GLASILO DELOVNIH - LJUDI °2D GIP GRADIS ™ms XXIII Ljubljana, september 1981 štev. 281 Korak naprej k izboljšanju sistema informiranja ^ ^ Pripravi je predlog za izdajo za-°na p družbenem sistemu informira-lja- Čeprav so bili na področju druž->etlega sistema informiranja doseženi e veliki uspehi, je potrebno skladno z aZvojem socialističnega samoupravlja in družbeno ekonomskih odno-v°v Posamezna določila novelirati, in ZVezi s tem tudi izboljšati določene ,etode in oblike informiranja v Gra-lsu. Ob upoštevanju načel novega akona moramo predvsem: l zagotoviti odločilno vlogo de-0 Vcev pri izgradnji, upravljanju in Podeljevanju vsebine informiranja, ■ r~ organizirati delo na področju Jffrniranja tako, da bo dejansko lotilo življenju, delu in odločanju de-v°ev pri samoupravljanju, ^ vzpostaviti in razviti informirale v TOZD, izvoliti odbore za obveš-in zadolžiti ustrezne kadre, ki f^djo veselje do dela na tem področju Pr. Maribor). organizirati racionalnejše zbi-n nO podatkov, se izogibati ponavljanju in se dogovoriti za enoten in eko-^^ičnejši sistem informiranja v v zagotoviti delavcem dostop do v eJl informacij in delavce sproti obdati o vseh predvidenih in sprejetih kcijah. Skratka, predlagani zakon naj bi č^nenil odločen nadalnji korak k f. °ljšanju celotnega sistema informira. iJ/1 ^aj °b razpravi novega zakona o formiranju želimo mi? V prvi vrsti še izboljšati obliko in stane resnični informator našega dela vsebino Gradisovega vestnika, razši- in življenja. Zato pišite čim več. Vaše riti krog dopisnikov ter vključiti v in- prispevke bomo radi objavili, formiranje čimveč Gradisovih delavcev. Želimo, da Gradisov vestnik po- Lojze Cepuš Tudi delavci na gradbišču morajo biti dobro informirani Se veliko armature bo potrebno vgraditi Proizvodna hala je že pod streho Gradbišče za Gradbeni Finalist v Mariboru TOZD GE Maribor gradi v industrijski coni na Teznem v Mariboru nove proizvodne prostore za GF TOZD Gradbeni izdelki in polizdelki. Sedanjo lokacijo ob Ptujski cesti mora investitor zaradi gradnje hitre ceste, tako da sedaj nastaja I. faza njihove sodobno zasnovane proizvodnje. V tej I. fazi je v gradnji proizvodna hala - v dveh ladjah razpona 18 m in dolžine 66 m. V južni ladji bo proizvodnja gradbenih polizdelkov in obdelava kamna, v severni ladji pa proizvodnja predizoliranih cevi. Proizvodnja in obdelava naravnega in umetnega kamna, zahteva svojo čistilno napravo. Odpadna voda vsebuje mineralne delce različnih velikosti, ki se vsedajo zelo počasi ali pa sploh ne. Zato, je predvideno pospeševanje vsedanja z dodatkom organskega polielektrolita. Energetski objekt je zasnovan tako, da optimalno izkorišča prostor. V njem bo transformatorska postaja, kompresorška postaja, kotlarna, delavnice. V kletnih prostorih bodo garderobe, jedilnice in zametek kuhinje. V I. nadstropju bodo prostori za vodenje proizvodnje. Gradimo še Skladišče vnetljivih snovi, do 1. maja prihodnje leto pa moramo opraviti dela tudi na zunanji ureditvi, ki bo zahtevala veliko dela, saj bomo zgradili kanalizacijo, vse industrijske priključke, 3 ploščadi za prečrpavanje goriv in kemikalij, uredili deponije, zelenice, cestne površine, vratarnico in ograjo. Projekt je izdelal TOZD Biro za projektiranje Maribor, odgovorni projektant je Andrej Halas, dipl. inž. Projekt statike je bil prav tako izdelan v Mariboru. Odgovorna projektanta sta inž. Rubin in inž. Hreščak. Projekti instalacij so delo IMP TOZD Inženirski biroji iz Maribora. Pogodbena vrednost del je 76 milijonov dinarjev. Na gradbišču je trenutno okrog 60 marljivih delavcev, ki se trudijo, da bi gradnja potekala čim bliže zastavljenim rokom, L 11 {1L ■v. Opaže je potrebho^hatančno namestiti jotZ ojlnfiC :S971<*U V|»»a saj je od tega največ odvisen finančni uspeh gradnje in ne nazadnje tudi gibljivi delež osebnega dohodka. Intenzivno delamo predvsem na energetskem objektu, ki mora biti v septembru pod streho. Takrat bomo demontirali tudi žerjav in pričeli z ureditvijo okolja. Proizvodna hala je pod streho. Težave so z usklajevanjem tehnoloških instalacij, ki morajo biti položene pod korodur tlakom, zato je delo ovirano. Groba gradbena dela smo končali na čistilni napravi, vgradnji je tudi že skladišče vnetljivih snovi. Posebnost gradbišča je v doslej neobičajnem sodelovanju operative in projektantov. Neposredno izza risalne deske, kjer je sodeloval pri projektiranju objektov, je prišel na gradbišče mlajši kolega, ki pomaga tudi pri gradnji. Tako so mnogo hitreje rešeni nesporazumi, pomanjkljivosti in neskladja, do katerih zaradi naglice projektiranja in izvajanja vse prerado prihaja. Nujno bi potrebovali taksno sodelo* vanje tudi s projektanti instalacij' kar pa je zaenkrat še utopija. Investitor se je angažirano vklju* čil tudi v stabilizacijska prizadeva* nja. Za nedoločen čas se je odpove* dal izgradnji II. faze energetskega objekta, ki bi ga sedaj zgradil z m j' nimalnimi stroški, saj je imel pr1' pravljeno vso tehnično dokumenta; cijo in finančno konstrukcijo, mi ^ pa od pripravljenih del podaljšali le žerjavno progo. Dokončno pa je iz tega srednje* ročnega obdobja črtal gradnjo stol* piča za potrebe skupnih služb. Čeprav gradnja dokaj lepo na* preduje v okviru predvidevanj, pa56 misli vseh zaposlenih le prevečkrat zaustavijo: »Kje in kdo bo naš na* slednji investitor? Pod kakšnimi P°' goji bomo delali ob že tako težki11 pogojih dela? Zakaj toliko naporov pri sestavljanju srednjeročnih p*f' nov, če nam osi slikajo megleno i” negotovo prihodnost?!« Hala je dolga 66 m Vpliv pogojev gospodarjenja na uresničevanje načela delitve po delu Ustava in Zakon o združenem c*u postavljata načelo delitve po Uelu kot temeljno načelo po kate-rem se mora vršiti delitev rezultatov eki na vse tiste, ki so (bodisi poredno, bodisi neposredno) sodelo-Va[| pri ustvarjanju rezultatov dela. Načelo delitve po delu pomeni, da osebni dohodek delavca določa l’ko, da ustreza rezultatom njego-Vega dela in njegovemu osebnemu Prispevku, ki ga je dal delavec s svo-Pm živim (tekočim) delom in z upravljanjem in gospodarjanjem z družbenimi sredstvi (minulim delom) v temeljni organizaciji. Pri tem namenoma povdarjamo rezultate dela in ne delo samo. Kajti samo delo dobi značaj družbeno koristnega dela šele na trgu, preko cene proizvodov, kot rezultatov dela delavcev. Tako da se osebni dohodki delavcev, kot rezultat njihovega prispevka k skupnemu rezultatu dela TOZD, določajo v odvisnosti od skupnega rezultata dela TOZD t. j. ■ v ■ <* Med redkimi so najboljši Samo še šest aktivnih delavcev je imel lani Gradis v svojih vrstah, ki so mu bili zvesti vseh Petintrideset let obstoja. Danes jih je samo še pet, jutri jih bo še manj. Ivan Pergar, ki je pred kratkim dopolnil 60-letnico življenja, je svoje delovne moči in tudi zavest delavca vse kozi namenil Gradisu. Takoj po osvoboditvi je bil v Gradisu skladiščnik — težak. Nato je opravljal kurirska opravila. Hitro je napredoval; premeščen je bil na takratno direkcijo Gradisa kot gradbeni risar v Pripravi dela. Že leta 1964 pa je začel delati v tedaj porajajoči se analitskorazvojni in kasneje ana-litskoplanski službi. Prevzel je evidenco stanja zaposlenih po enotah ter hkrati opravljal vsa tehnična opravila (risbe, grafikone, sheme, preglednice) za potrebe službe, pa tudi za potrebe enot. Tov. Pergar je po vojni opravil precej udarniških ur, kjer si je tudi poškodoval roko in je zato zdaj 10% invalid. Je imetnik medalje za delo. Kot človek je Ivan skromen. Sodelavci ga poznamo kot zelo zanesljivega delavca. Širok krog Gradisovcev pozna njegove estetsko izdelane preglednice, ki ne izpričujejo le solidnega dela, temveč tudi ekonomično izrabo površine. Natančnost in marljivost tov. Pergarja sta pojma, ki sta kot delovni vrlini lastna le manjšemu številu delavcev, kakršne bi imel rad v svojih vrstah vsak delovni kolektiv. Marsikateri kadrovik, s katerim je tov. Pergar na primer usklajeval podatke o zaposlenih delavcih ni s posebnim veseljem zobal češnje z njim. Zdaj, ko prihajajo novi časi tudi na področju evidence in ko bomo morali za večino tovrstnih opravil koristiti računalniško obdelane podatke, bomo bržkone še dolgo govorili o dobrih starih časih ob marsikaterem zapletu, ki nam jih bo povzročil »nori« računalnik in jih ne bo niti natančen človek vselej in pravočasno »odkril«. Naš Ivan je Gradisovcc, kakršnih bi hoteli imeti čim več. Ko stopa na svoji življenjski poti jeseni nasproti, mu želimo predvsem zvrhano mero zdravja in dobrega počutja tako med svojimi najožjimi kot sodelavci. Stane Uhan dohodka. Ta pa se oblikuje pod vplivom delovanja tržnih pogojev ira eni strani in gospodarjenja delavcev s sredstvi za delo in predmeti dela na drugi strani. Kako se odraža ta njun ■ vpliv? Da bi laže spoznali vpliv tržnih pogojev in gospodarjenja delavcev v TOZD si bomo pomagali s poenostavljenim številčnim primerom. Najprej si poglejmo, kako tržni pogoji vplivajo na doseganje rezultatov dela in nato preko njih na osebne dohodke, kot vrednostni odsev udeležbe delavcev v ustvarjenem rezultatu dela TOZD. Vzemimo tri različne situacije na prodajnem trgu, ki se razlikujejo samo po različnih možnostih realizacije prodajne cene. V tem primeru bodo materialni stroški vselej enaki, kar velja tudi za strošek amortizacije. Pa naj znašajo materialni stroški 27 denarnih enot amortizacija pa 1. denarno enoto. Prispevki in dajatve iz dohodka naj se obračunavajo po stopnji 33 % od doseženega dohodka. V skladu s sprejeto poslovno politiko pa