Št. 57. V Gorici, v sredo dne 19. julija 1905. Izbaja dvakrat na teden, in sicer t sredo i« soboto ob t!, uri predpoldne ter stand z izrednimi prilogami »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre- • jiMiiaua ali v Gorici nn dom pošiljana: vse leto . ... . . . . 13 K 20 h, ali gld. GOO pol leta........G » BO » * » 3-30 četrt leta ....... 3 ¦¦> 40 » » » ' t-70 Posamične številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici jtev. 7. v Gorici ,v »Goriški Ttskarni« AVH&oršcek* " vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane ny roSnine se ne oziramo. \ Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah č\ tiskano I-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsaksi vr*ta. Večkrat po dogodbi. —••Večje črke po prostoft*, "' Reklame in spisi v uredniškem delu 1F> kr. vrsta - Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-¦uvornost. Tečaj XXXV. Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 9. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od J), do 12. dopoludne. Upravništv.o se nahaja v Gosposki ulici št. .. vi. nadstr. na levo v tiskalni. HaroJnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. • Naročnina, reklamacije in druge reči, katero'no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravmštvu. J J »PRIMOREC« feliaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-GO. »Soča« in »rrimorec« so prodajata v Gorici v niisi knjigarni, v fobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jollersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22 -— v Trstu v tobakarni Lavrcučifi na trgu della Casenna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Papež proti glagolid V Dalmaciji je katoliška duhovščina po pretežni večini uneta za gla-golieo ter je tudi drage volje podpisala spomenico na papeža, ko so zborovali v Rimu škofje, ki so imeli končno urediti vprašanje o glagolici. Med tistimi, ki go podpisali spomenico, sta tudi frančiškanski provincijal v Spljetu ter frančiškanski vikar v Zadru. Radi tega sta dobila iz Rima ukor v takem-le pismu: Velečastiti Oče! Sveti oče je jako užaljen radi vedenja , redovnikov malih bratov v provincijah sv. Od-rešitelja v Spljetu in sv. Jeronitna v Zadru nasproti agitaciji, za katere razširjevanje se dela v Dalmaciji v korist glagolice. Namesto da se redovniki v duhu sv. Frančiška brigajo za pravo reševanje duš, da stojijo daleč od nesrečnih narodnih borb ter namesto da nosijo med narod mir in besedo ljubezni, se tnali bratje združujejo z agitatorji, da prisilijo »v. Stolieo v dalnjo koncesije glede privilegija glagolice. In nedavno, navzlic temu, da jih je sv. Stolica po Vaši velečastiti osebi opomnila, da naj ostanejo v strani od tega mrzkega gibanja, navzlic temu, da je bila latinska litur-glja sKrijtiu čuvana po cerkvah, odvisnih od malih bratov v Dalmaciji, sta predložila velečastiti provineijalni minister malih bratov v Spljetu, Peter Perkovic, in provincijaini za-derski vikar lionaventurn Sknnca po zader-skem nadbiskupu sv. Stolici spomenico, podpisano, njejj^drugimi, tudi po njih dveh, ki se protivi v vem predmetu že objavljenim odlokom sv. kongregacije obredov. I Ono, kar največ boli, je to, da je ini-fcijativa imenovanih dveh redovnikov in ostalih, kakor je nazmipjrt-iiG sv. Stolici, prišla po hr-patskih novinah v javnost, kakor da bi se želelo še bolj vzbuditi strasti. Njegova Svetost zahteva absolutno, da skonča ta veliki nered, in sedaj največji radi okolnosti, ki ga spremljajo, in radi oseb, ki se pečajo ž njim, in sicer kar najbrže. Nalaga torej Vašej osebi pod ukazom pokorščine, da ukrenete vse potrebno in umestno, da se doseže ta namen, ter da se naroči provincijalu v Spljetu in zadarskemu provinc, vikarju, kakor tudi od njiju odvisnim redovnikom, naj častno popravijo svoj pogrešek, se nikdar več ne posredno ne neposredno ne mešajo v take agitacije ter naj skrbno čuvajo latinski jezik v vseh svojih obredih, in zlasti pri službi svete maše. Sv. Oče zahteva, da bo izvršitev teh naredeb najtočnejša. Z izrazom osebnega spoštovanja Vaši velečastni osebi najudaneji v Gospodu It. Card. Merry del Val. To pismo jo pač jako značilno. V - glavnem kaže, kak Slovanom nasproten duh veje v Vatikanu. Nedolžno pote-zanje oo. frančiškanov, ki živijo med ljudstvom, za glagolico, ker jo smatrajo ti za važno oporo katoliške cerkve med Slovani, jo vzburilo živce papežu in njegovemu državnemu tajniku brez drŽave, da sta dala strog ukor ponižnim frančiškanom, ki naj le lepo molče ter pridno gojijo latinščino pri vseh obredih. Ta ukor jo toliko značilnejši, ker doslej še ni prišlo na um nezmotljivemu papežu, da bi bil poslal ukor tržaškemu Naglu ali poreškemu Flappu, tema zagrizenima preganjalcema glagolice, katera sta res napravila že toliko zmešnjav med slovanskimi verniki, katera so ne brigata za pravo reševanje duS, katera ne stojita daleč od nesrečnih narodnih borb, marveč prav sredi teh borb, radi katerih pa ni sveti oče prav nič žalosten, marveč jih naravnost pospešuje, ker so naperjene proti Slovanom 1 S tem ukorom je pokazal papež, da stoji popolnoma na strani laške politike v naših deželah ter da imamo od njega pričakovati še marši kako preganjanje. Laška politika v naših deželah je vpregla katoliško cerkev popolnoma v svoj jarem, in papež to odobrava ter koraka isto pot z drugimi našimi nasprotniki. Na grdo ravnanje od strani katoliške cerkve, ki naj se pravzaprav imenuje le laška cerkev, je odgovorila prva skromni slovenska vas Ricmanje, ki stoji tu neupognjena v boju z mogočnim Vatikanom in njega z mitro pokritimi glavami. Ricmanje je svetilnik, ki sveti z vedno močnejšo lučjo, in ki utegne prosvetliti ves avstrijski jug — kajti tudi iz Dalmacije se čuje o močnem odporu proti Vatikanu radi neopravičenega preganjanja glagolice. Papeževa Blovanožrska politika utegne roditi med Jugoslovani sadovet katerih ne bo vesel, radi katerih bo res žalosten. Take sadove pa pošteno zasluži! DOPISI. S Tolminskega. — (O k r. n c i t •» i j s k a konferenca) — V soboto lf>. t. m. seje vršila v Tolminu od 8. ure do poludne uradna okrajna učiteljska konferenca. Udeležili smo se vsi razun par zadržanih. Poleg ustanovitve konterence, volitev raznih odsekov in letnega poročila šolskega nadzorniku smo razpravljali spisje za enodvo-tro- in štitirazrednieo. Sprejeli so se referati nespremenjeno skoraj brez debate. Snov se hektografira in razdeli vsem šolam v okraju. Lepo in razumljivo je čital svoj izdelek okrajni zdravnik dr. Maver: telovadba \ ljudski šoli s posebnim ozirom na zdravje. Hvaležni smo okraj, zdravniku za temeljito in koristno razpravo, katera se tudi hektografirana porazdeli na vse šole v okraju. Na temelju to razprave smo sklenili vpeljati v vseh šolah v okraju dvominutni telovadni /istem in naprositi c. kr. okraj. šol. svet, da nabavi za vse šole v okraju zdravilske pripomočke za prvo odpomofi. Na podlagi naprave in predloga tovariša Matije Kenda smo sklenili naprositi c. kr. okraj, šolski svet, da priskrbi za vse šole v okraju spominske liste. Omenjaje letno poročilo šolskega nadzornika, je opomniti, da je težavno v pouku zaostale otroke v šolo siliti čez 14. leto v občutnem pomanjkanju delavskih moči v okraju. Opoldne je bila konferenca dovršena, kar smo komaj čakali zarad vročine in okrepčila. A sedaj pride neumestno, mučno in 1 uro trajajoče razpravljanje. Šolski nadzornik privleče na dan dolgo poročilo o šolski podružnici, razne časopise in Vrtovčevo odprto pismo na Lasifia, priobčeno v „Soči". Kar je proti Vrtovcu zakrivil, pripozna vse z opravičevanjem, da je vse delal v razburjenosti. Vkljub vsemu prizadevanju ni dobil Lasič zaželjene zaupnice. Nevolnji smo se razšli vsi enako misleč, kaj nas pa Vrtovčeva in Lasičeva privatna zadeva briga! ŠolsKemu nadzorniku svetujemo, da nas v prihodnje s takimi in enakimi, nas prav nič brigajočimi aferami brezpotrebno ne muči. Zaupnico pa bi utegnil dobiti, ako se spiše in nosi v podpise. Kolike vrednosti bi taka zaupnica imela, je pa drugo vprašanje S Iz Štjaka, —- bralno društvo »Višava" v Štjaku bode imelo svojo prvo veselico dne 30. julija t. 1.! Kakor vse kaže, res lepo in pomenljivo veselico s petjem, Šaloigro: Ne vdajmo se I ter godbo in plesom. Pelo bodo pevsko in bralno društvo: »Kraški vrh" iz Avbera. Štjak meji tako rekoč Kranjsko in Primorsko, stoji na višjem griču, zi j ima tudi jako krasen razgled na lepo Vipavsko dolino in tja po sivem Krasu. Naše društvo je sicer še mlado, ni še popolnoma razvito, ima pred seboj precej težko in velevažno nalogo. Vzbujati mora mlado in staro buditi vse h gospodarski in narodni zavesti. Društvo mora biti trdnjava, iz katere se ne spuščajo bombe, pač pa, ako hoče vršiti, svojo nalogo, mora z vsemi močmi delati na ¦ to, da se naši ljudje vzdramijo iz škodljivega spanja ter stopijo pogumno na delo za svoja narodna in gospodarska prava. Da se ta naše. društvo čim hitreje razvije, bo prav, da pride v Štijak gor omenjeni dan, kdor le more. Posebno pa vabimo vsa bratska društva, da nam pornorejo in podkrepe to naše društvo, ustanovljeno v probujo in obrambo naše narodnosti! Vspored se prijavi pravočasno. Torej na veselo svidenje! Eden iz društva. S Slipa. — (Strel a.) Nenavaden in žalosten slučaj, kakoršnega se na Slapu še ne pomni, se je pripeti) dne 13. julija tukaj. Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) .,No, to je pač čisto jasno. Preganjajo ju, ker sta usmr-til* nekoga v krvni osVeti, drugega nič. Kakor da bi ne bilo v korziski naravi, da se mora maščevati! -Ali smatrate umor za malenkost V vpraša Franc. »Umorila sta sovražnika," odvrne patron, „m to je velik razloček." •Torej poprosimo tihotapce in bandite gostoljubnosti. Ali menite, da nas sprejmejo prijazno 'i* »Oisto gotovo." «Koliko jih je V neurje, Ekscelenca, in dva bandita, torej šest." n Prav, toliko je tudi nas. V slučaju, da pokažejo ti gospodje proti nam kake slabe namene, smo si jednaki in se lahko spoprimemo. Torej na kopno!" »Da, Ekscelenca; toda nekoliko previdnosti nam dovolite kljub temu!" »Vsekakor, moj ljubi. In tega vam ne dovoljujem samo, ar«pak vas celo opominjam, da ukrenete vse potrebno." »Torej bodite pred vsem tiho t" Vsi obmolknejo. Za človeka, kakor je bil Franc, ki je presojal vsako stvar s pravega stališča, je bil njegov položaj, če že ne nevaren, pa vSftj vreden pomisleka. Bil je v največji temi, sam sredi morja, med pomorščaki, ki ga niso poznali in niso imeli vzroka, biti mu vdani. Pazim tega so vedeli, da ima pri sebi nekaj tisoč frankov, in desetkrat so pozorno opazovali njegovo orožje no sicer zavistno, a zelo radovedno. S temi možmi je imel stopiti na otok, ki je imel sicer zelo krščansko ime, a mu ni obljubljal baš mnogo gostoljubnosti. K temu se je pridružila še po vest o potopljenih ladijah, ki se mu je zdela podnevi pretirana, a ji je dala noč resničnejše lice. Nahajaje se tako v dvojni, morebiti resnični, morebiti namišljeni nevarnosti, ne izpusti niti za hip mož iz očij in puške iz roke. Med tem razpno mornarji vnovič svoja jadra ter krenejo po potu, ki so ga že enkrat pustili za seboj. Franc, ki se je že privadil temote, je razločeval zdaj vsaj deloma granitnega velikana, mimo katerega je plula barka. Končno zavijejo okoli skalovja, in Franc zagleda vnovič ogenj, ki je plamtel zdaj še svitleje. Okoli njega je sedelo pet ali šest ljudij. Odsev ognja je padal še kakih sto korakov na morje, Gaetano pluje okoli tega svita, teda tako, da ostane barka v temi. Ko pridejo baš pred ogenj, se pa obrnejo naravnost proti njemu in zdrsijo v svitli krog, dečim zapoje Gaetano ribiško pesem, katere refren ponovi zbor tovarišev. Pri prvih besedah pesmi vstanejo možje, sedeči okoli ognja, ter pridejo prav tik morja, obračaje oči na barko in poskušajo uganiti njene namene. Toda kmalu se vrnejo razun enega, ki ostane na bregu, vsi k, ognju, kjer so pekli celega kozla. Ko se približa Iadija bregu za dvajset korakov, napravi mož na obrežju mehanično s svojim karabinarjem znamenje straže, ki pričakuje patruljo, ter zakliče v sardinskem narečju: „Qui vi ve!" Franc hladno napne svoja dva petelina. »Gaetano spregovori z možem nekaj besed, katerih popotnik ni razumel, a so se gotovo tikale njega. „AH hočete povedati svoje ime, Ekscelenca," vpraša patron, „ali hočete ostati nepoznani?" „Moje ime mora ostati čisto neznano. Povejte jim čisto priprosto, da seni Francoz, ki potuje za zabavo." Ko Gaetano to pove, da straža jednemu izmed mož, sedečih pri ognju, znamenje, na katero ta vstane in izgine med skalovjem. Splošen molk nastane, in vsak si da opravka s svojimi zadevami: Franc se pripravlja, da se izkrca, mornarji spravljajo v red svoja vesla, tihotapci sučejo nad ognjem svojo pečenko. Toda v tej navidezni brezskrbnosti opazujejo drug drugega. Mož, ki je odšel, se vrne od nasprotne strani in da straži znamenje, na kar se obrne ta k barki in reče samo besedi: „S'accomodi." Italijanskega ,S' accomodi' ni mogoče prevesti. Z njim je izraženo zajedno: Pridite, pridite, bodite dobrodošli, bodite kakor bi bili doma. Mornarjem tega ni treba reči dvakrat. Štirje sunki z vesli, in barka je ob bregu. Gaetano skoči na breg in izpre-govori s stražo nekaj besed; nato izstopijo njegovi tovariši, in zadnji pride na vrsto Franc. Imel je s seboj jedno svojih dvocevk; drugo je imel'Gaetano in karabinar jeden izmed mornarjev. Oblečen je bil na pol kot umetnik in na pol kot dandy, kar ni vzbujalo pri možeh, ki so bili na obrežju, nobene sumnje, torej tudi nobene skrbi. Privezavši barko k bregu, gredo iskat pripraven prostor za prenočišče. Toda pot, po kateri krenejo, tihotapcu, ki je bil na straži, ne ugaja, kajti takoj zakliče: „Če hoteče, ne hodite po tem potu." Gaetano se nekoliko opravičuje ter krene baš v nasprotno smer. Dva mornarja prižgeta v ognju baklje, da bi svetila. $*Jb% #e je kospMr seuožeti J. Vogriča Sestf4i(»v^ri6Hiii^^koli 4. ure popoldne je pričelo deževati, in kw so biK kosci do kože premočeni, so s'e"na^otiii proti domu. Pod nekim drevesom so imeli še nekaj kruha od kosila in nekatere dele vrhne obleke, ka-kor tudi dve kosi, katerih niso rabili, j medtem ko so druge kose pustili precej daleč " proč. Ko so prišli kosci-do omenjenega drevesa in so hoteli pobrati tam se nahajajoče stvari, se hipoma zabliska in strela udari med nje, ter podere štiri na tla, izmed kojih pa se je eden hitro zavedel in z drugima dvema, ki sta bila nepoškodovana, priskočil na pomoč omamljenim. S stresanjem se jim je posrečilo pripravit' k zavesti dva, tretji, 56 letni Ivan Hvala, posestnik na Slapu, pa je žalibog ostal na mestu mrtev ter je bil ves trud brezuspešen. Pokojnik je ostavil udovo in šest obrok, od kojih sta dva še v nežni mladosti; bil je mirnega značaja in sploh spoštovan. Med tukajšnim prebivalstvom je nastal vsled tega dogodka velik strah, posebno ker vsled letošnje nenavadne vročine pogostoma prihajajo hude nevihte. Iz Štin]8ll. — Dne 12. t, m. je umrl za solnčarico pri senu v senožeti tukajšnji posestnik Švagelj Jožef. Domu so mrtvega pripeljali na vozu z voli. Oni dan je prišlo hudo pri senu -drugemu kmetu, da so ga morali domu pripeljati, a je okreval. 13. t. m. pa zopet nekemu mladeniču, koji je tudi ozdravel. fe Podbrfl. — Tukajšnje bralno in pevsko društvo si je ustanovilo knjižnico. O. Andrej Munih je daroval nad 230 knjig v vrednosti nad 400 K. Za ta velikodušni dar se mu društvo na tem mestu iskreno zahvaljuje. Naj bi imel mnogo posnemovalcev 1 — Knjižnica obeta obroditi mnogo dobrega sadu za našo ukaželjno mladino. Z dBŽel8. — (Učiteljski konvikt—-»AlojiJ.jevišče" — in drugo.) Širja javnost se je začela pri nas na Goriškem za-nimatiza učiteljski konvikt šele zdaj, ko je priredilo učiteljstvo koncert v Gorici 5. t. m. Pri tej priliki šele se je začelo razmo-trivati vprašanje, ali bi ne bilo prav, da bi se ustanovil konvikt tudi v Gorici. To vprašanje pa ni samo med učiteljstvom, ampak tudi med drugim razumništvom v deželi; dvomi se namreč, da bi uč. konvikt v Ljubljani odgovarjal našim potrebam. Separatizem ne sme igrati tu svoje uloge, vendar imajo prav tudi oni, ki hi bili za tak konvikt tudi v Gorici. Za uč. sirote z Goriškega bi bilo gotovo boljše, ako bi imeli konvikt v Gorici. Ker pa je sklenilo učiteljstvo z Goriškega, da naj se zgradi v Ljubljani skupni uč. konvikt, ne moremo in ne smemo temu podirati sklepa. Nekaj drugega pa je, o čemur bi radi spregovorili nekaj besedi, ako dovo?1 slavno uredništvo prostora. Duhovščina je ustanovila v Gorici „ Alojzije v išče", v katero sprejema nele uboge, ampak tudi druge učence proti večjemu ali manjšemu mesečnemu plačilu. Svojih otrok duhovščina nima(?)> ni ji treba skrbeti za svojce. Da je ustanovila zavod, gnala jo je Želja, »vzgojiti* svojim namenom potrebno mladino. Ako bi to delala na svoj račun, s svojim denarom, morali bi molčati. A temu ni tako, zato moramo govoriti. Predi dnevi je razposlal odbor »Alojz^je-višča" računski sklep odi. julija 1904. do 30. junija 1905. Da je resnična naša trditev, da duhovščina ne vzdržuje zavoda na svoj račun, dokazuje nam isti računski sklep, iz katerega navajamo: Med dohodki, ki niso došli iz du-ho vskih in cerkvenih virov, so: Mesečnina gojencev.....K 5808-— Prispevki » za pranje . „ 219-— Darovi svetnih dobrotnikov . . „ 1005-51 Podpora dež. odbora . . . . » G00-— Darovi občin in javnih uprav . „ 20454 Skup ... K 7830-75 Od drugih dohodkov, ki so došli od duhovnikov, pa so le: Darovi duhovščine.....K 1881-69 Volila duhovnikov. . . • • » 25^-Skup ... K 2131-69 Troški za hrano, svečavo in kurjavo 7747-33 niso še niti toliki ne, kolikor so znašali dohodki iz posvetnih rok. To je jasen dokaz, da naša duhovščina zna vzdrževati zavode s tujim denarom, a v korist svojim namenom. Nekoliko ubogih in ubožnejših učencev imajo v zavodu, a večinoma na račun posvetnih podpornikov in mešečnin bogatejših gojencev. In vzgoja v »Alojzijevišču" ? O tej imamo še žalostne spomine iz dobe šolskih bratov a laFridolin. Dovolj o temi Kako potrebnejši bi bil jednak zavod v učiteljskih rokah. Še poprej, ko je bila ustanovila duhovščina svoje »Aiojzijevišče", gojilo je učiteljstvo misel, ustanoviti jednak zavod v Gorici. Vodili bi ga upokojeni ljudski učitelji, živeči v Gorici s pomočjo rodoljubnih c. kr. profesorjev srednjih šol, katerih je v Gorici dovolj, ako bi se le hoteli kaj žrtvovati. — Žal, da je padla svoječasna misel na nerodovitna tla. Ali bi se ne dala oživotvoriti sedaj? Učiteljstyo na Goriškem je kaj slabo plačano ter le z veliko težavo zamore vzdrževati svoje otroke v Gorici v srednjih šolah. Ako bi imelo primeren svoj zavod, olajšano bi mu bilo mnogo in marsikateri oče bi šolal svojega otroka, katerega mora sicer pustiti brez nadaljnega Šolanja. Naš nasvet bi bil torej: V Ljubljani naj si sezida vse učiteljstvo svoj konvikt, a v Gorici naj se ustanovi zavod po izgledu duho-venskega »Alojzijevišča". Da je to mog;>?e, pokazal je sklepni račun, katerega sem navedel. Učiteljsko društvo za goriški okraj naj vzame v pretres to važno nalogo, in ako je reši, pripomoglo bode, da stori učiteljstvo na Goriškem zdaten korak naprej na poti osarao-svoje svojega stanu. Prepričani smo, da bi slovenski rodoljubi v Gorici in po deželi ra-dovoljno podpirali zavod po svojih močeh. Na delo I Iz StlklML — (Sokolova veselica.) V nedeljo dne 16. t. m. smo doživeli v Solkanu zopet lepo slavnost. Sokolova vrtna veselica se je obnesla izvenredno dobro, in kakor čujemo tudi v gmotnem oziru, le žal, da smo opazili iz mesta in okolice jako malo udeležencev. Nastop Sokolov, proste vaje in telovadba na orodju pod vodstvom vrlega načelnika g. Ivana Robana in podnačelnika g. Franca Lebana so se vršile z občudovanja vi dno točnostjo, in vspeh je presegal naše pričakovanje. Vidi se, da naš Sokol izvrstno napreduje. Le tako naprej! ______ Tudi Solkanski pevci so pod spretnim vodstvom g. Dragotina Vuga kljub kratko odmerjenemu času za vaje popolnoma zadostili svoji nalogi, in ne moremo si kaj, da ne bi jih tu javno zahvalili za krasen užitek, katerega so nam nudili s svojim lepim petjem. Po veselici se je pokazalo, da se Solkan« še vedno kaj radi vrtijo. Ob zvokih vojaške godbe, katera je na željo občinstva svi-rala le slovanske komade, se je razvil na plesnem podu »Mizarske zadruge", kojega je prepustila brezplačno, jako žrv-i»\«n ples. Tudi v lepem, hladnem vrtu je bna kaj živahna zabava in gostilničar g. Alojzij Mozetič je iz-borno skrbel za dobro in ceno postrežbo. Hvalevreden je tudi odbor, ki je skrbel za prireditev lepe veselice, in prosimo ga, da nam po možnosti napravi še več tako lepih dnij. Domače in razne nouice. Imenovanje. — Pisarniški asistent pri okr. sodniji v Gorici g. Iludolf Kovačičje imenovan za pisarniškega vodjo na pomorski in trgovinski sodniji v Trstu. Poročil 86 Je v Tolminu g. Ludovik K a-cafura, veleposestnik, z g.