-   Dobro za hudo.
Povest.
-----
IMeki mesar gre s svojima psoma na kmete živine kupovat. Ko v bližnjo hosto prisopiha, ga sreča mož milega obličja, ki je o palici hodil — prav po beraško. In zares ga zaprosi pohlevno, da bi mu, ako ga je volja, kaj malega vbogaime dal. Mesar vzame mošnjo v roke, in mu hoče prošnjo spolniti. Ali glej, med lim, da na stran obernjen po mošnji drobiža išče; ga mahne berač iz zad s svojo debelo gorjačo s tako močjo po glavi, da se pri tej priči omamljen na tla zverne. Hinavec je mislil, da se bo-deta psa njegove palice bala in zbežala, on pa nato mesarju lahko denarje pobral.
Ali komaj psa vidita, kaj se je gospodarju zgodilo, se zaletita vsa razkačena, kot bi trenul, v vbi-javca, ga zagrabita za golt, ga podereta, koljeta in nazadnje v bližnjo mlako ali lužo zavlečeta. Nato se verneta spet k svojemu gospodarju, ki je na pol mer-tev na tleh ležal, in ga tako dolgo vohata in ližeta, dokler ne spregleda.
Mož zbudivši se, viditi oba psa pri sebi in mošnjo z denarji na strani, si misli, da sta njegova zvesta  tovarša malopridneža preplašila.   Vstane in gre
?06
počasi dalje. Kar zasliši iz goščave nekoga milo je-čati. Gre gledat, in najde razbojnika, kterega sta bila psa zlo oklala. Kaj stori mesar, svojega sovražnika vgledati? Spomni se besed pisma, ki pravi: „Povračuj svojemu sovražniku hudo z dobrim, to mu bo žerjavica na glavo", — gre tje, izvleče ranjenega blagosercno iz mlake, zapove lajavcema mirovati, ga osnaži in obveže. Mu rane obvezovaje pa se ne more vendar sterpeti, da nebi hudodelcu tega hudodelstva nekoliko očital, rekoč: „Prijatel! ali sim jaz za svojo dobroto tako povračilo zaslužil? Vidiš, ko bi jaz hotel, pravici bi te izročil, kjer bi te morebiti na 10, 20 let v težko ječo obsodili. Toda ne boj se tega, zadovoljen sim,  ako se svoje pregrehe kesaš/'
„0dpusti mi, pieblagi človek! naj večja potreba in siromaščina me je prisilila k temu 5 jaz nisim na-vaden berač, oče sim sedmero otro'k, ki doma kruha stradajo, pa jim ga nimam dati. Sram me je bilo beračiti — kaj sim hotel storiti?"
„Zapomni si", — pravi pošteni mesar — „kar se more s prositi, se sme tudi nositi; krivično blago pa nikdar ne tekne." Reče, in mu verze šest srebernih dvajsetic v klobuk, se naglo 0-berne, in gre ne cakaje siromakove zahvale tod tam, ker je vidil, da se bode mož že lahko sam domu odvlekel. -Nesrečnemu siromaku pa je bilo to delo res žerjavica na glavo j zakaj mislil si je: Jaz sim hotel njega vbiti; on pa mene zato z darovi daruje! Zdaj ga je hudobija še dvakrat tako pekla. Vendar so se mu v očeh solzice hvaležnosti lesketale.
j                                               .    1;
Volk.
(S podobo v dokladi.)
Volk, s kterim revne otročičke tolikrat strašijo, je velikemu psu podoben, saino da ima bolj koščat rep. Skoraj zmiraj mu gobec reži, gerdoba smerdi in je strašnega pogleda. Kedar teče, vleče zadnji konec za seboj, kakor bi mu bil križ polomljen. Tuli gerdo, da je strah. Nosa je
kaj dobrega, močan pa tako, da s staro ovco v gobcu beži, kakor da bi bila kakšna mačka. Je serčan, pa tudi boječ; posebno se boji godenja. Z goslimi se ga nič ne boj. Malo zaškriplji, na vrat na nos jo bo popihal. Pravijo, da se tudi ognja boji, in s kresilom in kamnom lahko za-straši; bere se pa, da ta ni resnična. Toliko pa je gotovo, da ga vse nenadne (neprevidene) prikazni preplašijo, namreč: velik ropot, trobentanje, streljanje i. t. d.