so se delavci odločili, da znaša delilno razmerje čistega dohodka: 75 % za osebne dohodke in 25 % za sklade. Pri tako navedenih pogojih bodo rezultati dela različni. Različni zaradi tržnega vpliva (sprememba prodajne cene). Zato bodo različni tudi osebni dohodki, kar smo povdarili že na začetku, prepričamo pa se lahko tudi na sledeči preglednici: Prodajna cena 40 50 35 - Materialni stroški 27 27 27 - Amortizacija 1 1 I = Dohodek 12 22 7 - Prispevki in dajatve iz dohodka (33 ri od doh.) 4 7 2 = Cisti dohodek S 15 5 za OD (75 r; od CD) 6 11 4 za sklade (25 % od CD) 4 1 Iz zgornjega preprostega primera kaj lahko uvidimo kako tržni pogoji vplivajo ne le na doseganje ustrez- nega rezultata dela TOZD temveč tudi na višino osebnega dohodka, kot rezultata prispevka živega in minulega dela delavcev v ustvarjenem skupnem proizvodu dela. Seveda ni le prodajna cena tisti element, ki vpliva na dosežene rezultate dela in nato še na višino osebnih dohodkov. Nanj vpliva tudi višina stroškov, ki zavisi: od količine fizičnih potrošnikov in nabavnih cen potrošnikov. Medtem ko na višino nabavnih cen v večji meri delavci ne morejo vplivati — ona je rezultat tržnih pogojev na nabavnem trgu — pa je njihov vpliv možen pri pojavljanju fizičnih potroškov. Tudi vpliv stroškov na delovni rezultat dela TOZD in nato na višino osebnih dohodkov bomo zaradi lažjega razumevanja, prikazali na poenostavljenem številčnem primeru. Pri tem bomo uporabili pogoje iz prejšnjega primera, z razliko, da sedaj ne spreminjamo prodajne cene (ta bo ostala nespremenjena, npr. 40 denarnih, enot spreminjajo pa se materialni stroški. Prodajna cena - Materialni stroški - Amortizacija = Dohodek - Prispevki in dajatve iz dohodka (33 r; od doh.) = Cisti dohodek /a OD (75 r', od CD) za sklade (25 r/< od CD) 40 40 40 27 25 30 1 1 1 12 14 9 4 5 3 5 9 h 6 7 5 Torej se tudi gospodarjenje delavcev z delovnimi sredstvi in predmeti dela odraža v rezultatih dela in nato tudi v osebnih dohodkih. Iz teh povsem poenostavljenih primerov lahko uvidimo, da višina osebnih dohodkov najprej in predvsem zavisi od tržnih pogojev gospodarjenja in od ekonomske (ne le tehnične) uspešnosti gospodarjenja delavcev z družbenimi sredstvi TOZD. Šele nato So osebni dohodki lahko tudi rezultat želja in hotenja c(e1l;(yceyJv,TiftZPtr.nt0q aj s šeaO Janko Štok Oktobra prva energija iz JE Krško Vse večje energetske potrebe so svet prisilile, da se je že pred desetletji začel ozirati za novimi viri energije. Do skrivnosti jedrskih reakcij so se najprej dokopali znanstveniki, ki so jedrske reakcije žal raziskovali le za vojaške potrebe. Vendarle smo s časom nova spoznanja o jedrskih raziskavah začeli koristno uporabljati skoraj na vseh področjih življenja — v miroljubne namene. Uporaba jedrske energije pa je, kot kaže, nakazala edino možno pot iz slepe ulice ob vse večjih potrebah po energiji. Zato smo se tudi v Jugoslaviji odločili graditi jedrske elektrarne in tako je 1. decembra 1974. leta, po večletnih pripravah tovariš Tito v Krškem položil temeljni kamen za prvo jedrsko elektrarno v naši državi. Jedrsko elektrarno sta s skupnimi močmi zgradili elektrogospodarstvi SR Hrvaške in SR Slovepije. Pri gradnji J E Krško je kot izvajalec gradbenih del sodeloval tudi Gradis, saj je 22. avgusta 1974. leta bila v Kostanjevici podpisana pogodba z VVestinghouse Electric Corporation kot glavnim izvajalcem del. Rok za dograditev elektrarne je bil postavljen za konec leta 1978. Kljub temu, da je jedrska elektrarna v Krškem v bistvu le termoelektrarna, ki namesto premoga izkorišča za segrevanje jedrsko energijo, se vedno s spoštovanjem oziroma na njo. V času ko se je odločalo o gradnji 600-megavatne jedrske elektrarne je le-ta sodila med srednje velike, danes pa je že med manjšimi. Od podpisa Letter of Intent (pisma o namenu nakupa) 28. novembra 1973 v Krškem, v katerem je bilo zapisano naj bi VVestinghouse v 60 mesecih predal ključe nove jedrske elektrarne, je preteklo že 94 mesecev in sedaj je elektrarna že v taki fazi, da bo sredi septembra v reaktorju nastopilo prvo kritično stanje, medtem ko bo generator sinhroniziran z omrežjem oktobra. Kot je že znano, je žal propadla prva sinhronizacija generatorja v Krškem z drugim električnim bmrežjem 1. julija, pozneje pa še 15. in 24. avgusta. Zato je ponovna sinhronizacija bila prestavljena na sredino septembra meseca. Prav te težave s sinhronizacijo pa so do srede avgusta že povzročile primanjkljaj 200.000 megavatnih ur, ki pa se z vsakim dnem kasnitve v Krškem še povečuje. Podobne težave, ki jih imajo sedaj v Krškem, so se pojavljale pri vsaki jedrski elektrarni, ki so jo kdaj gradili v svetu. Pred sinhronizacijo generatorja z omrežjem je namreč treba predhodno preizkusiti vse številne naprave, ki začnejo med obratovanjem drugače reagirati, kot na primer pri simuliranem toplotnem preizkusu, brez delovanja reaktorja, ki je uspel že 18. oktobra 1980. leta. DOSEGANJE »KRITIČNOSTI« REAKTORJA Za poskusno obratovanje jedrske elektrarne je potrebno zagotoviti tri faze: prvo — vlaganje goriva v reaktor, drugo — doseganje »kritičnosti« reaktorja to je, sprožitev nadzorovane reakcije v reaktorju in tretjo fazo — sinhronizacijo generatorja in priklop na 380 kilovoltni daljnovod. V začetku letošnjega maja so bili izpolnjeni vsi pogoji za vložitev goriva v reaktor. V gorivno posodo so 6. maja pričeli vlagati 121 gorilnih elementov, v vsakem elementu pa je po 235 gorilnih palic. Vsaka palica je dolga 3,6 metra, po kemijski sestavi pa je gorivo uranov dioksid — UOz. Uranove tabletke imajo premer 8 milimetrov, dolge pa so 13,5 milimetra. Takšnih tabletk urana so v dobrih dveh dnevih vstavili v krški reaktor 48,7 tone. Vseh 121 gorilnih elementov je bilo od lanskega septembra uskladiščenih v posebni zgradbi za gorivo. Gorilni elementi, ki so jih pod nadzorom ameriških vlagali domači strokovnjaki, so zaliti z vodo in visoko koncentracijo borove kisline ter čakajo, da bodo izpolnjeni vsi pogoji za vzpostavitev kontrolirane jedrske reakcije. Šele tedaj bo pričelo gorivo opravljati svojo nalogo segrevanja vode — to bo sredi septembra, ko bo prvič umetno vzpostavljena kontrolirana jedrska reakcija, ali kot se je uveljavil strokovni izraz — ko bo dosežena kritičnost reaktorja. Tedaj bo lahko jedrska elektrarna Krško prešla v fazo, ki ji bo dala status jedrskega objekta, ob sinhroniziranju genera- torja z omrežjem pa bo postala tudi energetski objekt. Pričetek rednega obratovanja jedrske elektrarne je sedaj pomaknjen za nekaj mesecev, to je v januar 1982, do konca letošnjega, v času poskusnega obratovanja pa bo elektrarna dala 300 do 400 milijonov kilovatnih ur energije, polovico od tega pa bo dobila Slovenija, drugo polovico pa Hrvaška. V času rednega obratovanja bi jedrska elektrarna instalirane moči 664 megavatov od 632 megavatov moči na pragu elektrarne in ob relativno visokem številu obratovalnih ur — 6575 letno — dajala 4155 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar bo bistveno izboljšalo našo elektroenergetsko bilanco. Čeprav gradnja elektrarne kasni tri leta, in čeprav se je v času gradnje podražila trikrat, moramo povedati, da tudi drugod po svetu gradijo jedrske elektrarne takšne velikosti kot je naša v Krškem povprečno po 80 mesecev, vendar imajo pri gradnjah več izkušenj kot mi. Po drugi strani pa je tudi res, da je električna energija, ki jo dajejo jedrske elektrarne v drugih državah, cenejša kot bo tista iz krške elektrarne. Topa zato, ker smo jedrsko elektrarno gradili s posojili v znesku 515 milijonov dolarjev. Zaradi podražitve dolarja so se gradbeni stroški povečali skoraj za trikrat. Za primer naj povemo, da so v Švici lani zgradili jedrsko elektrarno z močjo 900 MW, stala pa jih je 36 milijard dinarjev, to pomeni, da je za tretjino močnejša elektrarna bila le za 15 % dražja od naše, kilovatna ura iz te švicarske elektrarne pa bo za 30 % cenejša kot naša, predvsem zato ker elektrarne niso gradili s posojili. ZAKAJ ZAMUDE Gradnja krške nuklearke je bila zasnovana tako, da elektrarno po-jektirajo med gradnjo, kar je tudi sicer praksa v svetu. Vendar bi naj za krško nuklearko VVestinghouse dela projektiral šest do osem mesecev prej. Glavni namen pisma o namenu nakupa je torej bil, da se VVestin-ghousu omogoči pričetek projektiranja saj bi to omogočilo pravočasno in načrtovano zastavljanje nalog podizvajalcem ter optimalno organizacijo gradbišča, investitorju Pa realno ocenitev sredstev. Vendar VVestinghouse teh pričakovanj ni izpolnil. Tako je prvi izvedbeni načrt bil dostavljen na gradbišče nekaj dni pred pričetkom del izkopa gradbene jame. Poleg zamude pri dostavi dokumentacije pa so bile količine izkopa glede na oceno podvojene-Podoben način gradnje nuklearke se je nadaljeval tudi v naslednjem obdobju, kar praktično pomeni, vzporedno izvajanje del s projektiranjem. Že v prvem letu gradnje je prišlo do petmesečne zamude, predvsem zaradi zamude projektne dokumentacije. Glavni vzroki, poleg že omenjenega, zato da so se zamude v letih 1976 in 1977 še povečale, so bile nepopolne projektne dokumentacije in neusklajenost z jugoslovanskimi predpisi. Pri vseh glavnih objektih elektrarne so bila vsa gradbena dela končana konec leta 1977 in so se začela montažna dela. Zamude pri dobavi opreme, posebno cevnih elementov, obešal, cevovodov in ventilov ter tudi nepopolnost projektne dokumentacije za izvajanje montažnih del so bili osnovni razlogi za neizpolnitev plana in nadaljevanje Ob pobi obremenitvi je