čno Zinko Vogričevo. I. Izkaz preplačnlkov za .Učiteljski konvikt". (Konec). — Po 2 K: Gg. Josip Ilubbia, gra-ščak, Vogersko, Mar. Ilubbia, Rozina, c. kr. kancelist, Goricp, Kerševani Ulrika, Golob Josip, lrarat> Podgora, Klemenčič, c. kr. kancelist, Malik, trgovec, Kovač, župan, Bratina, gostilničar, Ajdovščina, Podgornik Filip, Ko-ritnik, Koren, Cotič, trgovci, Gorica, Jerkič, fotograf, Gorica, Neimenovan, Gorica, Fani pl. Brannitzer, Trost Ivan, c. kr. finančni oskrbnik, Marga Trost, Blažon, žel. oficijal, ravnatelj Ferfila, Jakobi, Mesar Andrej, kurat, Lo-kavec, Trpin Anton, Podgora, Volf Maks, K 2-10, Strassoldo grofica Edit, K 2-02, Žni-darčič Josip, K 209, Renče, Hebat Franc, K 363, Lasič Josip, K 1*25, Eenče, Ivana Cotič, K 1-80, Žnidarčič, c. kr. profesor, K 1-60, Gorica, Pavlica Uri, K 1 61, Kosovel, župan, 2 K in dekan Cibič, Črniče, Štefan Kodermac, kapi., Samokec Vinko, Šempas, Maraž Jakob, Vrtojba, Pečeako, c. Jpv kance.-list, Gorica, dr. Brecelj, Gorica, Ličen Maks, Rihemberg, Josip Mrevlje, Josip Šinigoj, R. Luznik, Franc Žorž, Kari Kerševani, Dornberg, Stergulec Josip, Senožeče. Po 1 K: Gg. dr. Berger, c. kr. nadzdr., Košir Miha, farmacevt, Boštjančič, Ivan Meljavec, Repenšek, Jeretič, Hedžet, Hribar, Zavnik, Dominko, profesor Gvaiz, Poveraj, Jaklič, Bolko. Ferfolja, Ernest Klavžar, Ivan Kavčič, Gorica, Kosec Josip, župnik, Vodopivec Vinko, kaplan, Kamnje, Poniž Avgusta, dr. Reja, Pečenko Karo!, Jelusič Štefan, Vesseljr, Pugneti, Baumgartner, Ličen, Mitri, Rihemberg, Justin Ivan, Kocijančič Andrej, Podgora, Sedevčič Rudolf, Vogersko, Pahor Josip, Pahor Amalija, Baje Matilda, Raj-mundi Žnidai^ič, Renče, „dr.J{os,Gorica, J?rin čič Ana, Vipolže, Rejec Jakob, župnik, Če-povan, PrinČič Anton, tehnolog, Kozana, Bavcon Alojzija, učit., Brezavšček Ivan, kaplan, Št. Peter, župnik Grča, dež. posl., Hvala Josip, Hvala Fanica, Humar, Samokec Virginija, Štrukelj Anton, Šempas, Persič, Leban, Strel, Trnovo, Lokatelli pl. Franc, Vrtojba, Nemec Franc, Janez Caharija, Nabrežina, Poberaj, Rustja, Krmac, Zorn, Benko, Balič, Možina Anton, Rihemberg, Ozbič Štefan, S vino, Če-hovin Marija in Čehovin Ivanka, Branica, Pegan Jakob, Avber, Peternelj Alojzij, kaplan, Tomaj, Pire Ivan, Kopriva, M. Šinigoj, Dornberg, Murovec Ivan, dekan, Cerkno, Kragelj Josip, Gradišče. Po 50 h: Gg. dr. Brovet, Kraševec, c. kr. pisarniški vodja, Gorica, Gg. Čermelj Josip, Franc Lozar po 20 h. II. Izkaz preplačll vstopnic za učit. Uncert, — G. Zega Miha, vpok. naduč. in posestnik, Kanal, 31 K. Po 20 K: Gg. dr. Alojzij Franko, odvetnik, Gorica, Fogar Alojzij velep., Pevma. Vič. g. I. N. Kumar, kura*, Pevma, 12 K. Po 10 K: Gg. visokor. baron Thomel, Franc Setničar, duhoven, Gorica, Pintar Anton, č. g. I. L, Fonzari Ivan, velep., Št. Maver, A. Križnic, župan, gospodje c. in kr. častniki v Kanalu, Sandrin Franjo, Miren, Ličen Maks, Rihemberg. Po (J K: Gg. Josip Klanjšček, nač. kr. š. sv., Pevma, dr. Terkuč, c. kr. notar, Kanal, Pri botrinji g. A. M., Pevma, 5 K 00 h. Po 5 K : Gg. Jakob Kalan, Angel Mi-kuluž, gde. Lina Setničar, Josip Fiegl, Primožič Valent., Pevma, Vendermin Josip, Št. Maver, Faganel Karolina, Lokar Ivan, Miren, bar. Biantui, Rubije, prof. Makuc, gdč. Kristina Dotfak, učit. Solkan, Matko Kante, c. kr. okr. šol. nadz., Sežana, Ludovik Kumar, župnik, Ferdo Simčič, učitelj, Biljana. Po 4 K: ,Gg. Brezigar Miha, Fiegl Anton, Pevma, Marij Fonzari Št. Maver, Terpin Anton, kurat, Valeht. Bensa, velep., Podsabotin. Po 3 K: Gg. Čerin Karol, Klanjšček Josip, Pevma, Ema Zega, Kanal, Spacapan Franc, Ozeljan, Mercina Ivan, c. kr. vad. učitelj. Po 2 K: Gg. Boškin Franc, jurist, Josip Šuligoj, Čuk Anton, Franjo F., Fiegl Kari, Pavlin Ivan, Gravnar (Dalje u prilogi.) Ko napravijo trideset korakov, obstanejo na majhni ravnini, ki jo je od vseh stranij obdajalo skalovje. Iz rodovitnih zemeljskih žil je poganjalo majhno hrastičevje in gosto mirtino grmovje. Franc posveti z bakljo naokoli ter spozna po pogo-ričšu, da niso prvi, ki so spoznali udobnost tega prostorčka in da je to pač običajno zavetišče Ijudij, ki obiskujejo otok Monte-Cristo. Pričakovanje velikih dogodkov mu je izginilo popolnoma. Ko je stopil na kopno in videl, da se njegovi slučajni prebivalci sicer ve vedo prijazno, a tudi ne sovražno, ga je zapustila vsa skrb ter se izpremenila v željenje po pečenki, katere voj se je širil od tihotapskega tabora sem. To svojo željo razodene Gaetanu, in ta mu odgovori, da ni lažjega, kakor pripraviti si večerjo, ko imajo na svoji barki kruha, vina in šest jerebic, poleg sebe pa ogenj, kjer jih lahko speko. »Sicer pa, Ekscelenca," pristavi, »če se vam zdi vonj tega kozla tako vabljiv, lahko ponudim našim sosedom za nekoliko njihove pečenke dve naši ptici." »Storite to, Gaetano, storite to," pravi Franc; »vi ste res rojeni s trgovskimi zmožnostmi." Med tem so mornarji poruvali grmičevje, napravili buta-rice iz mirt in hrastičevja ter zakurili precejšen ogenj. Franc, ki je s slastjo srkal vonj divje koze, je z veliko nestrpnostjo čakal patar m Ko se ta vrne, mu je bilo videti, da je v zadregi. »Torej," ga vpraša Franc, „kaj je? Ali odklanjajo našo ponudbo ?" »Nasprotno," odvrne Gaetano, »glavar, ki sem mu povedal, da je Ekscelenca mlad francoski plemič, vas vabi k večerji kot svojega gosta." »Prav," pravi Franc; „a ta glavar je zelo pryazen in uslužen mož, in ne vem, zakaj bi se ne odzval njegovemu povabilu, ko prispevam k večerji lahko tudi sam." „0, jedij ima v izobilju; toda v svoj dom vas pusti samo pod nekim posebnim pogojem." „V svoj dom?" pravi mladenič. »Ali je dal zgraditi hišo?" »Ne, a vendar ima, kakor zagotavljajo, zelo udoben dom." aVi torej tega načelnika poznate?" »Pripovedovalo se mi je o njem." »Dobro ali slabo?" „ Oboje." »Vraga! In kakšen je njegov pogoj ?" »Da si pustite zavezati oči in si jih ne odvežete prej, da vam reče storiti to sam." Franc se bistro ozre v Gaetanov obraz, da bi morebiti spoznal, kaj se skriva za tem pogojem. »Prokleto," pravi ta, ko ugane Francove misli, »vem, stvar je treba premisliti." »Kaj bi storili vi na mojem mestu?" vpraša mladenič. »Jaz, ki nimam ničesar izgubiti, bi šel." »Vi bi ta pogoj sprejeli ?" »Da, in čeprav samo k radovednosti." »Torej je mogoče videli pri tem možu nekaj znamenitega?" »Čujte," pravi Gaetano šepetaje, »jaz ne vem, če je res, kar pripovedujejo." Pozorno se ozre okoli sebe, če ga nihče ne čuje. »In kaj pripovedujejo ?" »Pravijo, da prebiva ta poveljnik v podzemeljski palači, proti kateri Palazzo Pitti ni niti senca." »Kakšne sanje," nadaljuje patron, »to je resnica. Cama, krmar ladije ,Saint-Ferdinand', je bil nekoč notri ter se je vrnil ves zamaknjen in začuden. Zagotavljal je, da se sliši o podobnih stvareh le v bajkah o vilah." »Torej tako 1 Ali veste, da me s takimi besedami spravite lahko do tega, da bi se napotil v jamo Ali-Babe ?" »Povedal sem vam to, kar sem čul sam, Ekscelenca." »Vi mi torej svetujete, naj grem." „0! Tega ne pravim, Ekscelenca. Storite, kakor se vam zdi prav. V takem slučaju vam pač ne maram svetovati." Franc pomišlja nekaj trenotkov in pride do prepričanja, da tako bogat človek ž njim, ki ima samo nekaj tisoč frankov, pač ne namerava nič hudega. In ker pri vsem tem upal, da bode lahko dobro večerjal, sprejme poveljnikovo povabilo. Gaetano odide, da to naznani. Toda povedali smo že, da je bil Franc previden. Zato je hotel izvedeti kolikor Duogoče natančne podatke o svojem nepoznanem, skrivnem gostitelju. Obrne m torej k pomorščaku, M je tekom pravkar opisanega pogovora ponosno skubel jerebice, ter ga vpraša, s kakšno ladijo so se pripeljali ti možje, ko ni videti niti kake barke, niti speronare, niti tartan6. »Nad tem se jaz ne vznemirjam," pravi mornar, »kajti to ladijo poznam." »Ali je lepa." »Tako bi želel Vaši Ekscelenci za potovanje okoli sveta.u »Kako velika je?" »Obsega pač nekako sto ton. Sicer je pa čisto posebna ladija, jahta, kakor pravijo Angleži, toda zgrajena tako izbori da je malo takih." »In kje je zgrajena?" »Ne vem, toda mislim, da v Genovi." »In kako je mogoče," nadaljuje Franc, ,,da si da tihotapec ladijo, ki jo hoče rabiti za svojo trgovino, zgraditi v Genovi?« »Saj nisem rekel, da je lastnik te jahte glavar tihotapcev," odvrne mornar. »Ne, toda zdi se mi, da je rekel to Gaetano." »Tedaj je videl Gaetano moštvo šele od daleč, a ni še z nikomur govoril." »Toda kaj je ta človek, če ni glavar tihotapcev ?" »Bogat gospod, ki potuje za zabavo." »Mož postaja tem skrivnostnejši, čim več različnih po- Priloga .Soče" it 57. t dne IB. julija 1805. Anton, Radikon Albin, Primožič Kai-l, Krajnik Štefan, Fiegl Anton, Tereza Hlede, Pevraa, Trpin Franjo, St. Ferjan, dr. I. Vrčon, zdravnik, Al. Mašera, adjunkt, Štefan Sauli, lekarnar, Fr. Ulaga, hotelier, Kanal, Jan. Jarc, karat, Ročinj, A. Kovačič, vikar, Sovodnje, Urban Gruden, Petovlje, Antonija Kocjančič, Ozeljan, Faganel Miha, Miren, Alarušič Antonija, Solkan.Po ! K: Gg. I Pivetz; oberSt; Gorica, Mara? Franc, Mikuluž Kristina, Pevma, Klanjšček Josip, župan, Gregorič Eožica, Oto bar. Formentini, Maraž Janez, Štefan Pintar, Št, Ferjan, Anton Žerjal, jurist^ Savo Jelič, ing., Mavricij Prinz, ing., EL. Malnič, ,Aiu^ ton Valentinčič, Tereza Ulaga, Al. Garlatti, Koza Trdan, Frane Vidic, dekan, Leop. Pečenko, kaplan, Josip Plahuta, kontrolor, Tereza Košir, Josip Bavdaž, Ksaver Gorjup, Kanal, Fag&nel Alojzija, Josip Mermolja, Mazzoli, Miren, dr. Josip GabrijelčiČ, prelat, dr. Andrej Pavlica, stolni vikar, Gorica, Jug Josipina, učit., Sovodnje, Kosovel Anton naduč., Grun-tor, učit., Sežana, Berginc Ant., nadučitelj, Povir. Naš vipaC. rojak, podpolkovnik In komandant srbske žandarmerlje v Belemgradu, gospod I. Vukasovlč- Stpj, se je tudi udeležil pohoda Srbov »a Slovensko; misel za to je sprožil pravzaprav on. Prišel je pa ne le v Ljubljano, marveč tudi v svojo ožjo domovino, Goriško, kjer ostane po dolgih letih zopet doma nekaj časa. Pozdravljamo vrlega rojaka, ki se je sam, s svojo eneržijo in pridnostjo pospel do tako visoke vojaške službe, kar najsrčnejše na naših rodnih tleh, pozdravljamo ga kot vrlega Slovana in čutečega rodoljuba. Dobro nam došel ! Prešernova razglednica, katero je narisal domači slikar g. Saša Šantel, je na prodaj v tukajšnji slovanski knjigarni po 10 vin. Profesor Janez Trdina — umrl. .-¦- v petek je umrl v Novemmestu na Kranjskem znameniti slovenski pisatelj Janez Trdina. Njegove „Bajke in povesti o Gorjancih" n. pr. so široko znane. Trdina je bil čuteč, navdušen Slovan, ki je znal tudi svoje dijake navdušiti za slovanstvo. Na gimnaziji! na Reki jo predaval Trdina dolgo Časa zgodovino. S svojim izvrstnim predavanjen, prevetim slovanskega duha, se je bil zameril vladnim krogom, da so ga odstranili, — Bolehal je Trdina le malo časa. Pogreb je bil prav veličasten, kakor pri-tiče zaslužnemu možu. S svojimi spisi si je pridobil v naši literaturi stalen spomin. Smrtna kosa. — Kakor nam naznanja osmrtnica iz Postojne, je preminul tam gosp. Štefan Kofol, zasebnik iz Gorice, star 63 let. Pogreb bo drevi ob 7. uri z južnega kolodvora v Gorici na pokopališče v Št. Anclrežu. Na Telovadnem trgu je bil v nedeljo zopet kvik in vik. ,,Unione Ginnastica" je slavila razvitje svoje zastave. Prišlo je več Lahov tudi iz Trsta in Poroča, iz Italije jih to pot ni bilo! — Prav kakor da ni drugega prostora v Gorici nego le Telovadni trg, da od-> meva laški krik in" vik od slovenskih zidov! Naj bi poiskali vendar kak uiJj laški košček v mestu — čemu siliti vedno Kmed „ščave"!! „Fora I Šfiavl"! — Okoli polunoči v nedeljo je Šlo več laških udeležnikov slovesnosti razvitja zastave »Ginnastice-1 po Travniku. Ko pridejo mimo kavarne „ Central", kjer je bila večja družba Slovencev, je zakričal eden med njimi „Fora i ščavi" ! — Slovenci pred- ka-'vaHo^^^Sfei^^pop^nomar-flainu, nitkjediie protibesede ni bilo Čuti. Krik „Fora i ščavi" je pstal osamljen,- ker so bili drugi Lahi v družbi tega izzivača toliko pametni, da so mu hitro zabranili žaliti Slovence, celo ošteli so -ga l 4Eisti izzivač je Goričan, plavijo, da je bil pri prireditvah „Ginnastice" član Jurije. Naš deželni glavar se je tudi udeležil razvitja zastave „Ginnastike". -Mož je že v visoki | starosti, se težko giblje, vročina je velika, pa vendar se je peljal zabijat žeblji na zastavo „Gitmastike". Tako pomembno se mu je zdelo to. Vidi se pač, kako ves gori za italijanstvo, kakor je ves mrzel do Slovencev! — Njegova gorečnost je res občudovanja vredna, pa tudi posnemanja! V svojih narodnih rečeh stojijo tu Italijani vsi kot en mož povsodi, pri nas pa je toliko - obzirov I! Učimo se kaj od njih! Z manevrov na laški meji. Te dni so manevrirali na laški meji za Kambreškim nad Itočinjem lovci iz Kanala in Tolmina. En oddelek je predsi vljai sovražnike, drugi jih je napadel. Seveda je pokalo, kakor bi se bila mala bitka. Slučaj je hotel, da so ob istem Č&su manevrirali tudi laški vojaki gorskega oddelka z mulami na nasprotni strani. Vojaki so se gledali z jedne in druge strani, ko pa je začelo pokati na manevrih na naši strni.' o jo pobrisali Lahi z mulami, kar se je dalo naglo. Naši vojaki in častniki se niso mogli zdržati smeha radi bega laških vojakov z mulami vred. Posebna komisija izvedencev pod vodstvom finančnega svetnika Sterbeneka bo pregledovala v četrtek vse one kraje, katere je zadela toča 23. jun, t. 1., da se odpiše oziroma zniža zemljarina, V Naorežlnl se je pred kratkim zasnovalo novo društvo delavcev, katero pa ni barvano socijalno demokratsko. Če bi sodili po pisavi nekaterih klerikalnih listov, bi morali reči, da je to društvo klerikalno, ali kolikor smo informirani, ne bo služilo klerikalnim namenom, marveč je smatrati isto v glavnem za nekak odpor proti soc. demokratičnim voditeljem. Hoče se enkrat storiti konec tudi tistemu neznosnemu terorizmu, katerega so bili uvedli v Nabrežini soc. demokratje. Socijalna demokracija doživlja prav občutne poraze v Gorici, in sedaj celo v Nabrežini, o kateri so tako oblastno trdili, da je vsa rdeča! Da je bila torej mogoča tam ustanovitev protidruštva, kaže, da je. zašla soc. demokracija na kriva pota, kamor jej noče baš vsakdo slediti. Da pa nas ne bo kdo napačno umel, povemo, da želimo prizadetim, naj se nikar ne dajajo loviti na. klerikalne limanice, ker Če bi prešli res v klerikalni tabor, bi prišli najbrže z dežja pod kap. Mi želimo nabrežinskim delavcem dobre, pametne organizacije in spo-razumljenja z gospodarji. Najde naj se pot, ki vodi do dobrih odnošajev med obema stranema, potem bo cvetela Nabrežina, in delavstvo bo zadovoljno -- kakor pa zdaj ni pod rdečo zastavo in kakor ne mOre biti nikdar pod duhovskim frakom! . . .-¦..„,*, .. Maska biskupa Strossmanerja. — v akade- mični palači v Zagrebu uredijo posebno Stross-lnarjevo sobo s predmeti, ki jih je rabil bi-skup nepozabnega spomina. Hrvatski kipar Val-dec odiči to sobo z mrtvaško masko Strossma-verjevo, ki jo da uliti v srebro. Sklenil je prirediti več odtisov v gipsu mrtvaške maske in poprsja Strossmaverja. Gena maski ali poprsju je 50 K. Prijave je pošiljati na naslov : R. Valdec, Zagreb, Prilaz 88 a, in sicer do 15. avgusta. Samo laški In nemški napis ima uradniško konsumno društvo v Gorici v ulici Municipio. V društvu je tudi dosti slovenskih uradnikov, in za ustanovitev so se brigali prav goreče nekateri slov. uradniki in so tudi delali — sedaj pa napis samo laški in nemški. Torej slovenskega ni najbrže nič v tem konsumu; slovenski uradnik sme samo biti član, jezik njegov pa nima nobene veljave. To je grdo preziranje in veliko žaljenje slovenskih uradnikov ! Kaj pustijo slov. uradniki to reč kar tako na miru?l Akri puste, je to za nje res jako značilno!! Za danes ne rečemo drugega! Na ženskem učiteljišču v Gorici je razpisano mesto glavnega učitelja za nemški jezik, zem-Ijepisje in zgodovino. Predpisano opremljene prošnje je predložiti ministerstvu za nauk hi bogočastje po predpisanem službenem potu do 20. avgusta. Prosilci, ki morejo dokazati tudi poznanje slovenskega ali laškega jezika, imajo prednost. Strela je Ubila v Malih Žabljah pod Sv. Križem 45 letnega kmeta Franceta Kravosa. Sedel je dne 14. t. m. pred hišo z dvema otrokoma. Oče je bil takoj mrtev, a otrokoma se ni zgodilo hudega. Volitve v starešinstvo občine Sv. Križa se bodo vršile dne 25. in 20. t, m. Kakor kaže, no bo posebnega boja, ker se nadejamo, da se bodo vršile nepristransko, ako ne poseže vmes nevidna roka. Volilci, pozor 1 V Dflbravljah bodo zidali ob želez, postajališču čakalnico, da ne bode treba stati potnikom na dežju in mrazu kakor doslej. C. kr. vojaška intendanca 3. kora v Gradcu razpisuje dobavo sena, slame, drv in oglja, deloma tudi ovsa za posamezne garnizije kakor tudi za oddelke vojaštva. Dobava omenjenih predmetov se odda na javni dražbi v Gorici dne 3. avgusta t. 1. Pri obravnavah se bode oziralo samo na pismene ponudbe. Zapečatene ponudbe se imajo najdalje do 10. ure dopo-liulne določenega dne dostaviti. Ponudbe za Trbiž, Malborghet, Bajbl in Bovec se oddajo pri občinskem glavarstvu Trbiž. Natančnejši in drugi pogoji, kakor poraba shranišč itd. se, lahko vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne pri c. kr. preskrbovalnih skladiščih in pri občinskem glavarstvu v Trbižu ogledajo, kjer leže nalašč za to obravnavo napravljeni zvezki pogojev z dne 29. junija 1905. na ogled. Volitev V prldObnlnske komisije. — Nadomestne volitve udov v pridobninsko komisijo I. davčne družbe za okraje trgovskih zbornic v Trstu, Gorici in Rovinju, ki so po cesarski naredbi 15. jul. 1896. drž. zak. št. 47. združeni v en sam priredbeni okraj I. vrste, se bodo vršile 11. avg. ti. v Trstu poleg drugih nadom. volitev za Trst in okolico. Vojak Utonil. — V soboto popoludne okoli 3. ure je šel oddelek četrte kompanije lovskega bajaljom^^^^^ k Soči. VodU je ta oddelek četovodja Mihael Vozad. Šli so k Soči ob erarnem gozdiču, kakor ukazano. Ob jednem pa jim je bilo prepovedano kopati se na tem mestu. Vozad je šel v vodo na pol oblečen, mislil se je najbrže le malo ohladiti, ali močan vrtinec Soče je segel do njega ter ga potegnil nase, da je revež kmalu izginil pod vodo ter utonil. Prestrašeni vojaki so šli to hitro naznanit, in pritekel je poročnik Hanuš, ki si je slekel gornjo obleko ter se zagnal v vodo. Spustil se je pod vodo ter privlekel na vrh truplo Vo-zadovo. Dr. Lovisoni je poskušal, kar mogoče, da bi obudil življenje v njem, pa vse zaman, kajti ubogi vojak je bil mrtev. Vozad je Slovak vere protestantovske. Pokopali so ga na pokopališču v Gradišču na oddelku za nekato- . ličane. Sladko je bil zaspal na hribcu zadej za gradom 50 letni Jos. Karnnjos. Tam mimo je prišel mestni redar ter ga je vzbudil. Ta je nevoljen vstal, si