Ce ni hudo lačen, ga pastir s palico od cede zader-vi. Človeka se ne loti, ako ima kaj drugega vgrabiti. Zlo izstradan pa se ne boji ničesa, popade človeka, ga potlači in razmesari. Tak požre 2 ovci zaporedoma; potem se pa tudi zavali in spi sit po 2, 3 dni. —
Volkulja ima po 4 do 9 mladih, ki so po pasje 9 do 10 dni slepi. Skerbno jih mora skrivati, če ne, jih drugi volki požrd. Volk spi podnevi in tuli, če je lačen. Kedar se hoče volk kakega vola lotiti, skočijo voli, če jih je več, naglo v kolobar, tako, da se z zadnjim koncem tišče, z roguii pa branijo. Konji pa ravno narobe store, glave staknejo in proti volku ritajo. Naj raj še zagrabi tepec za vamp, ali pa za vrat. Toraj nosijo ovčarski psi na vratih grebene; če hoče namreč malopridnež psa, ki ovce brani, savsnuti, se zbode, in pes mu je kos. Drugači pa mu je pes muha, in če tudi naglo beži, sta na ravnini vendar kmalo skup.
Posebno veliko volkov je na Poljskem in Busovskem, kjer v tropah žive in popotnike morijo. Pozimi se preder-zne gladni volk celo v vasi in v mesta prihajati, in hleve spodkopavali. Pri nas so se volkovi že zlo zaterli. Navadni volk je sivkast, pa je tudi belih in černih. Volčje meso jedo le divjaki, koža se pa dobro speča. Za pod sedla, za rokovice i. t. d. jo rabijo.
Oblo n.
(S podobo v dokladi.J
Nič ne mara, da je že morebiti več kot eden naših
mladih bravcev, ko je vidil drobne ptičice visoko pod nebom letati, natihoraa si želel: Oh! ko bi mogel pač tudi jaz tako letati, ves svet bi obletel, lepa mesta itd. vid iti, — in klavernost se ga je polastila, ker mu niso hotele pri tej priči perutnice izrasti. — Pa ne le vi, otroci! tudi pametni možje so želeli po zraku plavaje krajšo in lepšo pot od kraja do kraja imeti. In zares je bil Janez Dantes 1476 take peruti in drugo pripravo znajdel, s ktero se je od tal vzdigoval, in trazimensko morje preletaval.
Tako letanje pa je človeka prenaglo vpehalo. Učeni so tedaj znajdovali boljšo pripravo. Več jih je bilo »najdenih; ali nobena jim ni bila prav po volji. Leta 1782 pa jo vganeta brata po imenu „MontgoUier"; oba papirarja iz mesta Anonaj, takole: „Napihnjen mehur plava po vodi in poverh še precej težko reč na sebi derži. Zakaj? Zato, ker je sapa v mehurju veliko laglja od vode. Laglja reč po težjej plavaj tedaj — si mislita — bi moral tudi mehur, napolnjen z raztanšanim zrakom, ki je laglji od navadnega, po tem plavati, kakor mehur po vodi." — Z, gorkoto se zrak raztanša. — Imenovana brata, naredita tedaj več mehurjev iz papirja, raztanšata zrak v njih z gorečimi popirčki, in mehurji letajo nakviško.
Nato naredita pa iz platna velik mehur ali ob Ion, ga znotraj s papirjem oblepata, da ne more sapa skozi, ter ga spravita leta 1783 v 10 minutah, ker sta zrak v njem z gordčo slamo raztanšala, 6000 čevljev visoko. Ob Ion sam je bil težak 4 cente in pol, in je vlekel seboj še 4 cente teže. Vendar se ni upal še noben človek ž njim vzdignuti, ker se še ni vedlo, kako se poskušnja izide. To je bil pervi veliki ob Ion, ki se je v zrak vzdignul, toraj pravijo takim oblonom „zračni obloni."
Ker je bilo s slamo nevarno kuriti, je začel Mont-golfier zrak v oblonu z gorečim vinskim cvetom, to je z dvakrat žganim žganjem raztanševati, ki počasi in lepo gori.