moč JE Krško 664 MW ‘električne energije Reaktorski del jedrske elektrarne Krško Povečanja zamud v letih 1978-79. Glede na vse to je Westinghaus šele v drugi polovici leta 1977 obvestil investitorja, da so pogodbeni rok april 1979 pomakne na december istega leta. Od tedaj naprej je We-stinghaus večkrat spreminjal obljube in datum roka pričetka rednega obratovanja. Oktobra 1979 pa je končno, skupaj z investitorjem ocenil, daje 15. oktober 1981 realni možni rok. Ta rok z dva meseca odstopanja velja še danes. DELOVANJE NUKLEARKE Vsi tehnološko pomembnejši objekti jedrske elektrarne stoje na masivni železobetonski plošči, ki je zasidrana v glinasto-peščene sloje Pliocenskih usedlin Krškega polja. Ta plošča tvori čvrst in potresno varen temelj, na katerem so zgradbe zgrajene tako, da brez poškodb vzdržijo potres devete stopnje po Mercallijevi lestvici. Najbolj zanimiva je zgradba kupolaste oblike v kateri je reaktorska posoda. Visoka je 71 metrov, od tega je del, kjer je reaktorska posoda kar 15 metrov pod zemljo, jekleni in železobetonski plašč pa je debel kar dva metra. Poleg reaktorske posode je v kupoli še zaprt vodni sistem z radioaktivno vodo. Največja posebnost jedrske elektrarne je torej njen reaktorski del, saj je za 664 MW moči elektrarne — od tega porabi 32 MW sama, potrebno letno le 16,6 tone obogatenega urana. Krška nuklearka je že dobila ameriško izvozno dovoljenje za šest izmenjav goriva. Med proizvodnjo krške nuklearke bo treba zamenjati letno tretjino goriva ali 40 gorilnih elementov. Torej vsak gorilni element v reaktorju ostane tri leta, v tem času pa odda toliko toplo- te, kot bi jo dobili iz šest milijard ton velenjskega lignita. Jedrska elektrarna v Krškem ima 25-letno amortizacijsko dobo, njena življenjska doba pa naj bi bila od 30 do 40 let. Vendar pa so to le predvidevanja, saj je pridobivanje električne energije iz jedrske energije še mlado, tako da še nobena jedrska elektrarna na svetu niti ne deluje tako dolgo. KOLIKO NOVIH NUKLEARK DO LETA 2000 Dolgoročni jugoslovanski načrti predvidevajo, da bi do leta 2000 potrebovali še najmanj šest jedrskih elektrarn večjih od krške, s skupnp instalirano močjo okoli 6000 MW, saj se bo do takrat potrošnja električne energije v naši deželi v primerjavi s sedanjo kar potrojila. Sedanje zahteve posameznih republik znašajo celo 12.000 MW zmogljivosti nukleark, to je enkrat več kot planiramo, vendar tega zalogaja Jugoslavija očitno ne bo mogla pospraviti. Za Slovenijo dolgoročni načrti predvidevajo izgradnjo nukleark zmogljivosti 1500 MW. Naslednja naša jedrska elektrarna bo zopet sad skupnega dela republik Slovenije in Hrvaške. Obratovati naj bi začela že po letu 1990. To bo JE Prevlaka vzhodno od Zagreba, zmogljivosti i000 MW. Cveto Pavlin imimmiiimiimiiimimmimmiiiiiiimmiimiiiMimiiiMiimmiimmimiimiiimmiiiiiiiiiiiiimiiMiimmiimiimi POSNEMAJMO To ker vidite na sliki, ni zaščita proti zajcem, ampak skrb gradisovcev za ohranitev obstoječih dreves. Na gradbišču GRADBENI FINALIST v Mariboru smo opazili skrbno »ovito« drevo, ki preprečuje morebitne poškodbe drevesa. Ni kaj, primer vreden posnemanja. Velikokrat namreč posekamo med gradnjo tudi drevesa, ki bi jih z malo več volje lahko ohranili. NE POSNEMAJMO _ Takih prizorov, pa si na gradbiščih ne želimo. Malomarno odvržena | deska z navzgor obrnjenimi žeblji, je lahko kaj hitro vzrok za nesrečo. I | Rjav žebelj lahko pusti neprijetne posledice, če ne v tvoji lastni, pav | | sodelavčevi nogi. Bodimo previdni, dokler je še čas... E Franjo Štromajer Š iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiMN Iz Večera | Z Kaj menijo drugi o našem delu - ■■ V Razdelitev na etape Po delnih zastojih v lanskem letu, ki so jih povzročili ukrepi za omejevanje naložb, je s 1. aprilom letos s polno paro stekla gradnja prve etape, to je severozahodnega trakta gledališča. Zvezni zakon o omejevanju gospodarskih naložb vsebuje namreč v svoji letošnji izdaji izjemo za objekte, ki so toliko fizično dotrajani, da so postali neuporabni. Prav to je primer mariborskega gledališkega poslopja. Ker je tudi SDK ugotovila in izdala ustrezno potrdilo, da je 124.186.000 din, kolikor jih je še potrebnih za dokončanje severozahodnega trakta do konca leta 1982 zagotovljenih iz mariborskih in republiških virov, gradnji ni bilo več nič na poti. Že pred tem smo načrtovano dinamiko gradnje morali upočasniti in skrčiti ter jo tako uskladiti s planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti v Sloveniji. Tako smo morali tretjo in četrto etapo gradnje in obnove gledališča, ki vsebujeta zgraditev nove velike dvorane in končno še obnove stare, preložiti na prihodnje srednjeročno obdobje do leta 1990. V tem srednjeročnem obdobju do leta 1985 pa bomo zgradili samo novi severozahodni trakt in v drugi etapi obnovili in predelali še kazinski del gledaliških poslopij. Tudi najnovejši stabilizacijski ukrepi z novimi omejitvami naložb ne bi smeli ustaviti gledališke gradnje, ki doslej ne kaže nobenih znakov po bistvenih odstopanjih od planskih predvidevanj. S pomočjo-Kulturne skupnosti Slovenije nam je uspelo ob sklenitvi pogodbe z izva- jalcem del Gradisom Maribor zagotoviti celo 30 milijonov avansa za gradbeno obrtniška dela. Zaradi teh predplačil se je Gradis odpovedal podražitvam do 10 % za ves čas gradnje in tudi morebitne podražitve nad 10% lahko na osnovi sklenjene pogodbe uveljavlja šele po koncu leta 1981, oziroma po koncu gradnje, ki je načrtovana za jesen 1982. Tako je gledališka gradnja zavarovana pred večjimi prekoračitvami. Iz povedanega sledi, da ostaja v okvirih načrtovanega in ni potrebe, da bi jo pristrigli dodatni stabilizacijski ukrepi. SREDI NAJBOLJ OBČUTLJIVIH GRADBENIH POSEGOV Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Slovenije je med svojo lansko jesensko raziskavo ugotovil kot nujen ukrep za varnost starega dela gledališča izdelavo protipotresnega zavarovanja za vso starogle-dališko dvorano in oder. Izdelana mora biti v obliki železobetonskega križnega prepleta, ki je še najbolj podoben žičnemu prepletu počenega keramičnega lonca. Gradbinci so s tem posebnim.delom lahko začeli šele po 15. juniju, ko-je gledališče končalo s predstavami na velikem odru. Zelo zahtevna dela, ki so zaradi krušljivosti starega gledališkega zidovja tudi nevarna, morajo biti končana do sredine septembra, sicer ne bo mogoče začeti z redno gledališko sezono. Do takrat bodo gradbena dela morala napredovati tudi tako daleč, Končana je tretja plošča za SNG v Mariboru da bo izdelan nov zasilni izhod za občinstvo in za gledališčnike iz stare dvorane in starega odra tudi na zahodno stran v smer gradbišča. Brez tega bi ne bila zajamčena zadostna varnost. Zastal bi začetek sezone in tudi Borštnikovo srečanje bi postalo v normalnem roku vprašljivo. Marljivost gradisovih gradbincev pa daje trdno upanje, da bodo tudi tokrat kos zastavljenim rokom. V letošnjem septembru bomo gledališčni gledalci že v varnejši gledališki stavbi. Protipotresno zavarovanje bo do takrat končano na najbolj načetem zahodnem delu gledališkega zidovja. Ostale stene bodo prišle na vrsto v naslednjih etapah obnove in izgradnje. KAJ VSEBUJE NOVI SEVEROZAHODNI TRAKT GLEDALIŠČA? V novem traktu, ki pomeni prvo etapo gradnje in obnove gledališča, bodo predvsem novi prostori za gledališke izvajalce. V njem bodo vse garderobe za igralce, pevce, soliste, pevce zboriste, baletne soliste in zboriste, za moške in ženske orke-straše ter za odrsko-tehnično osebje. Novi trakt ima tri kletne etaže, ki segajo v globino nad 16 metrov. Na dnu je atomsko 'zaklonišče in skladišče prospektov. Razen tega so v kletnih prostorih še veliko priročno skladišče kulis, pralnica in likalnica kostumov, prostori za razne inštalacije kot so kurilne in prezračevalne naprave itd. ter okrepčevalnica za gledališčnike. Trakt bo imel šest nadstropij. V teh bodo razen garderob še krojaška in šiviljska, čevljarska in tapetniška, električarska in rekviziterska delavnica, velika montažna dvorana za kulise, več dvoran za orkestralne, baletne in dramske vaje, korepetitorske sobe in ateljej* kostumografov ter snenografov. Za gledališke potrebe bo tu urejen tudi manjši tonski študij. Vsi ti prostori v obliki kopita obdajajo bodoči veliki oder s pododr-jem in nadodriščem, ki bo v tej etapi tudi že zgrajen v surovem stanju m bo tudi že dobil svojo streho. Njegovi obodni zidovi so namreč hkrati zunanje nosilne stene garderob m drugih prej naštetih prostorov. Nov veliki oder pa v tej etapi še ne bo dobil specifične odrsko-tehnične opreme. Ta bo potrebna šele po dograditvi nove velike dvorane po letu 1985. V celoti obsega prva etap3 gradnje in obnove gledališča prl' bližno eno tretjino celotnih načrtovanih gradbenih in obnovitvenih del, ki pa so razdeljena na štiri etap6- Razdelitev na etape je bila nujna ne samo iz finančnih razlogov. Ves čas gradnje je namreč treba zagotoviti vsaj kolikor toliko redno delo dramskega, opernega in baletnega ansambla, ki skupaj šteje 256 ljudi; Ne gre, da bi tolikšno število ljud1 ostalo brez rednih delovnih možnosti. Še manj pa je mogoče pustiti mariborsko občinstvo dalj časa brez gledališke dejavnosti. Etapna >Z' gradnja je zamišljena tako, da bo zgoraj opisani namen dosežen. Juro Kislingef Marija Zajc u Kovinski obrati slovimo po tem,e da imamo v svojih vrstah najstarejši kader. Sedaj pa se nam te vrste redčijo. 3. 9. 1946 se je zaposlila pri nas Zajc Marija in tistala zvesta vse do danes. Kljub temu, da je bila vse skozi pri Gradisu je bila njena pot pestra. Začela je kot delavka na stavbi Litostroja in kaj kmalu zatem pričela delati v pisarni S svojim delom je dokazala svojo marljivost, in je vse skozi napredovala. Leta 1962 je prišla v takratne »Centralne obrate«, kjer je ostala do upokojitve. V nekaj stavkih strnjena pot je bila dolga in polna življenjskih izkušenj. Marija, danes, ko odhajate v pokoj vam vsi želimo, da bi čas, ki je pred vami preživeli prav tako, kakor ste si ga zaželeli in zamislili. In kaj naj rečemo za konec? Zahvaljujemo se vam za ves trud, ki ste ga vložili v 35 letih s svojim delob’ pri izgradnji in napredovanju Gr a' dica. Kolektiv KO Lj- Novice iz gradbeništva ZANIMIVI PODATKI O NAJVEČJEM LETALIŠČU x NA SVETU V majski številki Gradisovega vestnika smo med novicami iz gradbeništva objavili tudi vestičko o naj-Lv9.ern letališču na svetu, ki stoji v °l>zini Džede v Saudovi Arabiji, bedaj pa objavljamo še nekaj zani-m'vih podatkov o tem letališču. Ledišče so poimenovali »Kralj Abdul Az'z«i na njem pa bodo pristajala Pfedvsem letala, ki v Meko in Me-i.no prevažajo romarje iz vsega muranskega sveta. O velikosti leta-isca govori tudi podatek, da ga je Sedem let gradilo 11.000 delavcev in Več kot 2500 inženirjev in tehnikov 1z 35. evropskih in azijskih držav. Ta »čudež sodobnega letalstva«, kot so etališče poimenovali, je sestavljeno z štirih letališč: eno je za domač le-alski promet, drugo za mednarodni Promet, tretje je namenjeno muslimanskim romarjem, četrto pa izk-jnčno kraljevski družini Saudove Arabije. Streha tega četrtega leta-isča je iz čistega bakra, zidovi pa iz dega italijanskega marmorja, sako od teh štirih letališč ima tudi astno džamijo. Letališče v Džedi je danes največji zaprt prostor v svetu saj je za četrtino večje od ameriškega ministrstva za obrambo, znanega Pentagona, ki je do sedaj držal ta primat. Ena od značilnosti novega letališča je strešna konstrukcija, ki je sestavljena iz 210 stiliziranih puščavskih šotorov, iz enega samega razloga, da bi se romarji počutili kot doma. V različnih službah na letališču je zaposleno 20.000 ljudi, ki bodo iz tega letališča, ki je stalo 5 milijard dolarjev odpremilo letno čez 8 milijonov potnikov. BETON IZ GLINE IN PEPELA Strokovnjaki termoelektrarne »Nikola Tesla« v Obrenovcu so ugotovili, da se ogromne količine od-padnega.pepela, ki nastane pri zgorevanju lignita, lahko uporabi kot surovina pri proizvodnji betona in betonskih izdelkov. Ugotovili so, da ta pepel, katerega termoelektrarna »proizvede« letno 3000 ton, ima latnosti naravnega peska in se s posebno tehnologijo lahko uporabi pri izdelavi ene vrste betona, ki predstavlja mešanico pepela in gline. Beton narejen po tem postopku, razen tega da je cenejši, ima še neka- Gradnja je v polnem zamahu tere druge prednosti pred klasičnim betonom, precej je lažji, bolj odporen in je tudi dober izolator. Prve poizkuse s tem pepelom je naredil beograjski »Komgrap«, ki že izdeluje opeke in betonske bloke. Da pa bi se ta pepel uporabljal še v večji meri bo potrebno uvesti novo tehnologijo, za katero bo potrebno dodatno investiranje. Eno je vendarle sigurno, pravijo strokovnjaki, da se bo vlaganje v novo tehnologijo zelo hitro obrestovalo, tako termoelektrarni, kot tudi tistim gradbenim po- Nova betonarna SB1000 -J1CL ...1...ji i mi j_ -- j, -_____J' 'J, »* jfefe **oleg že znanih betonarn, ki jih izdelujejo na naših Kovinskih obratih v Ljubljani so sedaj naredili novo betonar-** SB 1000/50. To je betonarna kapacitete 50—60 kubičnih metrov betona na uro. Na Kovinskih obratih so jih *ačeli izdelovati zato, ker se ic že dalj časa na našem trgu čutila potreba in povpraševanje po betonarnah take kapacitete. F. Rakun djetjem, ki so zainteresirana za to novost in so pripravljena združevati sredstva. ZIDAVA BREZ MALTERA Z željo, da izpopolni tehnologijo in skrajša gradbene roke, je eno podjetje na švedskem pred kratkim naredilo nov tip betonskih blokov, s katerim se lahko zida brez uporabe malterja. Ti bloki so narejeni s pomočjo posebnih preciznih strojev, ki zelo natančno naredijo na blokih kanalčke s katerimi se bloki sestavljajo pri zidavi. Tako sestavljen zid se pošprica s poliuretansko peno, ki zapolni še preostale luknjice in obenem služi kot zelo dober izolator. PRVI JUGOSLOVANSKI HOTEL OGREVAN S POMOČJO SONČNE ENERGIJE V Sutomoru stoji prvi jugoslovanski hotel ogrevan s pomočjo sončne energije. Hotel je odprt junija letos in ima kapaciteto 76 postelj. Zanimivo je, da so vse sobe obrnjene proti morju. Solarne celice, ki bodo zbirale sončno energijo in s pomočjo nje ogrevale hotel, so vgradili strokovnjaki delovne organizacije »Šin-voz« iz Zrenjanina, ki se zadnje čase vse bolj uveljavlja kot proizvajalec opreme za ogrevanje zgradb s pomočjo sončne energije. VELIKANSKI SILOS ZA ŽITO V TAKOVU Zagrebška gradbena delovna organizacija »Tehnika« je avgusta letos dogradila v Takovu velikanski silos za žito, kapacitete 12.000 ton žita. Silos je bil zgrajen v enem letu, vrednost opravljenih del pa znaša 60 milijonov dinarjev. C. P. Pred našimi skupnimi službami stoji Tehnični center Ljubljanske banke Gradbeno bo nova tovarna opreme in strojev končana 29. novembra Gradnja druge faze Toplarne Gradisovgradbišča v Ljilljani V pričujoči številki želimo podati sliko naših gradbišč v Ljubljani, saj celovitega pregleda nad gradisovim delom v Ljubljani nismo podali že precej časa. Iz fotoreportaže, ki je ob tem nastala je razvidno, da v Ljubljani nimamo malo gradbišč po drugi strani pa tudi to, da je večina gradbišč že v zaključni fazi in da bodo objekti dokončani že letos oziroma v začetku prihodnjega leta. Na Šmartinski cesti, pred gradiso-vimi skupnimi službami gradimo Tehnični center Ljubljanske banke. Delavci tozda GE Ljubljana okolica že počasi zaključujejo z deli. Stanovanjska gradnja v soseski MS 12/2 tudi že gre proti koncu. Delavci tozda GE Ljubljana okolica gradijo dve stolpnici Y 1 in Y 2, delavci celjskega tozda pa zaključujejo z deli na podkvicah v bežigrajske!” delu te soseske. Gradnja nove tovarne gradben6 opreme in strojev v meščanski indu-sirijski coni MP — 3 tudi lepo napreduje. Predvideno je, da bod” gradbena dela končana do 29. n o; vembra letos, potem pa bodo moraliI delavci Kovinskih obratov na nov61 lokacijo preseliti stroje in nakupi1! nekatere nove, da bo v novi tovarn1 začela proizvodnja po novem tehnološkem procesu. V Mostah gradimo tudi drug6 fazo toplarne, ki sodi med prioritetne objekte slovenskega elektrogospodarstva. Gre za povečanje kapacitet toplarne, saj bo v novi strojnici nameščen generator moči 5® MW. Poslovni center Slovenijales6 gradijo delavci dveh tozdov, GE ■11111 lilllll Gradnja IB faze Onkološkega inštituta je v polnem zamahu Ljubljana in GE Jesenice. To je eden največjih poslovnih stavb, ki se sedaj gradijo v Sloveniji, saj bo v njej zaposleno okoli 1.800 delavcev Slovenijalesa, ki so sedaj dislocirani na različnih krajih Ljubljane. Trenutno se izvajajo vglavnem obrtniška in inštalacijska dela. Tudi gradnja Zahodne obvoznice gre proti koncu, saj bo v kratkem otvoritev te, Za ljubljanski promet tako pomembne prometnice. Na obvoznici Je naš tozd Nizke gradnje iz Maribora zgradil največji nadvoz pri dolgem mostu, tozd GE Ljubljana Pa še tri manjše nadvoze. Za Iskro gradijo delavci tozda GE Ljubljana okolica manjšo halo, ki Predstavlja drugo fazo razširitve °hrata mikroelektronike. Hala bo ^ograjena do konca leta, obstajajo pa možnosti za graditev vsaj še ene take hale na istem območju, to je v Stegnah v Šiški. Blagovni center Mercator za Bežigradom je skoraj popolnoma zgrajen. Preostala je samo še zunanja ureditev, saj bo objekt v kratkem predan uporabniku. V polnem zamahu pa so dela na Onkološkem inštitutu. Po končani prvi A fazi se sedaj dela na prvi B fazi. Gradnja napreduje tako hitro, kakor priteka denar. V središču mesta sta gradbišči Kulturnega doma Ivan Cankar in Ploščad Borisa Kraigherja. Gradnja prvega že gre proti koncu, saj del doma že eno leto obratuje, na Ploščadi Borisa Kraigherja pa se je začela gradnja druge faze. C. Pavlin l°niranje plošče druge faze gradnje Ploščadi Borisa Kraigherja Kulturni dom Ivan Cankar je v zaključni gradbeni fazi T»di dela na Kul mem domu Ivan Cankar že gredo proti koncu Poslovna stavba Slovenijalesa Eden izmed treh manjših mostov na zahodni obvoznici Gradnja hale za Iskro — mikroelektroniko Želje veče od dohodka Polugodišnji rezultati poslovanja privrede, koje je upravo saopštila Služba društvenog knjigovodstva Jugoslavije, potvrdili su da je nastavljeno sa starom praksom — troši se više nego što je zaradjeno. U toj činjenici se mogu tražiti mnogi užroci inflacije koja n ugriza inače uspešno poslovanje privrede u celinu ' . Pokazatelji privrednih kretanja uglavnom se kreču u okvirima Rezo-lucije o društveno-ekonomskom razvoju za ovu godinu — industrijska proizvodnja u prvih šest meseci ove, u odnosu na isti period prošle godi-ne, veča je za 4,3 odsto, a produktivnost rada u ovom periodu povečana je za l,3 procenat. Jedino odstopanje od Rezolucije zabeleženo je u spoljnotrgovinskoj razmeni — izvoz je realno povečan za tri, a uvoz smanjen za jedan procenat. Finan-sijski rezultati poslovanja privrede, takodje su očekivani s obzirom na visok rast cena. Ukupan prihod povečan je za 48, a dohodak za 42 odsto. Iza o vi h visokih cifara kri ju se medjutim mnoge slabosti u raspode-li. U čitavom tom lancu, najkračih rukava ostala je privreda, jer je odnos izmedju dohotka kojim ra-spolažu organi i organizacije van OOUR-ai sredstava radnih kolektiva, ostao približno isti kao i u prvom polugodištu minule godine. Nije. dakle, došlo do očekivane preraspo-dele u korist privrede, mada je na početku godine, u prva tri meseca, bilo nekih znakova da če, napokon, veči deo dohotka ostajati u radnim organizacijama. Izdaci za opštcdruš-tvene i zajedničke potrebe povečani su čak za 39 procenata, a kamate, na primer, iznose oko 56 milijardi dina-ra, što svedoči o izuzetnoj zavisnosti privrede od banaka. Ipak, deo dohotka o kome odlu-čuju radnici racionalnije se deli. U kolektivima je povečana briga o akumulaciji — u ovom odu, izd- vajanja za akumulacije rve povečana su za 2,8 procen, uradnici su bili Sledljivi i u raspodeli ličnih dohodaka jer su mogli da ih povečaj u za još četiri procenta. Iz Službe društvenog knjigovodstva stiglo je, istovremeno, upozore-nje o zabrinjavajučem rastu gubi-taka u privredi ko ji su za pola godine dostigli oko 30 milijardi. U preko 2.600 osnovnih organizacija udru-ženog rada sa 503.000 zaposlenih gubici su porasli za čitavih 84 odsto. Na izrazito povečanje gubitaka dobrim delom uticalo je enormno poveča •'ie gubitaka samo u jednoj in-dusti koj grani — u proizvodnji deriv. t nafte, gde je manjak dosti-gao se im milijardi. Gubitaši imaju delom pravdanje za gubitke u objektiva ’ okolnostima. Medjutim, največi 'eo finasijskog neuspeha zavisio j od nji|i sagijj^Kako se moglo desiti da še u kolektivima sa rekordnim gubicima isplačuju največi lični dohoci? Prosečan lični dohodak u proizvodnji derivata nafte, recimo, iznosio je za šest meseci 12.244 dinara, a to je za 36 procenata više od proseka cele industrije. Služba društvenog knjigovodstva je pravovremeno upalila »erveno svetlo«. Sada je na kolektivima sa gubicima da preduzmu mere koje če ih ponovo postaviti na čvrste noge. Prema Zakonu o sanaciji i prestanku organizacija udruženog rada mnogo posla na smanjenju gubitaka leži i na društveno-političkim zajednicama, jer Zakon tačno precizira šta je sve čija dužnost da radi u trenutku kada radna organizacija počinje da poka- zuje finansijski manjak. U složenom poslu saniranja gubitaka takodje Je veoma važno da se uspostavi finan-cijska disciplina i da se pravovremeno izvršavaju medjusobne oba-veze. Medjutim, finansijska d>sC'" plina, prema analizi Službe društve nog knjigovodstva, znatno je oslabila. ./ M. Dundjerovic Zaštita na radu ne sme da bude na drugom planu Mada traženje rešenja za ak-tuelne probleme zaštite životnog standarda radnika s razlogom predstavlja jedan od najznačajnijih za-dataka koji se pred društvom nalaze u ovom trenutku, ima još pitanja vezanih za položaj zaposlenih koja ni-kako ne bi smela da se nadju u drugom planu. Jedno od njih odnosi se na zaštitu na radu gde ni izdaleka nije uradjeno sve što je moralo da se učini. Po oceni Saveznog komiteta za rad, zdravstvo i socijalnu zaštitu, izrečenoj ovog leta, zaštita na radu još nije u skladu sa društveno-eko-nomskim položajem radnih ljudi u našem društvu i materijalni moguč- nostima udruženog rada. Najviše zabrinjava porast broja smrtnih slu-čajeva, povreda na radu i profesionalnih oboljenja. Inspektori rada su prošle godine u organizacijama koje su kontrolisali utvrdili blizu 100 hiljada raznih ne-dostataka. Uočeno je da se radi o prostorijama bez dovoljno ventilacije, da orudja za rad i uredjaji često nemaju zaštitnu opremu, kao i da radnici ne dobi ju ili ne upotreblja-vaju lična zaštitna sredstva. O za-gadjenosti prašinom, parama i gaso-vima nisu pravljenj precizni podaci, ali je utvrdjeno da je ona vrlo ra-sprostranjena. Isto važi za buku i Zapisi u ofsajdu U fudbalu nam baš nije potrebno pomeranje vremena i -časovnika. I kad se utaknice igra ju u isto vreme videli smo — koliko je sati. Mreže sada miru ju, transfer liste piruju. Mora da je nešto raštimovano u našem fudbalu kad prve pištaljke tako lako postaju — trube. Sada če mnogi igrači da promenu klupske boje. Molimo dinar da za to vreme ne poerveni. I u plivanju i u fudbalu važan je rad nogu. Samo što je u fudbalu ka-snije mnogo važniji rad prsti ju. Mnogo kukolja u fudbalu. Nije ni čudo koliko se radi Lspod žita. S portski lekari na grdnoj muci. Oni drže stetoskop a njihovi kram-pon-pacijenti-milione u ruci. Vrhunski profesionalci znaju za prolažno vreme i u prelaznom roku. Črni fondovi, cma savest, problemi sa ljudima u cmom. Pa i nije u našem fudbalu baš sve črno. Oči navjjača pobeleše da vide na terenu bar jednog — dimničara. Turističke meditacije KOPABAKANA Mi nemarno Kopabakanu. Ali znamo da za šum mora treba kopati punih jedanaest meseci. BOLEST POTOVANJA Neki i za bolest potovanja pro-našli imunitet. Kažu, dok ti je u džepu putni nalog nikada ne ljulja. DOHODOVNI DANI Nailazi toplotni udar, povucite se u hladovinu. Ali ne sestavljajmo mnogo doho-dovne dane — može da bude vruče ispod nogu. IZLET To sam znao i pre izleta. Posle »vinske ture« na kovertu-slavina. PONUDA Hočemo da turistička i ugostitelj-ska ponuda bude bliže udruženom radu. Pa i jeste — svega dva koraka od radnog mesta do bifenceta. Pera Srečkovič razna zračenja. Sve to je »kumovalo« povečanju broja invalidskih penzionera za blizu 39 hiljadu u 1980. godini, tako da ih u Jugoslaviji sada ima 570 hiljada. Nije malo ni onih koji su zbog narušenog zdravi j a prešli na tako-zvana beneficirana radna mesta. 1 ako ukupan broj povreda la” (299.850) nije bio veči nego 1979' godine, to ne sme da bude ohrabre-nje, jer je cifra i dalje vrlo visoka- Uzroka ovakvog stanja ima više. što znači da ono može da se poboljša | samo zajedničkom akcijom više sub-jekata. Na prvom mestu mora da budu organizacije udruženoga rada i sindikata. Rezultati rada ne sirieju biti ispred brige za čoveka-proizv°" djača. Svaka nova ideja u koPs stvaranja boljih radnih uslova za zaposlene sigurno če doprineti i ostva-rivanju planskih zadataka, što znaci da se takav napor ne može posma-trati izolovano. Sigurno je, takodje, da i inšpekcijski organi mora ju pooštiriti kontrola u radnim kolektivima, kako bi se odredbe iz samoupravnih akata 0 zaštiti radnika na poslu sprovodile. (j ne ostajale mrtvo slovo na papiru. v Saveznom komitetu istaknuto je da bi valjalo omenjati i neke prop|sC koji bi otvorili veči prostor za akciju inspektora. I ne samo to. Rečeno j6-istovremeno, da je neke zakonske norme pregazilo vreme, što znači d» i tu treba izvršiti potrebne izmene 1 prilagodjavanja. Ima ideja i kako da se poboljša rad lekara i ambulant' koje brinu o zdravlju radnika i miljenja da bi i SIZ-ovi zdravstveno? osiguranja morali da budu mnog0 aktivniji u borbi za širenje zdravstvene preventive. Konačno, valjalo bi ubrzati dog0' varanje republika i pokrajina o za" jedničkim osnovama zaštite na rad0-što proizlazi iz suštine zajedničko? jugoslovenskog tržišta. Dešava $e’ na ime, da zbog različitih republiških i pokrajinskih propisa o zaštiti n radu radne organizacije koje vrš poslove i van svoje republike naila^ na poteškoče. U tom slučaju -r sporno i £oje su inšpekcijske služb1 kompetentne. Jovo Vukovi Iz ustaničkih dana ---------- Kočevski rog z «cevski Rog ima poseban značaj jVen'ju’ naročito u vremenu r ‘,roc*nooslobodilačke borbe na-sv - Slovenije., Ova planina je u Pru'lr? ,*urnarna krila partizane i k ?a,a 'm veoma pogodne uslove za vin, U sa nePr'jateljem tokom čita-jUs,tanka. Po skrivenim delovima ePnstupačnim predelima ove pla-Dirt- mno8' fanjenici su se izlečili u Ro IZansk'm bolnicama. Kočevski nom ^ pružio azil i vrhovnom voj-ven"' Par,'jskom rukovodstvu Slo-j j f ’ nd. itd. Ali, da idemo redom, je ‘ ls,aknemo samo ono najvažni- (j: Kočevski Rog još u prvoj go- lu..,' ratovanja —- u prvoj zimi je nn^a. 11/1942. godine primio prv a z'm?vanje u svojim šumama .Partizanske borbene grupe i 'z Dolenjskog i Bele krajine, njj- Neprijatelj je češče i u Slove-ven'?JL^Uzimao akc'je gonjenja slo-(1ai|‘- 'n aktivista. Bežeči ispred u ' nePr'jatelja onisu-se sklanjali nai- Kočevskog Roga. Tu su diln l1 sk,°ništa i aktivisti Oslobo-jev e*1i°nte Slovenije i iz drugih kra-ofin . ovenije, u vreme obimnijih 7l\ian'h deJstava neprijatelja. s[jQ ■ Na Kočevskem Rogu se sme-Us, 1 Partijsko i vojno rukovodstvo i or,,nka Slovenije, njihovi centralni re|j j1’ Us,anove i institucije. Treba : Sin' a.su Glavni štab NOV in PO rpk enije i CK KP Slovenije odavde Rodi V°dili ustankom u toku 1942. ,o J °d leta 1943. do zime 44/1945. godine. — Kočevski Rog obiluje teško pristupačnim i skrivenim mestima. Na takvim mestima još od početka ustaničkih borbi u Sloveniji izgra-djen je čitav niz partizanskih bolnica u kojima su se od 1942. godine do kraja rata lečile hiljade ranjenika i bolesnika. Neke bolnice su ostale neotkrivene od neprijatelja do kraja rata. — U nedrinva Kočevskog Roga 1943. godine izrasla največi sistem partizanskih radionica i pogona kao onaj u Starim Žagama i njemu sličnim. Na tom terenu izrasla i partizanska tehnika, partizanske štampa-rije itd. — Na Kočevskem Rogu se stva-raju i slobodne teritorije kao deo velike slobodne teritorije u Dolenjskem. * Kočevski Rog je tokom ustanka često služio polazna osnovica za dejstvo i izvodjenja operacije prvih slo-venačkih partizanskih brigada 15. divizije i 7 korpusa NOVJ. — Na Kočevskem Rogu su se vodile i ogorčene borbe kao ona: ■— avgusta meseca 1942. godine u tjttfozvanoj — Roš ko j ofanzivi — koja se izvodila od 14. do 23. avgusta 1942. godine i bila najsudbono-snija etapa velike italijanske ofan-zive u Ljubljanskoj pokrajini. Ovom akcijom