pomel oči ter začel iskati klobuk, ali nikjer ga ni bilo. Nekdo mu gaje zmaknil, ko je spal. Pravi, da je veljal 3 K, izpred SOdnljI. — Dva mes«?ca težke joče z dvema postoma je dobil 38 letni J. Kamen-* štek, tramv. voznik, radi telesne poškodbe, storjene A. Humarju iz Kala. — Lahi m včasih tudi med saboj zmerjajo z Jtalpni", Iv. Tonetti iz Italije se je vračal v svoje stanovanje z ženo in hčerjo, kar sta ga dva rojaka njegova, s katerima je bil skregan, ustavila rekoč: »porco de talian, fate avanti se te ga coragglo". Tonetti je hotel bežati, pri tem pa ga je težko poškodoval P. Pecorari, ki je obsojen na 7 mesecev težke ječe. Ciganko, jako lepo Ano Kari, so obsodili . radi tatvine na 8 mesecev t ječe s postom vsak mesec. — 3 mesece n&> finega zapora je dobil K. Bertonja iz Monastera radi telesne poškodbe, storjene J. Puntinu. — 8 mesecev je dobil voznik Fr. Pertovt radi poskušanega posilstva v bližini Devina. Nesreča na železniški postaji v Nabrežini. — v ponedeljek pop. je pripenjal želez, uslužbenec Jos. LavrenČič vozove k vlaku; pri tem delu, ki je nevarno, je prišel med puhavca, stisnilo gaje in zgrudil se je na tla s krikom. Prepeljali so ga potem v Trst. Na kolodvora sta ga preiskala dva zdravnika, ki sta konštatovala težke datkov izvem," si misli Franc. „In kako se imenuje?" „Če ga kdo vpraša, pravi, da se imenuje pomorščak Sim-bad, toda dvomim, da bi bilo to njegovo pravo ime." „PomorŠčak Simbad?" „Da." »In kje stanuje ta gospod?" „Na morju." „Iz katere dežele je?" „Ne vem." „Ali ste ga že videli?" »Že večkrat" „In kakšen je?" „0 tem bodete izrekli sodbo sami, Ekscelenca." „In kje me sprejme.'' »Cisto gotovo v svoji podzemeljski palači, o kateri vam je pripovedoval Gaetano." „In kadar ste bili na tem otoku, aH niste v svoji radovednosti nikdar poskusili priti v ta začarani grad?" „0, vsekakor, Ekscelenca," pTavi mornar, „in ne samo enkrat. Toda ves naš trud je bil zastonj. Preiskali smo na vse strani, a o vhodu nismo našli niti najmanjšega sledu. Sicer pa pravijo, da teh vrat ne odpira ključ, ampak magična beseda. .sEj, ej," zamrmra Franc, „tu notri moram priti! Saj to je vendar ,TisoL in ena noč'!" »Ekscelenc« vas pričakuje," začuje za seboj glas, po katerem spozna stražo. Prihajalca sta spremljaš' dva moža od jahtinega moštva. Mesto odgovora potegne Franc iz žepa robec ter ga poda onemu, ki ga je nagovoril. Molče mu ta zaveže oči, toda s skrbnostjo, ki je kazala, kako se boji, da bi mladenič česa ne videl. Nato mu reče, naj priseže, da robca ne razveže pod nobenim pogejem, dokler ne dobi povelja. Franc priseže. Zdaj ga primeta druga dva moža vsak za jedno roko ter ga odvedeta s seboj. Straža gre za njimi. j Ko gredo kakih trideset korakov, spozna po vročini in i po okusnem vonju pečenke, da gredo mimo ognja, nato opazi, da krenejo na strau; v tej smeri korakajo kakih petdeset ko-i rakov. Končno spozna po zraku, da so prišli v podzemeljski hodnik. Ko gredo še nekaj trenotkov, začuje neki šum, in zrak se mu zazdi mehak in vonjajoč. Takoj nato začuti, da je stopila njegova noga na mehko, debelo preprogo. Vodnika odideta, in po nekaj trenotkih molka mu pravi neki glas v dobri francoščini, toda s tujim naglasom: „Bodite mi dobrodošli, gospod, in odvežite si oči." Čitatelj si lahko misli, da si Franc teh besed ne da ponoviti. Sname si torej robec in: zagleda pred seboj moža, starega osemintrideset do štirideset let, oblečenega tuniško. Na sebi je imel rdečo čepico, temnomoder, z zlatom vezen telovnik, široke temnordeče hlače, in rumene opanke. Krasen kaš-mir mu je oklepal telo, in za pasom je imel majhen handžar, oster in zakrivljen. Ta mož je imel krasen obraz, dasi je bil bled skoro kakor mrtvec. Njegove oči so bile živahne in bistre, ravni nos je imel najčistejšo grško obliko, in ppd črnimi brki so se mu svetili biserno beli zobje. Samo njegova bleda barva je bila nekaj tujega-, človek bi bil mislil, da je bil ta mož dolgo časa zaprt v kaki jami ter je za vedno izgubil barvo živih. Dasi ni bil baš velik, je bil vendar močne postave in imel je, kakor večina ljudij na jugu^ majhne roke in noge. Začudenje Francovo, ki je smatral Gaetanovo povest za prazen sen, je pa vzbujala zlasti krasna oprava tega podzemeljskega bivališča. Vse stene so bile prevlečene z rdečimi turškimi tkaui-nami, v katere so bile vezene zlate cvetlice. Pod trofejo, sestavljeno iz arabskega orožja, iz mečev, katerih nožnice so bile iz srebra ter pozlačene v ognju in v katerih ročaje so bili vdelani lesketajoči se demanti, je stal neke vrste divan; od stropa je visela svetilka iz beneškega stekla, katere oblika in barva sta bili čudovito krasni. Noge so stale na debeli turški preprogi in se žari vale v njo do gležnjev; pred vrati je visel za-stor, in Franc je videl, da je soba, v katero so vodila ta vrata, sijajno razsvitljena. Gostitelj prepusti Franca nekaj minut njegovemu presenečenju, sicer ga pa opazuje prav tako natančno kakor Franc to sobo in njega samega ter ga ne izpusti iz očij. „Go$pod," mu pravi končno, „tisočkrat vas prosim opro-ščenja za pogoj, pod katerim sem vas pustil semkaj in ki mi ga je narekovala previdnost. Ker je ta otok običajno neobljuden, ne sme nihče poznati tega skrivnega stanovanja, kajti sicer bi se lahko zgodilo, da bi našel lepega dne ob svojem povratku svoje bivališče v neredu, kar mi bilo zelo neprijetno, ne sicer zaradi gmotne škode, ampak zato, ker bi se več ne mogel odtegniti vsemu ostalemu svetu, kadarkoli bi se mi zljubilo. Zdaj pa hočem storiti vse, da pozabite po možnosti to neprijetnost, nudeč vam to, česar se gotovo niste nadejali, namreč dobro večerjo in po možnosti dobro postelj." „Moj ljubi gospod/ pravi Franc, „zaradi tega se vam pač ni treba opravičevati. Vedno sem čital, da ljudem, ki gredo v začarano palačo, zavežejo oči. Pomislite samo na Raoula v ,Hugenotih'; in res se nimam pritoževati, kajti to, kar vidim tukaj, dosega skoro ,Tisoč in eno noč/ " „Beči vam moram kakor Luku), Če bi bil vedel naprej, da me doleti ta čast in me obiščete, da bi se bil pripravil nti vsprejem. Toda tako vam je na razpolago moje puščavniško bivališče v svojem navadnem stanju. In ker je večerja gotova, pojdiva zdaj večerjat. Ali je vse pripravljeno?" Komaj izreče te besede, že se razdeli zastor in se prikaže zamorec iz Nubije, kakor ebenovina in oblečen samo v svitlobelo tuniko, ter da svojemu gospodu znamenje, da lahko vstopi v obednico. (Dalje pride.) 96 poSkodbe. Nesrečnega moža so takoj prepeljali I v bolnišnico, kjer je umrl. Zaprli SO 17 letnega J. Strosarja, ker je ukradel v družini Maregovi neko verižico in | „medaljon" v vrednosti 32 K in denarnico, v kateri pa je bilo le nekaj vinarjev. Verižico je dal nekemu Čehovinu, da se je smel voziti z njegovim bicikljem jedno Ero, „medaijona je pa prodal neki Mariji Bratnževi. Tatic je priznal tatvino, za katero ga čaka sedaj kazen. Utonil je V Soči 17-letni Mario Casarelli, in sicer v bližini Kanala. Prijel ga je krč, nikogar ni bilo pravočasno na pomoč, in po kratkem času so potegnili iz vode mrtvega. »Podružnica slov. planinskega društva za ajdovski In Vipavski Okraj" vabi svoje člane in prijatelje na izlet v Smrekovo drago, Zeleni rob in Go ljak dne 22. odnosno 23. t. m. Odhod iz Ajdovščine ob 6. uri in^ % zvečer v soboto na Dol, kjer se prenočuje. Od tu zarana na Go-Ijak (149€ m), od ondi v Smrekovo drago in na Zeleni rob. Ker je pot lepa, partija krasna, se nadejamo obile vdeležbe. Hrano priskrbeti je vsakemu zase. Izlet se vrši le ob ugodnem vremenu! — Odbor. Lokalne razstave del obrtnih pomočnikov. — Te dni so se konstituirali odbori za nadzorovanje in prirejanje posameznih lokalnih razstav obrtnih pomočnikov, ki se bodo vršile po prizadevanju zavoda za pospeševanje male obrti v jeseni v Gorici, Krminu, Tržiču in Sežani. Odbor za Sežano je sestavljen takole: predsednik okrajni glavar A. Rebek, tajnik Matija Kante, okr. šolski nadzornik, odborniki: Ivan Caharija, lastnik kamnolomov, dr. Ignacij Kotnik, c. kr. notar, Peter Favetti, lastnik kamnolomov, in Franc Štolfa, župan v Sežani. V kimmm kOStUltU je sedel ob bregu Soče neki večer 28 letni Iv. Kocijančič izPodgore; kar so ga opazili redarji, ki so ga nepričakovano prijeli. Peljal jih je v jamo ob bregu, ki mu je služila za bivališče. Tam so bile različne reči za kuhinjo in drugo, in slama za ležišče. Ker se je zdelo redarjem, da so te stvari ukradene, so rekli nAdamu", da naj se obleče; nato so ga peljali v zapore v ulici Dcgana. Hoji meti Risi in Japonci. Japonci na Sahalinu. Oddelek japonske armade na otoku Sahalinu poroča, da je prepodil sovražne čete iz okolice Vladimirovke in Blijneje dve milji za-padno od Vladimirovke ter da je. dne 10. t. m. zasedel oba kraja. Sovražne čete so se umaknile v utrjene pozicije severno od Doli-neje. — Dne 11. t. m. so Japonci energično napadli Ruse ter jih potisnili proti Manki. Izgube niso še stalno določene. VVitte bo občeval naravnost s carjem. BTemps" je prejel iz Petrograda nastopno brzojavko: Zagotavlja se, da je Witte tekom dolgega razgovora, ki ga je minoli petek imel s carjem, zahteval, da bo za časa mirovnih pogajanj občeval direktno s carjem in ne z uradnimi pisarnami. Witte bo direktno v zvezi s carjem potom posebne brzojavne žice, ki bo napeljana v carsko palačo. Car je na to zahtevo pristal. Na enaki način je bil početkom vojne direktno s carjem v zvezi iz Mandžurije tudi admiral Aleksej. Čegav bo Port Mir? Neki visoki ruski dostojanstvenik se je izrezil, da Rusija Port Arturja Japonski nikdar ne prizna, ampak da hoče predlagati naj ga izroče Kitajski. Če bi Angleži ugovarjali, Rusija odgovori v Himalaji in v Perzijskem zalivu! ! Na vsak način Rusija ne sklene miru, M bi Port Artur izročil Japoncem. Ilir? „Pol. Korr." poročajo iz Londona: Japonci so zadovoljni z imenovanjem Witteja. Doslej ni Japonska dosti pričakovala od mirovne akcije, ker ruska vlada