Charles (izr. Sari), učenik v Parizu, pa začne še tistega leta oblone, namesto zrak v njih taušati, z lagljira,
409
gorljivim zrakom polniti, kterega je iz žveplokisline, to je fitriola po železni pilovini vlitega narejal. S takim zrakom napolnjen oblon je Charles 27. avgusta 1783 v dveh minutah 2928 čevljev od tal pripravil, kteri je 5 ur od Pariza na tla padel.
v
Oez 17 dni nato spusti Montgolfier vpričo francoskega kralja oblon z obešenim čoiničkoin vred v višino. V čolniček pa je bil vergel 1 ovna, 1 raco in 1 petelina. Ti so bili tedaj pervi zrakobrodniki, ki so srečno spet do tal prišli. — Učen mož po imenu Pilatre de Rozier (izr. Pilati- de Rozje) je bil pervi človek, ki seje prederznul 15. oktobra 1783 z oblonom 80 čevljev visoko pod nebo vzdi-gnuti. Drugič se je spustil s tovaršera 30.000, tretjič pa z dvema zvezanima oblonoma le 2000 čevljev visoko; zakaj nesreča je hotela, da se zvezana oblona v višavi vna-meta, zgorita, Rozier in tovarš z visočine padeta, ter se vbijeta.
Veliko srečnih in nesrečnih poskušenj se je od ti-stihmal z obloni zgodilo. Oblon se lahko neprevidoma vname, ali ga znotranji zrak raznese. Tudi se ne da po brod-nikovej volji obračati. Sapa ga obrača, kamor puha. Naj imenitniši zrakobrodnik je zdaj Anglež Green (izr. Grin). Oblon, ki ga v dokladi vidite, je njegov, in mož leti v čol-niču stoje v višave.
Kako pa se zgodi, slišim radovedno prašati, da oblon brez nevarnosti spet doli pride? Takole: Ce zrakobrodnik oblon z vinskim cvetom vzdiguje, vgasuje počasi goreči vinski cvet; ako je pa oblon s popisanim zrakom napolnjen, odpira dušek, da zunanji težji zrak v oblon šviga, in tako oblon pada. Ako se pa hoče višje podati, ali hitreje navzgor leteti, verze nekoliko peska iz čolni-ča; potem je laglji in potem takem hitreje kviško hiti ako gre navzdol, pa bolj počasi pada. Z mrežo je oblon zato preprežen, da se na vervi, ki od mreže visijo, čoln priveze. — Beseda „ob!on" je izpeljana, kakor „oblica", iz „obli-a-o", ki pomeni „okrogli-a-o".
410
Vriskore kačice.
(S podobami v dokladi.)                 >$  0f|   fcfrti
-hil  dSVfe   l  SHi"                    ~
V vodi, na skorji švajcarskega sira, v vrisku (ali jesihu) i. t. d. so celi roji tako drobnih živalic, da jih s samimi očmi kar nič viditi ne moremo. Mer g o lin ci jim pravijo. Kar je pa naj bolj čudnega, je to, da imajo take živalice še svoje merčese (uši) in gliste, ki se z drobnogledom na tanko vidijo. V prerezani mušjej glavi so vidili z drobnogledom že červa na videz 10 čevljev velikega. Vlij na kos usnja vode, čez 2, 3 dni bodeš vidil z drobnogledom cel roj živalic. In, ravno zato imenujejo učeni take živalice, ker se vsled takega vlitja ožive, vlitke (Infusorien). V vrisku jih je posebno veliko, ki so pod, drobnogledom vse navadnim kačam podobne. Njih glava, njih zvijanje in njih ves život je skoraj ravno tak, kot kačji. Tudi leve se, in vale mladičke iz jajc, kot kače, i Luskin pa nimajo. Namesto teh , se vidi po kožici veliko pičic, in život je pod drobnogledom prezereu. Vriskove kačice vidiš v starem, dolgo na solncu puščenem vrisku v prezerni posodi tudi lahko s prostimi očmi mergoleti.
Rajska ptica.
(Pripovedka.)