Italijani su hteli da prpčeš-Ijaju i očiste područje Kočevskog Roga od partizana. Neprijatelj ni je imao uspeha. Ali u toj akciji imao je nezgoda i Glavni štab NOV in PO Slovenije sa svojim delovima. Posle 23. avgusta centralno rukovodstvo ustanka Slovenije pokušava da se prebije sa Kočevskog Roga na kome dejstvu ju Italijani, ali 26. avgusta kod sv. Petra razbijen je na dva dela, ali su se oba dela uspela izvuči iz okruženja. U toj italijanskoj ofanzivi i partizani su pretrpeli odredene gubitke — ali okupator nije uspeo da postigne svoj cilj. — Borbe su se na Kočevskom Rogu vodile i u sklopu — jesen je nemačke ofanzive koja se je odvijala u Sloveniji i Hrvatskoj od 25. septembra do 12. oktobra 1943. godine. Cilj ove ofanzive Nemaca je bio — uništitfslobodnu partizansko teritoriju koja je stvorena posle kapitulacije Italije u Sloveniji i primor- skim delovima Hrvatske i da spreči eventualno iskrcavanje savezniških snaga na severni Jadran. Nemci nisu uspeli u svom poduhvati. — Na Kočevskom Rogu vodjene su borbe i u završnim operacijama za oslobodjenje zemlje koje su vodile jedinice VII korpusa NOVJ marta i aprila meseca 1945. godine. Kako se iz svega što smo izložili, Kočevski Rog je bilo mesto na kome su organizovane mnoge aktivnosti, mesto odakle se je dugo vremena rukovodilo ustankom naroda Slovenije, mesto odakle su počinjale mnoge borbene akcije partizana itd. To govori da je ovo mesto imalo i ima posebno važnu ulogu u istoriji ustanka naroda Slovenije. Sitnopis Niste sigurno čuli o Ibrahimu Sahmanu, službeniku iz Bijelog Polja. Njegov hobi je sitnopis čime se bavi još iz učeničkih klupa, kada mu je za jednu školsku godinu bila dovoljna samo jedna sveska za sve predmete. On toliko sitno piše da je to začudjujuče! Evo, šta je, na primer Ibrahim i na čemu i doskora na-pisao. Da spomenemo samo neke njegove, da kažemo »podvige«. Uspeo je, na parčetu hartije 14 x 4,5 santimetara veličine da prepiše ceo Statut SKJ. Ustav Naše zemlje, onaj iz 1946. godine ispisao je na polutabaku veličine 27 x 21 santimetara. Na kutiji šibica Ibrahim je uspeo da ispiše čelu narodnu pesmu »Smrt majke Jugoviča« a na listu hartije veličine 30 x 9,5 santimetara ceo »Gorski vijenac«. Sigurno je vrlo interesantno da kažemo da je ovaj sitnopisac na zrnu kukuruza ispisao 40 reči a na zrnu pasulja ni man je ni više nego 200 reči. Kako piše nekoga interesuje? Piše običnim perom i mastilom. Pero izoštrava žiletom i glanc-papirom a potom kali na vatri. Sada skoro uspeo je da na vedoj dopisnici prepiše jedan ceo broj lista »Večernjih novosti« sa 22.152 reči zašlo je po-trošio skoro ceo svoj godišnji odmor. Interesantno, zar ne?! Pripremio M. Georgijevski Humor i Brez besed t OI2IVBS Dopust v počitniškem domu na Pohorju Bilo je okoli poldan, ko sem se spuščal po travniku navzdol proti GRADISOVEMU DOMU, ki je streljaj oddaljen od zgornje postaje pohorske vspenjače. Čeprav je bilo sonce visoko nad mano je bilo vseeno čutiti prijetno svežino, ki jo nudijo tukajšnji gozdovi. Na pragu doma je stal upravnik Franjo in se prijazno smehljal. Kako tudi ne, ko pa ima sedaj polno gostov. Čez tisto »pravo poletje« je gostov manj, ker baje vsi »rinemo« na morje. Čeprav dobro poznam dom, dobim znova in znova občutek, da skrbi osebje za njega kakor za svojo domačijo. Lepo urejeno okolje, pa tudi notranjost doma kaže podobo dobrega gospodarja. Bil je ravno čas kosila, zato so bili gostje zbrani v jedilnici in že z njihovih obrazov sem lahko razbral, da se tukaj dobro počutijo. Počakal sem, da so pojedli, potem pa zaprosil simpatično družino ROJC iz Čelja, da mi zaupa svoje vtise s tukajšnjega dopustovanja. Naj jih najprej kar predstavim. Oče Emil, »nabavni« pri celjski gradbeni enoti, mama Dragica — frizerka, sin Jure ter hčerkica Lučka. Prava slovenska družina. Mama Dragica, ki je bila prijetna sogovornica mi je brž pojasnila, da so letos že nekaj časa bili na morju, tukaj so sedaj le toliko, da se osvežijo. Dolg čas jim sploh ni, saj pridno nabirajo gobe in maline, hodijo na krajše sprehode zvečer pa gledajo televizijo igrajo, karte ali kakšne druge igrice. »Ne vem, ali naši ljudje ne vedo za GRADISOV DOM, da se ga tako malo poslužujejo? Predvsem nam Celjanom bi še kako koristil ta svež in čist zrak tukaj gori, ko nam CIN- KARNA tako onesnažuje zrak. Tukaj pa je tako lepo. Svežega zraka se naužiješ da je kaj. Lepa asfaltirana cesta, urica vožnje, pa si že sredi prelepih pohorskih gozdov. Ne ,morem in ne morem razumeti, da nas gradisovcev ni več tukaj,« je dejal oče Emil. Kar malce preveč miru je po besedah sina Jureta tukaj. Le kdo bi mu to zameril, saj ima šele štirinajst let in taki fantje ljubijo ponavadi hrupno glasbo. Drugače pa je tudi on zadovoljen. Pogreša "samo družbo svojih vrstnikov, pa morda kakšno mizo za namiznktenis. Hčerka Lučka mi je v en glas zagotavljala da je tukaj prelepo, ker se lahko »guga«. Ob koči sta namreč dve gugalnici, ki jih otroci in odrasli pridno koristijo. S hrano in osebjem, ki skrbi za dom pa so nadvse zadovoljni. Kar ne morejo prehvaliti kako dobro jedo. S tukajšnjim osebjem so v teh letih odkar obiskujejo dom postali že pravi prijatelji. Kar težkb jim je ko odhajajo. Še bodo prišli, pa čeprav samo za en dan. Ves čas razgovora je Lučko vleklo na gugalnico. Tam sem jo tudi slikal. Celotno družino Rojc pa sem ovekovečil na klopi pred domom, kjer so v teh dneh tolikokrat počivali. Prijetno se je bilo pogovarjati z družino Rojc, še posebej pa je prijeten občutek za ljudi, ki skrbijo za dom, če vedo da so gostje zadovoljni. In Rejčevi so bili. Še bodo prišli na Pohorje, pa tudi druge bodo skušali prepričati, da je oddih take vrste potreben slehernemu delovnemu človeku. rM' H - Na klopi pred domom se je po kosilu nastavil soncu tudi možak, za katerega mi je upravnik dejal, da je pri GRADISU delal polnih triindvajset let in to od leta 1945 dalje. Z veseljem je ustregel moji prošnji, da se malo pogovoriva za GRADISOV VESTNIK. V lepi čisti slovenščini se mi predstavi z imenom Aleksander KO-VARNEK. Čeprav so po rodu iz ROMUNIJE, ga je pot zanesla po vojni k nam. Pri Gradisu je prijel za delo kot krojač, ter pozneje opravil kvalifikacijo za orodjarja. Polnih triindvajset let je bil zvest GRADISU in še danes se rad vrača v Ljubljano kjer ima še dosti prijateljev. Z ženo ANO in dvema odraslima otrokoma sedaj živi in dela v Nemčiji. Žena ima tudi največ zaslug, da obvlada slovenščino bolje, kot marsikateri pravi Slovenec. Tudi vnuki govorijo slovensko, čeprav so rojeni v Nemčiji. Ana Kovarnek je na to sila ponosna. »Pri nas doma v ULMU se govori in poje samo slovensko. Le za nujne bolj uradne zadeve uporabljamo nemščino. Tudi ona je bila nekaj časa pri Gradisu, zato sta sedaj toliko bolj ponosna in vesela, da preživljata dopust v GRADISOVEM DOMU. Pravita, da je tukaj čudovito in če jima bo zdravje dopuščalo se bosta še vrnila semkaj na Pohorje. Ne moreta prehvaliti pohorskih gozdov, miru ki vlada tukaj, pa seveda odlične hrane ter prijazno osebje od kuharic, natakaric in upravnika. Same pohvalne besede sta izrekla na račun doma. Sin Janez pa se je samo prijazno smehljal in mi dal vedeti, da tudi on tukaj uživa. Ko sem ga povprašal kaj pogreša tukaj oziroma če bi kaj spremenil mi je odločno odkimal1 j. dejal »Dom naj ostane takšen kot Je> $ čist; prijazen in tako oskrbovan »o ,, je, pa se bom še rad vračal, če mi pl n le zdravje dopuščalo.« ( Tako menijo gostje o našem P°' n čitniškem domu na Pohorju. Kaj Pa g pravijo ljudje ki skrbijo za doni' p »Sedaj veselo, ker je dosti gostov, SkušamP jim ustreči, če se le da. Z hrano 111 ^ problema. Jedilnik sestavimo pose stavi gostov. Sedaj že toliko po^ ^ namo naše goste, da jim skoraj ^ raj ustrežemo. Seveda, sedaj delanj dur n- ceie uneve, ceie aneve, touu ^ nimamo. Ure pač koristimo. imamo razporejeno tako, da vsi oe ^ lamo vse. Na domu tudi perem° 1 likamo sami. Sedaj nas je tukaj šeS' Poleg mene so tukaj še Zofka Belna'i « Štefka Leber, Boža Malašič, Mll,c, ^ Fajfer, ter Marija Vnuk. Vsi * j dobro razumemo, če pa je kaj n’ 1 robe pa naj gostje sami poveciO; i Gostje so povedali svoje. Poveda i so same pohvalne stvari. Pa ne, da j hvalili kar tako. Res je tukaj na horju izredno lepo. Še kavico, ki se 1 jo naročil so mi okrasili z lepim tra b-niškim cvetom. Pa ne samo meb Taka je tu gori navada. Sicer majhn z* pozornost, ki pa je pohvale vrednj Osebje doma si želi izboljšati še toj^ ono, seveda vse v okviru finahen možnosti. Toda že dom tak kot je,J v ponos Gradisu. Le škoda, da 0 gradisovci ne koristimo se v veo meri. kdo odločil in se podal z avtom, g^itn dolo ali peš na višino 1000 m. Pošlje in se sami prepričajte o tem kajsl de napisal. Franjo ŠtrornaJ Aktivnost in odgovornost mladincev n različnih krogih je (ne) aktiv-uVn r)n ™*adih različna od ustanov, ll Je' „j ’ ^ 'n občin — tej (ne)aktivno-c,botrovali različni vzroki kot so: ' niL 3’ °r8an'zacija mladinskih orga-On?ci neaktivnost vodstva po- njp M, slaba izobrazba in izkuš-i P« 2niian°V v vodstvu OOZSM. Poditi? pr(LZa uspešnost delovanja, kot so: razi-* ■ *lnančna sredstva in čas so :aJJ!:nn;, um po Posameznih OO, skup-’anl ilvzr, v m občinah, vendar to ni glavni 10 11 r^za s*abo delovanje in aktiv-ose- ^st oo in posameznikov. P01' skn Cn °d glavnih vzrokov je tudi 71 dih, "eodgovornost večine mla-^rimlaH k3^0 rečemo, da se večina n ,io kat,-11 nezaveda ali se noče zavedati P, Env n°.vlogo imajo in koliko so od-1 ifl nirn ’ sami sebi, družbenopolitični Ve?v8aniZacijam"in družbi 1 deu anj® ali so mladi v OO aktivni, LrloJPredini zanesljivi in ali svoje* „dali trdad °a8ekin zahteve postavljajo na ",, hi in n- d- Ker ta vprašanja niso rešena sem Večina8 J, Je č,gava naloga ~Je trav mladlh neaktivna (izolirana) in se udeležijo edino kakšne športne ali kulturne manifestacije. Ne zavedamo se tudi, da so podlaga ža uspešno delo na vseh področjih — prvo delo v DO, ki se pa obratno obrestuje. Ta nezainteresiranost večine mladih utruja tiste mladince(ke) kateri bi radi delo premaknili vendar preveč časa zgubijo — prav zaradi te neaktivnosti drugih. Ce vsaki član OO — nekaj razmišlja o delu, je to pozitivno, če pa pomaga pri delu in organizaciji drugim, je veliko storil, kaj šele da sam dela, oziroma, da je direktno vključen pri delu in akcijah. Žal, smo se zadnji čas navadili da nam vedno nekdo servira kakšno akcijo na krožnik in tudi takrat se premišljamo, če bi se je lotili ali ne in če ne, bi bilo dobro, če bi vsaj znali ceniti tisto kar drugi storijo — organizirajo in podarijo svoj prosti čas. Za prosti čas, vedno pravimo, da ga nimamo in najdemo (neopravičljive razloge vendar ni tako, če pravilno planiramo dan, teden in tudi mesec, nam vedno ostane časa, ki ga lahko uporabimo za delo v OOZSM. Moramo se zavedati, da sprehaja- nje po mestu, poslušanje muzike in pijančevanje po kavarnah mora biti skrajšano, ker nam ne pomaga pri reševanju nalog in problemov, ki so vse težji in vse bolj pogosti. Moramo se zavedati, da smo res mi mladi vedno novi skelet naše družbe, ki vsak dan sprejemamo naloge odhajajočih kadrov in če nismo na tekočem, se zgubimo dali pa delamo napačno in ne daleč v prihodnost To se nam je že maščevalo in bo še v bodoče, če ne bomo posvečali pozornosti, če ne bomo odkrito in ostro nastopili proti tistim, ki se izogibajo delu v OOZSM, jih moramo poklicati na odgovornost. Nadaljevanje na 15. strani Mladinci radi sodelujejo v očiščevalnih akcijah, saj tako pridobijo dodatna sredstva za svoje aktivnosti le** n1anj?: S0'1 '*nain8Vci ve^rat sprašujejo, kdaj -id"Wa Pavico do brezplačnega do-i se||,meiav* ■Pfvd časom pa se je zanimala ho$| v ji je bila odobrena odsot-Ptipari dela brez nadomestila, ali ji godita8 nad°mestilo osebnega do-v £a *a republiški praznik, ki je bil ,c odobrene odsotnosti. Odgovor; 0dsn}Prej.bz Želeli opredeliti pojem T0 • n?s,i Z dela brez nadomestila. s,cerJjaS v °bdobju, ko bi delavec Pristani^ °Pravtiati svoje delo, pa s Iliene0OlZVodnje v TOZD, oziroma 8a Poslovanja. V primeru take odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, pravice in obveznosti delavca mirujejo in delavec ni upravičen do nadomestila osebnega dohodka. V zavarovalno dobo pa se všteva čas, ki ga zavarovanec prebije na takem brezplačnem dopustu do 30 dni v posameznem koledarskem letu. V naših pravilnikih o delovnih razmerjih imamo zapisano, da ima delavec pravico biti odsoten z dela brez nadomestila osebnega dohodka pod pogojem, da odsotnost ne bo motila delovnega procesa, v naslednjih primerih: — za urejanje družinskih zadev (stanovanjske razmere, zemljišče) in drugih pomembnih osebnih opravkov, katere mora delavec osebno urediti — do 30 koledarskih dni, — za udeležbo na športnih in drugih kulturnih prireditvah izven delovne organizacije — do 15 koledarskih dni. Odsotnost z dela po tem členu ima pravico delavec izkoristiti takrat, ko je nastal primer, za katerega je ta odsotnost določena. Odsotnost z dela brez nadomestila OD odobrava na pismeno zahtevo delavca, direktor službe, oz. direktor TOZD, v skladu z določili pravilnika o delovnih razmerjih. V primeru spora odloča komisija za delovna razmerja. Med neplačano odsotnostjo z dela, delavčeve pravice in obveznosti po delu in iz dela mirujejo. Delavka, ki je bila odsotna z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka tudi nima pravice do nadomestila osebnega dohodka za praznik, ki sovpade v čas »brezplačnega dopusta«. Vprašanje: H. B. sprašuje glede na to, da je vpoklican na služenje vojaškega roka, ali ta čas šteje v delovno dobo. Odgovor: Kot smo že poudarili v eni od prejšnjih številk Gradisovega vestnika, delavcu v času, ko je na odslužitvi, oz. doslužitvi vojaškega roka, pravice in obveznosti, ki se pridobivajo pri delu in iz dela mirujejo. Čas mirovanja se ne šteje za prekinitev dela in zato ima delavec pravico delati na delih, oi. nalogah, na katerih je delal pred odhodom na odslužitev vojaškega roka, oziroma drugem delu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, seveda pa se je delavec dolžan v 30 dneh od. dneva, ki je v vojaški knjižici zapisan kot zadnji dan vojaškega roka, zglasiti v TOZD ter pričeti z-delom. Služenje vojaškega roka pa ne šteje v delovno dobo. Vprašanje: S. H. želi prenehati z delom v TOZD. Delovno razmerje mu bo prenehalo na lastno željo v skladu z določili pravilnika o delovnih razmerjih v roku enega meseca. V tem času se delavec želi preseliti. Zanima ga, ali mu pripada za ta primer plačana odsotnost z dela. Odgovor: Po pravilnikih o delovnih razmerjih ima delavec pravico biti odsoten z dela do 7 dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka in sicer ob preselitvi z družino iz enega kraja v drug kraj 2 dni, ob preselitvi z družino v istem kraju 1 dan. Delavec uveljavlja pravico do plačane odsotnosti z dela z verodostojnim potrdilom v kadrovski službi TOZD, ki o odsotnosti vodi evidenco. Delavec ima pravice, obveznosti in dolžnosti iz dela in do dela ves čas trajanja delovnega razmerja. Prenehajo pa mu te pravice, obveznosti in dolžnosti z dnem prenehanja delovnega razmerja. Glede na to, da šele z dnem razrešitve prenehajo vse delavčeve pravice, obveznosti in dolžnosti iz dela in do dela, ima delavec pravico dp plačape odsotnosti z dela oB selitvi Mira Bartol Letovanje v prikolici v Sukošanu Med tozdi, ki so se v letih, ko je bilo število delavcev, ki so želeli preživeti svoj dopust v počitniških domovih Gradisa, večje kot so bile kapacitete počitniških domov in so zato kupili poč. prikolice so tudi Kovinski obrati Ljubljana. Imajo postavljene tri prikolice z 12 ležišči v Sukošanu pri Zadru. Kraj zveni nepoznano. Naj ga predstavim v nekaj stavkih. Če potujemo po jadranski magistrali, je ta oddaljen 10 km od Zadra proti Biogradu na moru. Šteje okoli 3000 prebivalcev. Kraj je razpotegnjen v prostranem zalivu, kjer je manjša luka in vzdolž obale borov gozd. KAKO SMO SE ODLOČILI ZA SUKOŠAN? Spomladi leta 1980 je komisija za standard in rekreacijo stala pred odločitvijo, kam postaviti prikolice. Bili smo že malce pozni, kajti IMV nam je v maju dobavil še dve prikolici. Z nasvetom je priskočil na pomoč Franjo Hajdinjak, ki tudi sam tabori. Povedal je, da ve za privatni kamp, kjer bi se naši delavci res lahko dobro počutili. Da pa ne bi šlo le vse preveč »po domače« smo na seji delavskega sveta obravnavali postavitev prikolic. Delegati so bili mnenja, da v sejni dvorani ne bomo našli rešitve, kajti le dejanski ogled lahko postavi dokončno oceno. V soboto so se na pot odpravili predsedniki delavskega sveta, komisije za standard m rekreacijo, osnovne organizacije sindikata in ZK. Njihova naloga je bila, da si ogledajo kampe v okolici Zadra, primerjajo njihove cene in na podlagi teh ugotovitev se bodo postavile prikolice v enem izmed kampov. V ponedeljek zjutraj smo biti obveščeni, da je po mnenju komisije najprimernejši kamp, ki ga je že predlagal Franjo, to je v Sukošanu. KAKO JE KAMP UREJEN? Kamp je na zasebnem zemljišču Jose Torbarine. Zemljišče meri kar 1 ha, vendar ni v celoti namenjen kampiranju. Približno tretjina obsega prostor za kampiranje. Na tem prostoru si je J oso postavil hišo. Prizidek je namenil gostom. Tam se nahajajo štiri stranišča, ki so opremljena z lavaboji in elektriko ter manjšo sobo, kjer se nahaja zmrzo-valna skrinja za potrebe gostov. Zunaj tega prizidka so tri pomivalna korita in dva tuša. Nekaj besed bi veljalo .napisati tudi o Josu Torbarini. Povprašala sem ga, kako se je odločil poleg svojega rednega dela še za to obliko turizma, kako je zadovoljen z gosti, oziroma oni z njim, ter kakšne načrte ima za v bodoče. »Za to obliko turizma sva se z ženo odločila' že pred 15 leti«, je dejal Joso in nadaljeval »pobudo nama je dal neki gost, ki je prihajal na letni oddih v Sukošan in je stanoval v naši hiši. Najprej sva postavila sanitarije s tuši. Vedela sva namreč, da je to najvažnejše za dobro počutje gostov. To se nama je hitro obrestovalo. Že tisto leto sva imela kar dosti gostov. In nadaljnja leta vse več. Mimogrede sem ga vprašala, kako pridobiva nove goste? »Novih gostov sploh ne iščem. Imam stalne goste, kateri svoje zadovoljstvo izkazujejo s tem, da v naslednjem letu pripeljejo s seboj še koga in tako se naš kamp polni«, je veselo pojasnjeval Joso Torbarina. »Z gosti sem zadovoljen, upam, da tudi oni z mano, saj do danes nisem imel nikakršnih težav z njimi. Upam si celo trditi, da smo vsi skupaj kakor ena velika družina. Verjemite mi, ne bi prihajali že 15 let zapored, če jim tukaj ne bi bilo po volji. Želim si le to, da bi bili moji gosti odkriti ljudje, da povedo kaj Pogled na kamp v.Sukošanu*v katerem ima prikolice TOZD KO Ljubljana Lastnik kampa Joso Torbarina jim je prav in kaj ne. Le na ta način lahko izboljšamo pomanjkljivosti, kot ste me na primer lansko leto vi iz Gradisa opozorili na to, da bi bilo boljše, če bi imeli več pomivalnih Vse prikolice so opremljene s predšotorom. Prikolice imajo w° potrebno opremo za kuhanje in spa-nje, tako, da družini, ki letuje ni p°' trebno nič drugega kakor prevleke za posteljnino. K vsaki prikolici spada tudi kamp mizica s pripadajo-čimi stoli in ležalnikom. V interesu nas vseh je, da bi na prikolice služile čim dlje, ter da s bomo v prikolice vračali z veseljem in ponosom. Na vse koristnike P° čitniških prikolic apeliramo, da J1 vzdržujejo po svoji moči in v najlep šem redu, da jih stalno čistijo in vse morebitne pomanjkljivosti javlJ kadrovski službi. V ta namen se vs kemu koristniku pred pričetkom le tovanja istočasno s ključi prikoU odda tudi navodila za uporabo prl k ol 1 cc i In kako smo uredili, da bi čim v delavcev letovalo v prikolicah? Is,°v letovanje časno z razpisom za dard naših domovih, komisija za stan« ^ in rekreacijo razpiše letovanj6 prikolicah. Iz razpisa je razvidu < V pripravi večerje sodelujemo vsi korit. Vaša mnenja, oz. pripombe sem tudi upošteval in naredil še dva korita. Načrti za bodoče so veliki. Vsako leto je potrebno marsikaj popraviti in dodelati. Do naslednje sezone tako imam v načrtu narediti še zaprt tuš in urediti plažo.