ni bila na jasnem, kaj naj počne. Sedaj pa se je položaj izboljšal, dasi tudi imenovanje Wittejevo ne znači skorajšnjega -sklepa miru. Po londonskem poročilu »Novega Vremena" se položaj za mir slabša. Pred cušim-sko zmago bi se bili Japonci zadovoljili brez vojne odškodnine, sedaj pa, posebno Še po črnomorski vstaji, so se njih zahteve zvišale. Japonska hoče pridobiti kolikor mogoče velik kos ruskega ozemlja, da bi pozneje lahko posegla po celem ruskem obrežju ob Tihem morju. Angleški politiki so vznemirjeni vsled visokih japonskih zahtev. Sedaj že Angleži in vsi drugi narodi priznavajo, kako neizogibno je potrebna velesila Rusija za evropsko ravnotežje. Sedaj že angleški rusofobi žele Rusiji častnega miru. * ¦ * Japonci imajo sedaj na Sahalinu 14.000 mož. — Na Ruskem je bilo v tem letu poklicanih pod orožje 475.24*6 mož. — Linevič še vedno upa m»_. zmago v bližnji bitki. Zato prihajajo iz Mandžurije prošnje, naj se ne sklepa miru pred novo bitko. Razgled po suetu. Prešernova slavnost v »Zvezdi" v Ljubljani se je obnesla naravnost izvrstno. Odbor je bil pripravil 10.000 vstopnic, ali bilo jih je premalo. Pomagali so si s kuponi, tako da se je prodalo vstopnic okroglo 14.000. Le dohodek od vstopnic znaša okoli 8.400 K. Vsa prireditev je bila nekaj velikanskega, nepopisno lepega, udeležba velika nad vse mere. Kar je le mogoče spraviti na tako veselico po raznih paviljonih, varietč-gledališče, vrtiljak, muzej, vinarna, kavarna, godba, petje, itd. itd. —vse je bilo tu; bil je res diven pogled na to velikansko veselico, kakoršne menda še ni bilo v Ljubljani. To se ne da popisati, to treba videti. Prišlo je na to slavnost tudi 25 Srbov iz kraljevine Srbske, katere so posebno lepo sprejeli na kolodvoru. Pozdravil jih je dr. Oražen, odgovarjal je bolgrajski podžupan Miloševič. Udeležili so se tudi predavanja v »Mestnem domu". Pridružili so se jim iz Zagreba došli Hrvatje. Tudi v Postojni so bili Hrvatje in Srbi presrčno sprejet.5. Zborovanje »Zveze slovenskih odvetnikov" se je vršilo v nedeljo ab 10. uri dop. v občinski posvetovalnici v Ljubljani. Udeležilo se je zborovanja kakih 30 odvetnikov iz vseh slovenskih pokrajin. Otvoril je občni zbor predsednik dr. K. Triller. Na zborovanje so se cule ostre besede, kako krivično se ravna s slovenščino posebno po obmejnih slovenskih pokrajinah. To postopanje se spravi v javnost v domačih in drugih listih in stori se tudi druge primerne korake, da se odpravijo kričeče razmere. Sprejeli so resolucijo, v kateri se obža-ljnje, da najvišja sodnija še vedno ne upošteva zakona, da bi izdajala v civilnopravnih zadevah razsodbe v jeziku prvotne sodbe. Dr. Brejc je poročal o sodnijskih razmerah na Koroškem. Pri deželni sodniji v kazenskih zadevah zagovarja lahko slovenski, okrajne sodnije pa postopajo kakor se jim zdi. Justično mini-sterstvo na pritožbe niti ne odgovarja! Jezikovna nesposobnost mnogih uradnikov spravlja stranke v silne žrtve. O justičnih razmerah na Štajerskem sta poročala dr. Rozina in dr. Kra-šovec, ki sta se posebno pritoževala o ekspan-zivnosti nemškega uradništva in o zatiranju slovenskega uradništva. O justičnih razmerah na Primorskem je poročal dr. Rybaf med drugim : Višja dež. sodnija v Trstu ima samo laške napise. Sodnijske razmere na Goriškem so boljše,- le okrajna sodnija za kaz. zadeve v Gorici dela izjemo. Dež. sodnija ima samoslo-vensM in samolaški pečat. Slovenci odločno zahtevajo, da se razmere pri trgovskem in pomorskem sodišču kljub nasprotovanju tržaške trg. zbornice zboljšajo. Stari žalostni odnošaji so še vedno pred trž. porotniki. Najslabše je v Istri! Na predlog dr. Pretnerja se je sklenilo, zahtevati zboljšanje jezikovnih razmer pri delavskem razsodišču v Trstu in da državna pravdništva proti slovenskim obtožencem po vsod vlagajo slovenske obtožnice. Pri volitvah v odbor je bil izvoljen dosedanji odbor. Pri slučajnostih se je na predlog dr. Trillerja sklenilo, da pristopi „Zveza slov. odvetnikov" z j zneskom 200 K kot ustanovnik društvu slov. odvetniških pomožnih uradnikov v Celju. glasbena Matica" v Ljubljani je imela v soboto svoj občni zbor, na katerem s*1 je zlasti konštatovalo, da je postalo fina;,i;"0 stanje „Glasb. Mat." ugodnejše. Odbor je Fulagal tudi v preteklem letu posebno važnem na glasbeno šolo, ki stoji na jako visoki stopir-H Glavni pevski zbor je štel 84 ženskih glasov in 64 moških. Koncertov je bilo v preteklem letu 8. Država je izbrisala društvu še dolžno posojil v znesku 16.500 K. Društvo ima 650 društvenikov in 148 članov pevskega zbora. Čisto društveno premoženje znaša 47.332 K. Narodno srečkalno društvo „Nadaa v Ljubljani. — Po županovi inicijativi se je osnovalo v Ljubljani narodno srečkalno društvo „NadaB, ki ima namen, da daruje del dobička pri srečkah za ustanove in podpore sloverskim h hrvatskim slušateljem na bodočem slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Po § 10. pravil pri-stoja uprava društva ljubljanski občini. Sklenilo se je v mestnem svetu enoglasno, da prevzame mestna občina ponujano ji upravo, ker obeta postati društvo res velike korirti. Proti avstrijskemu orlu. — iz Budimpešte poročajo, da ja v Velikem Varadinu pričela agitacija, da se s tamošnje stolne cerkve odstrani avstrijski orel. Med katoličani se nabirajo podpisi, da ne pride nihče več v stolno cerkev, če se ne odstrani avstrijski orel. Ruski Židje se naseljujejo prav pogoštoraa v severovstočnih pokrajinah Ogrske. Nekateri madjarski listi vid^o za Ogrsko veliko nevar-I nost y teh „Eusihtt. Koliko tehta jedna milijarda. — Neki francoski statistik je dognal, da jedna milijarda v biletih 1000 frankov tehta 1780 kg, v biletih 100 frankov 11.500 kg, v zlatu 322.58 kg, v srebu 500.00'», v bakru 100 milijonov kg. Vzemimo, da more vsak človek poprečno nesti 100 kg, tedaj bi bilo treba za prenos milijarde v biletih 100 frankov 115 ljudij, 1000 frankov 18 ljudij, v zlatu 3226 ljudij, v srebru 50.000 ljudij, v bakru pa bi bilo treba najeti celo vojsko enega milijona ljudij. Pogreznjene ladije. — Meseca maja t. 1. so požrla morja 26 večjih in 43 manjših ladij. Ladije so pripadale različnim državam. Vojna luka v Šibenlku. — Kahv poroča „Milit. VVochenblatt", namerava predložiti vojuo ministerstvo delegacijam načrt za gradnjo vojne luke v Šibeniku. Na vseh otočkih pred Šibenikom se napravijo trdnjave. Kaj VSe jedo Kitajci. "—¦"' Pse, katere namenjajo za jed, ali ubijajo ali koljejo z nožem, potem jih mečejo v vročo vodo, da jim potrgajo dlako s kože. S posebnim tekom jedo Kitajci oči črnih mačk. To je najbolj izbrana jed ob priliki najsvečanejših banketov. Jedo tudi meso mul in konjev in podgane. Podgane se smatra celo za delikateso. Originalno je, kako čuvajo jajca. Kitajci ne vedo, kaj je to „sveže jajce". Oni operejo jajca, jih držijo v vodi nekoliko ur, potem jih zavijejo v neko vrsto solnega cementa, in tam ostanejo jajca včasih po več mesecev, in čim so starejša, tim boljša 11 Dogodki V Rusiji. - Poročajo iz Petrograda : 15. t. m. so v središči mesta, ob Ton-tanki, v hiši poleg miuisterstva za promet, odkrili tovarno za bombe. Ko je policija po noči prišla v poslopje, je bila sprejeta s streli, vsled česar je bil ranjen policijski častnik in en hlapec. Napadalec je bil aretovan. Imel je ponarjen potni list. Našli so mnogo izgotov-ljenih bomb, 16 kilogramov dinamita, mnogo proglasov, v katerih se poživlja delavce, naj dne 22. julija, na dan, ki so se pred pol leta v Petrogradu vršili znani krvavi dogodki, pri-rede demonstracije, naj mečejo bombe v vojaštvo in občinstvo, ter naj v znamenje simpatije izobesijo črne zastave. Iz Petrograda javljajo: V stanovanju državnega svetovalca, inženirja -a cestne gradnje Ivanickega, se je imela vršiti hišna preiskava. Ko je prišla v spremstvu hišnega oskrbnika v stanovanje policija, je Ivanicld večkrat zaporedoma vstrelii, ter hišnega oskrbnika ubil, pomočnika okrajnega nadzornika pa ranil. Na to je Ivanicki bežal na streho ter pretil, da vsakega ustreli, kdor bi se mu hotel približati. Morali so priti na pomoč kozaki. Z velikim trudom so konečno Ivanickega aretirali. Iz Moskve poročajo: Moskovski generalni guverner je brzojavnim potom ukazal guvernerjem onih gubernij, ki imajo zemstva, naj obvestijo zemstva in zastopnike mest, da ni dovoljen kongres, ki so ga nameravali sklicati dne 10. t. m. ter da naj se dotičniki ne šesta nejo. V Odesi traje obsedno stanje še naprej. Trgovci se potegujejo, da bi to stanje skoro preiibjalo, ker škoduje trgovini, toda generalni guverner je izjavil, da utegne trajati obsedno stanje v Odesi še kakih 6 mesecev, ker revolucijonarci ne mirujejo. Vladni proglas, ki je bil 18. t. m. objavljen, pravi, da so bili dogodki v Kavkazu tekom zadnjih dveh tednov delo revolucijskih strank v Tiflisu, ki streme za tem, da se tamošnje gospodarstveno življenje ugonobi. Proglas pravi, da ruski delavci v Tiflisu tvorijo konservativni element, zato so jih revolucijo-narji mnogo pomorili. O novejih atentatih z bombami, ki so bili v Tiflisu izvršeni, pravi, da so oblastnije odkrile delavnico za bombe, v kateri so našli štiri napolnjene in 24 praznih dinamitnih bomb ter okolo 500 zabojev z dinamitom, nitroglicerinom itd. Izdelovatelji bomb so poskušali provzročiti eksplozijo, toda policija je znala to preprečiti. Med hišnimi preiskavami je bilo slišati v sosednjih vrtih streljanje s puškami in revolverji. Aretovanih je bilo 12 oseb. En izdelovatelj bomb se je sam v ječi umoril. O umoru mestnega glavarja Šuvalova v Moskvi pravi neki očividec : Morilec je star kakih 30 let, visoke rasti in gladko obrit. Predno je prišel grof Šuvalov v vsprejemno sobo, v kateri je bilo zbranih kakih 70 prosilcev, je bil morilec zelo razburjen, zapustil je večkrat dvorano, kadil na stopnjicah ter se je povrnil, ko je grof Šuvalov zaslišal že skoraj vse prosilce. V tem trenotku je ta človek trikrat ustrelil na mestnega