poslopji srednjih šol v Rojanu in na Elizejskem polju, poslopje osnovne šole v ul. Manna ter preuredili industrijsko šolo Volta. Za ta dela nameravajo potrošiti 650 milijonov. V začetku seje je komunist Calabria utemeljil resolucijo, ki zahteva, naj svet izvoli .komisijo, katere naloga naj bi bila, da prouči gospodarski položaj Trsta in sestavi načrt za njegovo izboljšanje. Nabrežina: KAJ Z BIVŠIM OTROŠKIM VRTCEM? Na eni zadnjih sej je občinski svet zavrnil predlog odbora, naj se poslopje bivšega nabrežinskega otroškega vrtca tako preuredi, da bodo v njem lahko dobili začasna stanovanja družine, ki se iz kakršnegakoli vzroka iznenada znajdejo brez strehe. Večina svetovalcev meni, da se to poslopje nikakor ne sme spremeniti v nekakšno zbirališče brezdomcev, ker se nahaja na glavnem vaškem trgu. Nekateri so predlagali, naj se staro poslopje poruši in naj se preuči možnost, da se na tem mestu zgradi kino dvo rana, ki je v vasi nimamo. Ker je izvedba tega predloga povezana z znatnimi stroški in ker občina nima denarja, je bila razprava o vprašanju odložena. Pred kratkim so v Nabrežini odprli novo občinsko kopališče, ki je bilo zgrajeno s sredstvi iz gospodarskega načrta. Kopališče se nahaja v bližini glavnega trga. VOLIVCI NABREŽINSKE OBČINE V volilnih seznamih devinsko-nabrežinske občine je bilo dne 26. februarja vpisanih skupno 4.181 oseb, in sicer 2.060 moških ter 2.121 žensk. Konec maja leta 1956, ko so bile občinske volitve, je bilo v občini 3.578 volivcev, iz česar izhaja, da so bile v zadnjih 4 letih v volilne sezname na novo vpisane 603 osebe. Novi volivci so povečini istrski begunci, ki so se naselili v naselju Sv. Mavra pri Sesljanu. Vprašanje je zlasti pereče za tiste posestnike, katerim so zemljišča razlastile razne državne ustanove, kot n. pr. za razširitev cest, a ne morejo dobiti odškodnine, če ne dostavijo izvlečka iz zemljiške knjige. Dr. Palamara je obljubil, da se bo za zadevo zanimal, ter obenem izrazil prepričanje, da se bo vprašanje v kratkem zadovoljivo rešilo. Mavhinje: PROMETNA NESREČA V nedeljo zvečer se je na cesti Vižovlje-Mavhinje pripetila nesreča, katere žrtev sta postala mavhinjski učitelj Julijan Colautti in domačinka Dragica Širca. Ko sta se na motornem vozilu vračala proti domu, je učitelj iz nepojasnjenih vzrokov zgubil oblast nad motorjem, tako da sta oba potnika padla in sc precej hudo ranila. šempolaj: NOVA LJUDSKA HIŠA Nabrežinski občinski svet je prejšnji petek sklenil odkupiti v Šempolaju 1.200 kv. m zemljišča, da se na njem zgradi 6-stano-vanjska ljudska hiša. Občina bo za zemljišče potrošila 420 tisoč lir. Ce bo prefektura sklep odobrila, bo Ustanova za gradnjo ljudskih hiš (IACP) lahko pričela zidati poslopje še pred 30. junijem. Svet je sklenil, da se ljudska hiša sezida v šempolaju, ker je v vseh 4 vaseh bivše šempolajske občine precejšnje število stanovanja potrebnih družin, a zanje ni bila doslej zgrajena nobena hiša. Silno nas pa zanima, ali bodo v tem poslopju dobile streho res omenjene družine. Tiste, ki bodo dodeljevali stanovanja v novi stavbi, že danes opozarjamo, naj spoštujejo željo in voljo naših občinskih zastopnikov ter naj upošte vajo potrebe štirih vasi naše bližnje okolice. Zgonik: OBISK PRI GENERALNEM KOMISARJU Pred kratkim sta župana iz Zgonika in z Repentabra obiskala generalnega komisarja Palamaro ter ga med drugim naprosila, naj posreduje, da bi zemljiške knjige, ki zadevajo omenjeni občini, prenesli iz Sežane na Tržaško ozemlje. S tem bi se znatno olajšalo zlasti urejevanje zapuščin in sklepanje kupnoprodajnih pogodb, ki se tičejo zemljišč, poslopij itd. Iflctl J