« POSTAVITEV, VZDRŽEVANJE IN IZMENE V PRIKOLICAH Člani komisije za standard in rekreacijo so zadolženi, da vsako leto v drugi polovici maja postavijo in uredijo prikolice. Kljub temu, da prikolice zimujejo pri Josu Torbarini, je kar dosti dela, da se jih postavi in uredi. kje prikolice stojijo, kdaj so izm6^ (ponavadi se držimo istih izmen, ■ , so v počitniških domovih Gradi* ter cena. Na podlagi prejetih prijav, se5 stane komisija za standard in r„ kreacijo in odloča o potrditvah ( zervacij. Pri tem zavzema kriter1! toval v prikolici, kakšne so soci®1 j in materialne razmere družine, Naloga koristnika prikolice je, ■ ko pride v kamp, ugotovi, ali j6 P', koli ca v takem stanju, kakor bi rala biti. Vsa zapažanja mora naV6^ v primopredajno knjigo, katera nahaja v prikolici. Prav tako ni° primerjati inventarni list z deja skim stanjem inventarja. Ob kot so: kolikokrat je dosedaj Ž® t' ii ljučku letovanja pa naredi Pr'^i predajni zapisnik in vpiše morebi,n \ pripombe ali pohvale. MNENJA KORISTNIKOV PRIKOLIC , . e malo pobrskam po primopre-a)nih zapisnikih, najdem take pripombe: — »z letovanjem smo bili ^l° zadovoljni in nam je prehitro milo«, — »dopust smo lepo preži-e i. Bilo nam je všeč, če bo možno, orno prišli še v Sukošan« — »komi-■ 'Jh katera je izbrala ta prostor lahko /'rečem samo hvalo za tako lep ,zbran kraj«, ipd. DA NE OSTANEMO SAMO PRI MNENJIH OPIŠIMO ŠE KAKO JE Z NABAVO HRANE 7 IN ZABAVO l Jutranj' sprehod je poskrblje-’ *er je potrebno kruh nabaviti do 8 ure (pozneje ga dobiš bolj težko). Sicer je pa Sukošan kljub temu, da je manjši kraj zelo dobro založen. Ima tri trgovine z mešanim blagom, tržnico in mesnico. Za vse, ki so bolj žejne narave je pa pri Josotu naprodaj vino (3() din za liter), za katerega je splošno mnenje da je zelo dobro. Tudi za kulturno življenje je poskrbljeno. Vsak teden popestrijo tamkajšnje življenje razni pevci in pevke zabavne glasbe, razni folklorni ansambli in humoristi. Na koncu naj povemo vsem tistim, ki do danes še niso okusili dopusta v kampih, da je to tisti pravi dopust. V tem času si gospodar nad časom in si ga prilagajaš po mili volji. Vsi, ki dvomite v to letovanje vas vabimo, da drugo poletje poizkusite — verjemite ne bo vam žal. Andreja Puc Marina ni več ^sev člane kolektiva Gradis °bveščamo, da je tragično pre-jn,lml dne 15. 8. 1981, član ko-ektiva TOZD GE Jesenice, Mar bodo tudi OOZK dobi-Prid ?• e člane kot so jih že, ki ne ven ?I° a*' pa pridejo na sestanke, čuta 3r 80 na teh tiho ~ brez skrbi in in, . odgovornosti. Veliko vlogo stati° ^r' Pravilnem usmerjanju tudi liri!' Vemo, da veliko število pio-tie v V ln m*adih gre redno v cerkve, em kako lahko najdejo časa za take reči, za sestanke in akcije OOZSM pa ne?! Vprašam se kako bi reagirali postopali, če bi take izključili iz naših akcij, ter da niso deležni sadov našega dela. Ni čudno, da se nekaterim bolj priležejo cerkvene akcije in manifestacije, ker ta organizirajo vodstva cerkev. V OOZSM pa je zaželeno aktivno sodelovati in tudi organizirati delo in akcije, ki se nam potem obrestuje pri bodočem delu in reševanju problemov in nalog, ki natri prihajajo pri graditvi boljšega jutri. Vsem navedenim je treba posvetiti pozornost v vsaki sredini in priti do točnih, pravih, jasnih odgovorov in stališč, ter na osnovi teh se organizirati, delati zahtevati in obravnavati negativnosti. Moramo se zavedati,da smo, da bomo in moramo ostati Titova mladina, to pa nam nalaga delo in delo ter budnost vsak dan s široko odprtimi očmi v prihodnost za boljše jutri, ža nas in za tiste, ki pridejo za nami!. Milenko Nikič Nadležna fotografija Dobra organizacija dela na gradbišču ne trpi nereda, še manj pa nevestne uporabe različnega gradbenega materiala. Z materialom je treba strokovno ravnati in ga uporabljati tako, da bo služil čim dalj časa. Že bežen pogled na številna naša gradbišča nas lahko prepriča, da prav temu posvečamo premalo pozornosti. Material leži razmetan po gradbiščih in se s tem uničuje, predvsem to velja za les. In kako si lahko pomagamo pri tem? Če že med rednim delovnim časom ni dovolj časa za pospravljanje materiala, lahko to naredijo mladinci, saj številne mladinske organizacije po tozdih organizirajo očiščevalne akcije in pospravljanje gradbišč ter si tako zagotovijo kakšen dodaten dinar za svojo dejavnost. Koristno za ene in ugodno za druge, ali ne? C. Pavlin HUMOR Primeran vojnik V uredništvo Gradisovega vestnika dobivamo vse več priznanj, ki jih dobivajo naši mladi, ki so na od-lužcnju vojaškega roka. Zadnji, ki nam je poslal takšno priznanje je Zvonko Cretni, ki služi vojaški rok v Prevlaki. Zares smo lahko ponosni, da imamo take delavce, ki so' za zgled drugim. Istočasno pa vsem tudi čestitamo za njihov trud, ki ga vlagajo za doseganje takšnih rezultatov. Gra^ ?0V VESTN,K izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja GIF l_Uri,,® Ljubljana. Izhaja mesečno v 10.000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Nikič Urprt •uSn®ider’ Frani° Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni in odgovorni Ur«rj!* L°ize Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov »oništva: GIF Gradis Ljubljana Šmartinska 134a, 61000 Ljubljana. NA ZAGOVORU — Pa se sploh zavedate, kaj ste objavili v našem glasilu? — Ne čisto, tovariš direktor. Veste jaz napišem vse tisto, kar govore na sestankih, malicah, gradbiščih, potem vržem na papir. Reakcija mi pa potem razjasni dokončna stališča. Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: KL, KF, Kamerun, koronada, anoraki, apatinec, Salinas, reni-tent, klej. Stark, R, VO, ose, slang, Fraser, Vatikan, Adua, ar, Ag, Rab, inerten, Col, gips, Italija, IRA, Onatas, Ital, Jaser, Sre-ten, Eva, astra, tar, Triton, No, Senovo, šari, skit, Tripolis, Ra-šomon, LT, sabor, astma, avalit, era, kava, Okinava, Nan, Aro«, bikarbona. -' Izžrebani so bili naslednji n^$i delavci: 1. nagrada 300 din: Marija' Perovšck, DSSS 2. nagrada 200 din: Božo Debevec, Rozmanova 6, Ljubljana 3. nagrada 100 din: Tone Lavrič, SPO-SIP Čestitamo! w; .. ^..v« i aailojlhn mnVmafru« i m .upRŽoiluP v gmad nn balaož Proizvodno poslovni prizidek Tovar. lepenka Prevalje je bil končan v dobrih 4 mesecih Učenci v tesarski delavnici pripravljajo opaže za gradbišče Iz Ravenskega kota DELO Mimo je vroče poletje in sezona dopustov. Malo umirjeno a vendar dinamično se dela po koroških gradbiščih. Dela potekajo v večini brez večjih zastojev. Posamezni objekti se zaključujejo, nekaj pa jih je v začetni fazi. Manjše ovire nastajajo z manjkajočimi KV kadri, predvsem tesarji. Težave so že z razdrobljeno obrtno dejavnostjo. Obrtniki pri finalizaciji objektov. Ne držijo se rokov, pa tudi kvaliteta del ni ide lana. Prav tu pa nastaja največ reklamacij, ki kvari ugled glavnemu izvajalcu. Trenutno, dela je — a v prihodnosti brez večjih ambicij. V planiranem srednjeročnem razvoju koroške regije, lahko še računamo v normalno zasedenost naših kapacitet. DOHODEK Z hitrim naraščanjem življenjskih stroškov zaostajamo z osebnimi dohodki, kar znižuje življenjski standard delavcev. Veliko se govori o nagrajevanju po vloženem delu, a storjenega je prav malo. Plačuje se delavcu le bolj kvalifikacija in delovne ure, ne pa opravljeno delo. Tako še vedno pada storilnost kot kvaliteta, saj dober delavec nima cilja v stimulacijo svojega dela. Da rešimo ta problem, bo verjetno še dolga pot, polna ovir od privilegiranih intelektualnih opravil. DRUŽBENO POLITIČNA DEJAVNOST V zadnjih mesecih vlada na tem področju nekakšno zatišje, kar ni dobro. Normalno le delajo samoupravni organi v kolektivu, dočim so ostale politične organizacije manj aktivne. Trenutno v sind. org. le potekajo priprave na 3. konferenco zveze sindikatov Slovenije, pod temo »Vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev, kot nosilcev socialne varnosti. Potekale bodo javne razprave. Sind. org. je organizirala 29. in 30. avgusta obisk večine članov kolektiva TOZD Ravne v hišo cvetja Beograd. Tudi na področju športa in rekreacije je v počitniških dneh manj aktivnosti. Nasploh pa smo korošci podvrženi bolj zimskemu športu ka se odraža tudi na gradisovih športm11 igrah. V prihodnji številki vestnika Pa kaj več o posameznih gradbiščih 1 koroškega kota. .. Rudolf Ludvik | uei jezera gjgB m K"' ■:vt ; A. Prizidek objekta ob gimnaziji, kjer bo že usmerjeno izobraževanje dobiva Še vedno urejamo rekreacijsko turistični center Iverčko jezero svojo obliko