glavarja, ki se je takoj zgrudil. .Navzoči so hoteli uorilca linčati, pri čemer ga je neka ženska celo ogrizla ter tako preprečila, da ni umoril samega sebe. Policiji se je z veliko težavo posrečilo, da je morilca I iztrgala iz rok razsrjenega občinstva. Morilec ni hotel povedati svojega imena, vendar je identičen z nekim možem, ki je bil že nekoliko časa v policijskem zaporu, na nekem I izprehodu je pa ubežal. Tedaj so ga bili are-tovali radi kriminalnih in političnih pregreškov. Po njegovem begu je grof Šuvalov določil veliko svoto, ako ga zopet vjamejo. Dočim so ga tajni policijsti še vedno iskali, se je nakrat pojavil v prostorih mestnega glavarja ter ga vstrelil. Po dovršenem zločinu je morilec hlinil blaznost, toda brez vspeha. Morilec je bil baje poprej učitelj v Petrogradu. Izjavil je, da pripada bojni organizaciji socijalističnorevolucijonarne stranke. Šuvalov je bil v listi onih, ki so obsojeni na smrt. — Gospodarstvo. Vabilo poljedelcem goriško-gradlšcanske dežele za udeležite* poskušenj z umetnimi gnojili. -- Ker c. kr. kmetijsko-kemično poskuševališče želi, da se poljedelci te dežele bolje seznanijo z umetnimi gnojili, jih vabi, da se udeleže poskušenj z umetnimi gnojili. Omenjene poskušnje se bodo vršile prihodnjo jesen na travnikih ter deteljiščih in sicer na planinah, v Brdih, na Krasu in v nižavi. Kn del teh poskušenj ima namen, pokazati korist pravilnega gnojenja. Za vsako teh poskušenj je treba dva kosa zemljišča v obsegu 200—400 m2. Eno teh zemljišč se mora gnojiti z gnojili, ki imajo najvažnejše redilne snovi, namreč: fosforjevo kislino, dušik in kalij; drugi del zemljišča pa ostane brez gnojila ter bode služil v kontrolo. Drugi del poskusen,) pa ima smoter rešiti naslednja vprašanja glede obdelovanja travnikov: L Kak učinek ima gnojenje s spojinami kalija? 2. Kako korist nudi gnojenje s superfosfati in Tomaževo žlindro v kraški zemlji. 3. Kak redilen učinek imajo razni fosfati v vlažnih (mokrih) zemljiščih, ki se nahajajo v nekaterih delih naše dežele, bodisi v nižavi, bodisi na planinah. Tudi za te po~ skušnje je treba zemljišča, ki merijo L00— 400 m2, in sicer je za vsak poskus treba 3 do 5 kosov po 200—400 m.'- Za obe vrsti poskušenj mora biti zemljišče sledeče: 1. jed-nostavno; 2. ravno ali pa jednakomerno viseče; 3. ne sme biti obdano ne od visokega drevja, ne od visokih dreves; 4. ne sme biti že več let gnojeno z '.motnimi gnojili in v tem letu tudi ne s hlevnim gnojem. Vsak, ki napravi te poskušnje, dobi za vsak poskus brezplačno potrebna gnojila, ob ednem tud? navodilo, kako ima delati poskušnje in napraviti zaključke. Oni, ki se bodo natančno držali navodil in s tem omogočili dober izid, dobe" kot plačilo brezplačno in sicer po važnosti poskusov toliko umetnega gnojila, kolikor se rabi za enkratno gnojenje travnikov v obsegu V? -~-2 njiv. Tisti, ki se hočejo udeležiti ene ali druge vrste omenjenih poskušenj gnojenja, naj to naznanijo do 15. avgusta t. 1. podpisanemu ravnateljstvu, ter naj dajo ob jednem ustmeno ali pismeno naslednje podatke: 1. v katerem kraju hočejo izvršiti te poskuse; 2. lego zemljišča, to je ali v nižavi ali na obronkih ; 3 kakovost zemljišča, to je ali je taisto peščeno, apneno, ilovnato, lapornasto, kamenito itd.; 4. je li p • zatnore taisto močiti; 5. koliko časa se rabi kot travnik; 6. kedaj in kako je bilo zadnjič gnojeno; ako mogoče tudi koliko sena ali detelje se je pridelalo pretečeno in to leto; 8. katero izmed navedenih poskušenj hoče izvršiti. Podpisano ravnateljstvo upa, da se javi mnogo poljedelcev za te poskuse, ki uodo v spodbujo in v vzgled kako je zboljšati krmo z umno uporabo umetnih gnojil. —- Ravnateljstvo c. kr. kmetijsko-kemičnega poskuše-vališča, I. Bolle. Književnost. Kažipot m kolesarje In pešce. — i«šei je prvi slovenski kažipot za kolesarje in pešce. Prvo iz.'.anje. Izdal in založil V. K. Nučič, I. kranjsko reklamno podjetje v Ljubljani. Cena K 2, po poštni proti povzetju K 2-20. ^ažipot je obsežen ter se razteza na vse dežele, kjer prebivajo Slovenci, in še čez; tako nahajamo v njem tudi pot iz Gorice v Mestre itd. Prodaja se tudi v naši knjigarni. Beg Mirko. — A. Tentor 't spisal v hrvatskem jeziku pod tem zaglavjem lepo povest, ki obsega 142 s' vUni. Izšla je na Reki, prodaja se pa tudi v naši knjigarni. Cena 1 K. Priporočamo, , Sprejme se več trgovskih sotrudnikov manufakturne stroke. Pogoji: znanje slovenskega, laškega "in Tvenlu^lnTliudT nemškega jezika. — Ponudbe je pošiljati na naslov: Slovensko trgovsko društvo »MERKUR" V Ljubljani. Odlikovana pekarija in sladčičarna. pekovski mojster in sladčicar v Gorici na Kornuv(lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu Isamno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. krčmar in zidarski mojster pa. Vrhovljah št. 30 „Na Planini1* izvršuje vsakovrstna zidarska in sfavbarska dela, katera izvršuje natanjčno in točno po vsakem obrisu. Nadalje priporoča svojo gostilno, kjer toči pristna domača bela in črna vina. Ima tudi prenočišča za potnike. Postrežba točna, cene zmerne. Zaloga muzikalij (skladb) KNJIGARNE A GABRŠČEK V GORICI 1. Za klavir. Klavirska šola. Spisal Ant. Foerster. — J hči, Harlekin, mlade deklice, Colombinine pri-Izvrstno delo. Slovenci naj se uče klavirja po tej slovenski šoli! — Štirje zvezki. Cena: I. zvezek......K 180 II. „ ........1-80 III. „ ......„220 IV. „ ......„2-60 Album slovenskih napevov. 50 narodnih napevov za klavir. S podloženim besedilom. Priredil Fran Gerbič. I. zvezek ........K 31—* 11. „ ........„ 3-~ Album hrvatskih napjeva. 100hrvatskih narodnih napjeva za glasovir udesijo Slavoljub Lžicar. (Besedilo podloženo.) ... K 3-20 Album srpskih pesama. (Album National Serbe.) 100 pesmij. Za glasovir udesijo Slavoljub Lžičar.........K 3*20 Album čeških narodnih pesmij. (80 pesmij.) Priredil Fr. Zahorskv. Llf 1510. K 2-Russkija narodnija pjesni. PycCKi« napoju M« nbcmi. Album National Russe.) K 280 Slovenska Gerlica. Venec slovenskih pesem. — Sedem zvezkov starejših priljubljenih pesmij, prav lahko prirejenih za klavir s podloženim besedilom. — Cena 60 vin. do K 1-— ; FOERSTER ANTON. ; Zagorska. Lahka koncertna fantazija na l slovensko-narodno pesen. Op. 51. . . K l'— 1 HOFFMEISTER K. Bledi spevi. Romanca. Serenada. Valjček. Listek v album. Večerna pesem. Capriccio. V jeseni. Rokoko.........K 260 Podoknica iz »Teharskih plemičev". — Transkripcija za klavir s podloženim be- , sedilom............K 1*— Rapsodija na slovenske narodne pesni. Op. 4. . .*........• K 080 Scherzo, Intermezzo in Valjček. — Op. 6............K 260 J. IPAVC. »Možiček". Enodejanska pantomina. — Osebe: Pierrot, Pierrette, Coiombine, njuna jateljice............K 5'— VIKTOR PARMA. Bela Ljubljana, Valjček po slovanskih napevih............K 2'40 Mladi vojaki. Koračnica po besedah Jos. Stritarja. (S petjem ad libitum. Besedilo podloženo.).......... . K 120 Pozdrav Gorenjskej. Valjček po slovanskih napevih.........K 2'— Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih.........K 3 — Triglavske rože. Valjček po slovanskih napevih............K 2-50 P. HUGOLIN SATTNER. Kje so moje rožice. — Fantazija za klavir...........K 0(50 VOLARIČ HRABROSLAV. Pozdrav iz daljave. — Parafraza. 2...........; K 0'80 Zvezdica. Polka-tnazurka. Op.9. K 090 FR. CHOPIN. Chopin-Album. — N.o I. Op. % ©osli FRANJO KREŽMA. ^ Moje sanje. Romanca za gosli s sprem-ijevanjem klavirja........K 040 MQSZKOWSKl MORIC. 3 Španski plesi. Op. 12. Prs 2167. K 360 Poljski narodni plesi. Op. 55. Prs 2905...........K 2-60 NOVAČEK OTOKAR. Perpetuum mobile. Prs 2786. K 2 — K 160 II. . . „ 160 Valses pour Piano . . . . „ 1'60 Mazurkas „ . . . . „ 2'— Nocturnes „ . . . . „ 220 Sonate. (C-mol, B-mol, H-mol.) „ 220 Mazurkas. 51 mazurk. Ps 1902. „ 3-20 Posamični kosi: Op. 9, 17, 26, 35, 40, 64 po............20 vin. Op. 18, 29, 31, 34, 38 .... 40 „ ČAJKOVSKIJ P. Morceaux cčlčbres pour Piano. Ltf 1895. — (17 slovečih skladb.) ... K 260 LEŠETICKI TEODOR. Mazurke. Op. 24......K 2 — MOSZKOWSKI MORIC. Poljski narodni plesi. Op. 55. | Španski plesi. Op. 12. . . . i ŠARWENKA KSAVER. \ Poljski plesi. Op. 40. . . . it) l^la^ff9. JOS. PAUKNER. Českč Album. 20 transkripcij na češke pesmi. — Llf 1569........K 260 ANT. RUBINSTEIN. Sonata. Op. 13. v G-dur. Prs 1338. K 2-60 WIEN!AWSKI HENRIK. Souvenir de Moscou. -— Op. 6. 1928...........K 2-20 Polonaise de Concert. — Op. 4. 1929...........K 2-60 K2-K360 K2- Llf Llf 3. Za cifre. * Poduk v igranju na citrah. Sestavil 1 Fran Sal. Koželjski. I. zvezek . . . K 3 — II. ...» 3— ;i III. „ ... B 260 (Izvrstna šola za citre. Že v 1. zvezku so lahke narodne pesmi. V vseh treh zvezkih je že Ha zbirka narodnih in umef nh pesmij.) w Slovenski citrar. Zbirka kompozicij »n s2 prevodov za citre. ^ St. l, Pozdrav slovenskim c. — Oj ta soldaški boben. — Bratci veseli vsi. — Veselja dom. — Pobratimija. K P20 Venec slovenskih pesmij. Za citre sestavil Jos. Mešiček. Drugi natis. . . K P40 Mladi vojaki. Koračnica. Zložil Viktor Parma. Za citre (s petjem ad libitum) priredil C. Enslein. .. . . . ¦. . • » . • • KI— B u r i p r i d e j o. Koračnica. Zložil Jos. Skorpnik...........K P— Največja zaloga slik v modernih in anfiknih okvirjih, -— umetniške urednosti. — Slike prvih slovanskih slikarjev. — nabožne slike slovečih slikarjev, — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji odjemnikov. - h. — Za narodov blagor, komedija; broš. ž K, eleg. v platno vez. 3 K. — Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K »0 h, eleg. v platno vez. 3 K h) h. — Kralj na Betajnovi, drama; 2 it — Erotika, II. izdaja; broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h, — Hiša Marije Pomočnice, broš. 2 K, eleg. vez. — Gospa* Jttdit, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Cehov Anton : Momenti, bros. 3 K, eleg. vez. 4 K. JelovSok Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. Jelovšek Ernestina: Spomini na Prešerna, broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K 40 h. Dr. Ilešie Fr.: Prešeren in Slovansko, 70 h. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini, broš. »0 h. Kersnik Janko: Zbrani spisi. _ I. sešitek. Cvklamcn, broš. 2 K 5o h. II. sešitek. Agitator, broš. 8 K 50 h. III. sešitek. Ha Žerinjab, broš. 2 K 50 h. IV. sešitek. LntrsW ljudje, Testament, broš. 2. K »0 h. V. sešitek. Roilro in Vrjanko, 9 K 50 h. VI. sešitek. Jara gospoda, OCetov gteh, broš. 2 K 50 h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za Ijndstvo, broš. 5 K. Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol frane. vezbi po 7 K. I. zvezek: Gjklamen in Abttator. . II. zvezek. Ha Žerinjah, filtrski ljudje m Testament - . . III. zvezek: Rošlin in Trjasko, jara gospoda m IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo- Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. š K W n. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Fran: Pregovori, prilike in reki, 60 h. Dr. Krek Gojmir: Anton Aškerc, Studie, broš. Kveder Zofka: Iz naiih krajev, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 4 K. Murnik Rado: Havihanci, broš. 2 K oO h, eleg. vez. 3 K 50 h. nn Murnik Rado: Bucek v strahu, brol 70 h. Prešernove poe^je. Uredil A. Agkerc. broš. l K *o h. Blzevir izdaja 3 K. rA Dr. Šorli Ivo: Človek in pol, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 b. „ Trdina Franc: Bahovi huzarji in Iliri, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h. _ - Bajke in povesti I., broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Vasičeva M.: Dobra knharica, v platno vezana G K, 6 K, po p?>šti « K 5» h. VsendiliSki zbornik,, broš. i K. a. Zupančič Oton: fiaia opojnosti, broš. 2 K, eleg. Zupančič Oton: Čez plan, broš 2 K, eleg. v usnje vez. 8 K. Za mladino: Pisanice. Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič Kartonirane 80 b, . ¦ t _ , Medvedji lov. Cukova gostija. Povesti. Spisal Josip Brinar. Kartonirano 80 h. Na rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Truit Karto- Rosa Jelodvorska. Povest. Spisal Krištof Schmidt, S 6 koloriranimi podobami, eleg. vez. 2 K. Hove pravljice iz tisoč" in ena noč. S koloriranimi slikami Eleg. voz. 2 K. Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutomaiui, Slo* venski mladini razložil A. Pavlin. 24- tabel s 255 koloriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vez. 0 K. Dobri otroci. Koloriranc slike s pesmicami. Za naj nežnejšo mladino. Cena 24 h. Naše domeče živali. Kolorirane slike iz domačega živalstva brez besedila. Broš. 40 h. Drobiž v podobah. Gena navadni izdaji 40 ii. Drobit v podobah. Leporello-izdaja (slike so napeto na močni lepenki s platnenimi hrbti, in sicer na eni strani »Drobiž", na drugi pa »Naše domače živali"). Gena t K 50 h. Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Cena l KoOh. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in karton, izdaji 1 K 60 h. Muzikalije: Podoknica iz Teharskih plemičev za klavir. Hoff- meister K., t K. Pesmi za visoki glas s spremljevanjem klavirja. Hoffmeister K., 1 K 50 h. Trije jahači, melodram . j klavir. Hoffmeister K., Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H., op. 9. 90 h. Slovenske narodne pesmi. Pirnat Stanko, partitura 3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Savni 2 K 40 h. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savin. Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir Krek. 1 K 00 h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt Bela Ijubljana, valčak za klavir. Parma Viktor. « K 40 h- ' ¦ ,. . t Album slovenskih narodnih napevov za klavir. I. zvezek, Gerbič Fran, 3 K. % Albnm slovenskih narodnih napevov za klavir. II. zvezek, Gerbie Tran, 3 K. Količek. Enodejanska pantomima za klavir. Ipavee. 5 K. . .... Tri pesmi za en glas s spremljevanjem Klavirja. Lajovic Anton, 2 K 50 h. LegHonarjL TJglasbil V. Parma. I. Zapoj ml, ptičica, glasno. Pesem za sopran s klavirjem. 1 K 20 b. . II. T petja oglasimo. Mozki zbor s klavirjem * t K 80 h. III. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K. IV Romanca. Za tenor z moškim zborom in klavirjem. ! K 80 h. , .. . _ „ . V. Ptička. Za sopran s klavirjem 1 K 20 h. VI. Skoz vas. Koračnica. Za petje s klavirjem 1 K 20 h. Rokovajači. UglasbilV% Parma. I. Uvertura za klavir 3 K 50 h. . II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K. III. Zora vstaja. Za sopran 1 K. . IV. Cvetočih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K. % Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil V. Parma 1 K žO h. l&fflce^Za 'samospeve s klavirjem. Uglasbil V Parma 3 K. ,., ., TriclavsSe roie. Valček po slovanskih napevih za Mavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. Slovanske cvetb. Potpourri po slovanskih napevih za klavir. Zložil V. Parma 3 K. 2a citre: Venec slovenskih pesnij za citre. Mešiček Jos. II. Slomški' citrar Ut L Mešiček Jos. Narodna ko- SlovenskiCStra°r št 2. Koželjski Fr S, Na vasi PoukTfgranjJ u citrah. Koželjski Fr. S. L zve-,.,k, 3 K, II. aveaek 3 K, III. zvezek 2 K 60 V Obtrocl ob tem Izvrstno uspevajo In ne trpe na motenju prenavljanj«* Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, črsvssnem kataru, driski itd. Priporoča jo na tisoče domačih In Inozen Mh zdravnikov. Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in drogerijah. Tvornica diet. živil R. KUFEKE Dunaj i, in Bergedorf—Hamburo. Štev. 312. RAZPIS DRAŽBE. Podpisano županstvo razpisuje s t^m dražbo za zgradbo novega vikarijskega poslopja v Deskiah za sklicno ceno K 13328-96. Načrt, prevdarek in stavbeni pogoji so razgrnjeni v Županski pisarni v Plaveh vsak dan od 8. do 12. ure predp. Sprejemajo se le pismene ponudbe, katerim treba priložiti 5-odstotno varščino. Rok aa vlaganje pomideb poteče dne 24. julija t. 1. ob 12. uri predpoldne. Županstvo v Deskiah, dne 16. julija 1905. And. Konjedic, župan. Št. 52. Dražbeni oklic. 1 Podpisani cestni odbor odda v zakup zgradbo nove ceste od državne pri Ozeljanu do okrajne Dornbe ške ceste na Dombrav*'. Ponudniki naj vlagajo svoje postavno kolekovane pismene ponudbe opremljene z 5°!0 varščino v znesku 4.780 K pri cestnem odboru v Pod-gori do 4. avgusta 1905. Pogoji, načrt m proračuni so razpoloženi na ogled v uradu cestnega odbora od 19. t. m. naprej vsaki dan od 10. do 12. ure opoldne. Pismene ponudbe se bock rešile najdalje v 14. dneh po preteku dneva vložbe. Cestni odbor za goriška okolico v Podgori, dne 13. julija 1905. Načelnik: KlanSič/ Gorica # Gorica Hdtel ji zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. Velik jedilni salon, poleg stekleni s* teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. Sobe za klube, društva,, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko >prazdroj»-pivo. Razglas. Naznanja se, da dne* 8. avgustu t ' od 9. do 10. ure predpoldne se bo vršila javna ustmena dražba v občinskem uradu pri Soškem mostu, pri kateri se oddil v zakup po znižani ceni zgradba novega mosta in dovozne ceste v Podsabotinu. Ponudniki zamorejo uložiti tudi pismene ponudbe, opremljene z o% varščino v znesku 1160 K do dneva dražbe. Pogoji, načrt in proračuni so razpoloženi na ogled v občinskem uradu ob uradnih dnevih to je: v ponedeljek, četrtek in soboto od 8. do 10. ure predpoldne od 24. t. m. naprej. Ustmene in pismene ponudbe se bodo rešile v 8 dneh po izvršeni javni dražbi. Županstvo v Podgori, dne 17. julija 1905. Klaneič, župan. A. Cigoj & Nemec, veletržca z vini v* Gorici, Magistratna ulica štev. 1, toplo priporočata svojo zalogo pristnih belih vipavskih in briških ter črnih istrskih~vin. Cene zmerne, postrežba točna. »narodni kolek" koleke, poštne znamke in vse poštne vrednostnice prodaja knjigarna fl. GflBRŠČCR. j\nton Uvanov pečenko - Gorica TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih betih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na ij zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne S. jfuerjevih dedičev v Ljubljani in pUenjskega piva »prazdroj* iz slo^ce češke »Meščanske pivovarne". Zaloga ledu, karerega se oddaja 1 na debele od 100 kg naprej. Cana zmerna. Postrežba poštena In točna. Tr^ov^ko-obrtna re^5tro\/aqa zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." TELEFON ŠT. 80. Hranil«« vlog« obrestuje po -t'/t*, - večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odpla^vanje Zadružolfcl vplačujejo za 7snlc delež po 1 krono na taden, t. j. ">'>0 kron v petih letih. Po zaključku petletja snašu vrednost deleža Wt kron. Stanje 31. decembra 190J.: Omlmil: n) pndpispni.........K 1,058-400 b) vplačani........ » 319 684'- Dans povojllc........» 1,90.802 — Vl»g*..............» 1,991 340-— Ako hočete zares - kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam rnorem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. —¦ Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. —- 0 1 ,...... „„ ............ Andrej Fajt pekovski mojster f v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. filiJAlk* V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. m Ima tudi na predaj različne moke, 1 fino pecivo, fina vina in likerje • po zmernih cenah. | Za veliko noč priporoča goriške S plnce, potice Itd. Ssaasaasasi Išče se v Gorici mesečna soba b kabinetom ali tudi brez njega od septembra J9G& dalje. Naslov se poizve* pri upravništvu „Soge". A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 vela zaloga oljfep olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K - M, --72, --80, --88, ~-96, 1-12, 1-20, 1*36, 1-44, 1-60, 1-80, 2" . -------Na debelo cene ugodne.------ Pravi v tiski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Išče se učenca za knjigarno in trgovino z muzikalijaitu ~ in umetninami. .ZZZ. Ponudbe na: Goriška Tiskarna fl.Gabršček. hampijone, krožnike, priiče iz papirja prodaja po ugodnih cenah knjigarna A. Gabršček.