Castljiv starček, ki je svoje svete dni v ra irnem sa mostanu živel, gre enkrat v les, smokev za bratinsko mizo nabirat. V svete misli vtopivši se zaide dalječ v mračno goščavo lesa, kamor človeška noga še ni bila zašla, kamor se še celo divje zveri niso upale. Kar vdari na njegova ušesa lepo lepo petje ptičice. Posluša, serce mu vzigrava, pozabi samega sebe, pozabi vesoljni svet, i stoji neganljivo, kakor da bi ga bil v zemljo vkopal. Čas leti, i se ne sme njega dotaknuti s svojimi lahnimi krili; ne sme pomoliti njegove paznosti; zakaj podobna je bila pa-znosti večnih bivateljev nebes. Naslednje ptičica umolkne, i častiti starček se verne, sopet v svoje stanovališče. Pri-
de, i vidi — druge zidove, drugo cerkev/druge celice i druge menihe. Ne verjame svojim očem, gre k načelniku (gvardjanu) samostana, ter ga v naj večjem začudjenju vpraša: „Povej mi, prečastitljivi oče! povej mi, kakovo čudo je preobrazilo to stanovališče? Pred malo časom sim šel iz samostana, i vernuvši se najdem vse drugačno!" ,„,Mi tebe ne poznamo, prišlec!"" mu odgovori načelnik. — Starček mu jame zgodovino svojega samostana razla-.gati, — imenuje mu svojega arhimandrita,
„Iz starodavnih letopisov našega bivališča mi je vse to znano, kar si mi sedaj razložil"", mu zaverne oster-mevši načelnik; ,,,,znano mi je celo ime tega arhimandrita; toda on je živel pred tisuč leti."" — »Zdaj nebesna luč razsvetli oči moje!" vzklikne starček po globokem zamišljenji, i A^si nazoči so vztrepetali o njegovem pogledu: zakaj iž njega se je nekaj božanskega bliščalo — ,,bratje! jez sim slišal petje rajske ptice, i nisim čutil tisuč let!" Zdaj jim hoče razkladati i popisovati omamljivo sladost tega petja; ali jezik mu zastane, pogled mu za-merkne — on pade, i sveta dušica izleti iz trohljivega telesa. Na karauu, ki njega gomilo pokriva, so naslednje besede vrezane: On je slišal petje rajske ptice, i ni čutil tisuč let!   ^                                     Detomil.
Kratka slovnica slovenskega jezika.
§. 34. Glagol.
Glagol je beseda, ki nam pove, kaj in kedaj da kdo dela, ali terpi, ali kaj da se sploh godi; n. p. pišem, bodem pisal, sim bil veržen, spim, gromi.
Delo, terpljenje i. t. d. se lahko ravno zverši, ali več časa terpi, ali se ponavlja. Za tega voljo so glagoli ali 1. zveršivni, ali 2. nezveršivni, ali 3. ponav-lj avni,,n. p.
1.  izberem, veržem, spišem, oblečem;              JNcmškigla-
2.  berem, mečem, pišem, oblačim:                    >f°.!!"IS0 ta~
v            ( kih lastno-
3.  prebiram, zmetavam, spisujem, oblacujem.   ]       Bti.
'
Pervi dokončajo delo i. t. d., drugi in tretji ne. Vča-si so vsi enega korena, včasi si nič v rodu.
Kar glagol pove, prehaja na koga ali kaj drngega, ali ne; ali se pa na tistega povračuje, kteri kaj dela, ter-pi itd.; n. p. mater ljubim, stojim, bojim se.
Perve verste glagoli so prehajavni, druge ne-prehajavni, tretje povračevavni ali vračivni.
K neprehajavnim se štejejo tudi neosebni, to je taki glagoli, ki so samo v tretji edinobrojni osebi navadni; n. p. gromi, bliska se, boli me itd.
(Dalj«-)                   ";,!    . ;:..          t
¦>l  im   ¦
Kratkocasuica.
Kmet pride k brivcu  in  ga vpraša,   koliko  bode plačal,
da   ga  obrije. — Dva  grbša.  — En  groš je   zadosti,   pravi
kmet. — Nič drugače,  kot za 3 groša. — E, za groš me o-
brite, pa je. — Le  vsedite sel — Ko brivec kmetu pol brade
obrije, odstopi rekoč:   Toliko je za groš. — Kmet se  huduje;
brivec pa: Saj ste rekli, da Vas naj za groš obrijein; za groš
obrijem le pol brade. Revni kmet je bil zdaj prisiljen 3 groša
v   ¦                                                                                                                                                   ...
plačati, ali pa le na pol obrit domu iti.
:     . •                                                                                                                                      ¦                                           .
-------------------------.      ¦¦
Zastavica.
Belo polje, gos po njem orje, černo je seme, umni ga seje. Kaj je to?
•efuvsij •xniuvS\
Slovensko-ilirski slovnik.
Dele, dete.
Detečji-u-e, t. j. olrokov-a
-o} detečji-a-e. Detel, zelena žuna. Detelja, detelina. Deli (denem),  deti,   denuti,
melnuti. Detinski-a-o, detinski-a-o.
Delinstvo, detinstvo Delovdd, detovod (t. j. človek,
ki ume otroke učili  in  izre-
jati). Delov6d$tv>o} detovodstvo (t. j.
uk, ki uči, kako otroke učiti
in izrejati.} Devati, metati.
Založnica Rozalija Kg-cr. -'• Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani.